PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Zanimanje vsega sveta je vezano danes na našo državo in še nikoli nas ni toliko oči opazovalo s takšnim zanimanjem, a na žalost s tako majhnim razumevanjem. Svet nas gleda z iznenadenjem, svet širi danes o nas najbolj alarmantne glasove, in na nas je, da spregovorimo ter da povemo, kar mislimo.
MIROSLAV KRLE2A podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu
Leto V • Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din_
JTRST petek 24.Junija_19(i9
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
otev. 149 (1239)
Pojtonferenci štirih Zaključila se je z veliko zmago
Nimamo 7ia.TfiP.tin u nričuinrpm ! mi Nemški orlpnri /.*-»	^	as
stavka kmetijskih delavcev Italije
Nimamo namena v pričujočem elanlcu ponavljati tistega, česar ne oomo nikdar dovolj poudarili in ^ar so naši čitatelji v zadnjih dveh d«efi imeli priliko citati v velikih in obtožujočih naslovih na Pfui strani našega dnevnika: kri-ucnih in nesprejemljivih sklepov utirifi zunanjih ministrov v Parizu glede naše Slovenske Koroške.
O tej strašni krivici, ki se je slo-ženskemu ljudstvu ponovno zgodila, bomo namreč pisali vse dotlej, dokler krivica ne bo popra v-Ijena.
v tem članku hočemo poudariti Pomen konference štirih zunanjih Ministrov, ki ga ima s stališča navorov velikih držav, da usmerijo Ponovno mednarodni položaj k utrditvi svetovnega miru, kar smo ® naših poročilih v zadnjih dneh že poudarili.
Prav gotovo ni nobenega dvo-rna, da predstavlja pariški dogo-v°r pozitiven korak k utrditvi mi-ja l> svetu ter da je eden od konkretnih rezultatov borbe za mir ln Za mirno sodelovanje narodov. Ta sporazum predstavlja vsekakor določen napredek v utrditvi med-harodnuga sodelovanja ter važen doprinos k bodočim naporom vc-“fcifi držav za mirno rešitev spotov v Evropi in v svetu. Prav tako Pa ni nobenega dvoma, da je tudi Jugoslavija zainteresirana na ohranitvi miru ter je p H pospe-utvi konstruktivnega sodelovanja thed narodi to tudi dokazala. O tem priča najbolje prav zadnji Beblerjev kompromisni predlog Blede Slovenske Koroške.
Najvažnejši rezultati pariške konference so sledeči: h Vzpostavitev odnosov med Vzhodom m Zapadom.
-. Sporazum glede mirovne po-Codbc z Avstrijo.
J. Sporazum v glavnih črtah za “modus vivendi« v Nemčiji.
i. Olajšanje v mednarodnih odnosih.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bili glavni predlogi za mir listi, ki jih je predložil Višinski.
e predloge so seveda ostali trije ministri odklonili. Višinski je Predlagal:
1. Sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo v enem mesecu.
J. Ponovno vzpostavitev štiri-slranskih zavezniških organov za Nemčijo in za Berlin.
Ustanovitev enotnega nem-*kega narodnega sveta, ki naj bi sestavljen od predstavnikov lseh nemških pokrajin.
d. Vzpostavitev enotne valute za Berlin na temelju moskovskih spo-razumov.
*. Svobodne volitve v Berlinu *a obnovo upravne enotnosti Berlina.
d. Odstranitev vseh okupacijskih žčt po enem letu od ratifikacije mirovne pogodbe.
Z odklonitvijo teh predlogov so predstavniki zapadnih imperialističnih držav ponovno razkrinkali kot reakcionarji, kolonizatorji in militaristi tudi v pogledu iboje politike V Nemčiji. Kljub Icrnu pa so bili prisiljeni revidirati odnos sil in popustiti kajti od leta l94g. Svet zunanjih ministrov ‘dkšnih konkretnih sklepov ni prejel. Važen sklep je tudi v tem, da se bodo sestanki nadaljevali, Ceprav ministri niso določili točnega roka, temveč so le sklenili, d« se bodo sestali zaradi «izme-njave vidikov» na prihodnjem za-^danju OZN, ki se bo začelo sredi septembra.
Mirovna pogodba z Avstrijo bo "°dpisana do septembra meseca, okupacijske čete pa bodo odšle iz OsfriJc jeseni 1950. leta.
“Modus vivendi« za Nemčijo pa Nredvidcva vzpostavitev štiri 'Iranskih zavezniških organov to-a le v posvetovalne svrhe, kar pa 7 cdslavlja možnost mirnega so-Uja štirih v Nemčiji in v Berli-
Pijade in Kardelj v Dubrovniku
BEOuKAD, Ti. (Tanjug) — Fre-lvolstvo iz Dubrovnika je prisrčno Cie jelo podpredsednika jugosloVan-kc vlade Kardelja in podpredsed->ka Prezidija ljudske skupščine 'Rj Mošo Pijada ter pisatelju °uisa Adamiča, ki potujejo po rnl gori. Spremljajo jih namestnik u‘)anjcga ministra Bebler in druge J^bnosli. Prebivalci Dubrovnika, anl sindikatov in mladinskih or-*ahizacij so vzklikali Komunistični a(?'ji Jugoslavije in maršalu Titu. V odgovor na pozdravljanje.rflno-, j'c sta Moša Pijade in Edvard Aardeij
nu. Nemški izvedenci, ki bodo v teh organizmih sodelovali, pa bodo izbrani na paritetni osnovi iz zapadne in vzhodne Nemčije in ne tri četrtine iz zapadnih con in ena četrtina iz sovjetske cone kakor so zahtevali trije zapadni ministri.
Zapadni ministri so tudi uradno priznali prvikrat po vojni nemške organe v sovjetski coni in v vzhodni coni Berlina kakor tudi zakonitost reform 12 vzhodni coni: a-grarno reformo, nacionalizacijo bank in industrije, kar jamči, da se v tem delu Nemčije ne bo vrnil nacizem. Obvezali so se tudi, da bodo še dalje ostali pri sedanjem ozračju mednarodnega olajšanja, ■ kar pomeni mirno sožitje dveh sistemov kakor tudi, da bodo razvijali izmenjavo med Vzhodom in Zahodom.
Kaj, j£ prisililo imperialiste, da so pristali na vse to? Komentator moskovske «Pravde» takole sintetizira vzroke: a) Spričo naraščajočega’ mednarodnega gibanja za mir so se zapadnjaki prestrašili, da bi s prekinitvijo pogajanj postali v očeh mednarodne javnosti začetniki nove vojne in b) zapadnjaki so začeli čutiti prve težke znake svoje gospodarske krize.
Stavka je trajala nad mesec dni in bo ostala v zgodovini italijanskega sindikalnega gibanja - Nadaljuje se stavka pomorščakov - Mednarodna konferenca kovinarskih delavcev
RIM, 23. delavcev v
— Stavka kmetijskih Italiji, ki se je začela 18. maja, se je zaključila. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno danes opolnoči dosežen sporazum, ki beleži ponovno zmago kmetijskih delavcev. Sporazum vsebuje 7 točk.
Predstavnik Splošne konfcderaci je dela Di Vittorio je izjavil, da je povsem zadovoljen s sporazumom. Nismo dosegli vsega, kar smo zahtevali, je dejal Di Vittorio, toda delavci so lahko zadovoljni 7, doseženimi uspehi. Kmetijski delavci in polovinarji vse Italije so vodili borbo, ki bo ostala v zgodovini italijanskega sindikalnega gibanja. Za vse delavce in za italijansko demokracijo je pozitivno dejstvo, da
se je ta bitka zaključila z zmago delavcev.
Najvidnejši doseženi uspehi so sledeči: 1. V teku septembra se •nora skleniti nacionalna pogodba, v katero sc morajo vključiti bistoe ne določbe pokrajinskih pogodb. Na ta način bodo nekatere bistvene pridobitve kmetijskih delavcev Severne Italije razširjene na delavce Srednje in Južne Italije. In to je velik napredek za delavce vse Italije.
Obveznost sklenitve pokrajinskih pogodb tudj v pokrajinah, kjer še ne obstajajo. Tudi to je znaten socialni napredek za delavce Južne Italije in otokov. Dalje sc raztegne podpora za brezposelne tudi na kmetijske delavce, zdravniška pomoč tudi za družine -kmetijskih
delavcev in zvišanje odškodnine za nezgode kmetijskim delavcem, ki se ponesrečijo na delu. Tudi vprašanje draginjskjh doklad je na tem, da se reši. Akcija za zvišanje družinskih doklad se bo nadaljevala.
Toda najvažnejša točka, ki predstavlja novo pridobitev italijanskih kmetijskih delavcev, je podaljšanje za vse, odpovedi do leta 1950.
Kmetijski delavci in dninarji vse Italije, ki so v dolgi in junaški borbi dokazali veliko in občudovanja vredno borbenost, so zaslužili to zmago, katere pos]edi"e se bodo v kratkem čutile v vseh pokrajinah Italije. S to zmago so kmetijski delavci vseh pokrajin Italije od Piemonta do Sicilije utrdili svoje vezi solidarnosti in bratstva.
Protest O F za Slov. Koroško
proti	krivičnimpamlrim lep&m
Ogorčenje koroških Slovencev in presenečenje nad postopanjem sovjetskega predstavnika - Zaupanje v novo Jugoslavijo - Komentar ..Borhc"
CELOVEC, 23. — Sklep sveta zunanjih ministrov, da se prepusti Avstriji Slovenska Koroška, je povzročil med' tamkajšnjimi Slovenci veliko ogorčenje. Veliko presenečenje je povzročilo stališče sovjetskega predstavnika. Prebivalstvo izraža svoje zaupanje v novo Jugoslavijo, ki ni odnehala braniti pravične zahteve slovenskega prebivalstva na Koroškem.
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte Slovenske Koroške je na včerajšnji plenarni seji izdal proglas na prebivalstvo Slovenske Koroške v zvezi z odločitvijo sveta zunanjih ministrov glede mirovne pogodbe z Avstrijo.
Poudarjajoč, da sc s tem sporazumom krši načelo samoodločbe narodov in njihove pravice do svobode, izjavlja proglas, da ta sporazum nikakor ne upošteva upravičenih zahtev nove Jugoslavije, ki naj zajamčijo osnovne politične, gospodarske in kulturne pravice onemu delu slovenskega prebivalstva, ki ostane izven ozemlja, ki ga omenja osnutek mirovne pogodbe.
Odbor poudarja še posebno, da vsa štiri leta, ko so se vodila pogajanja za mirovno pogodbo, ni bila zakonitim predstavnikom koroških Slovencev dana nobena možnost, da bi pred svetom zunanjih ministrov obrazložili neoporečne pravice in odkrito željo slovenskega prebivalstva na Koroškem, da se združi z Jugoslavijo.
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte, ki je edini zakoniti predstavnik koroških Slopencev, najodločneje protestira proti krivični odločitvi sveta zunanjih ministrov, ki izroča živo jedro slovenskega ljudstva novemu preganjanju in sistematični germanizaciji.
Vprašanje narodnostnih in socialnih pravic koroških Slovencev je še vedno vpisano na dnevnem redu odbora, ki je sklenil, da bo poslal protestno noto svetu zunanjih ministrov, zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrijo in OZN proti krivičnemu sklepu sveta štirih zunanjih ministrov.
Ameriški zunanji minister Ache-son je na tiskovni konferenci iz.ja-vil, da osnovna važnost pariške vonference np obstaja toliko v doseženih uspehih, pač pa predvsem v dejstvu, da je konferenca pojasnila. «da so zahodne države sedai v ofenzivi v Evropi, dočim ie Sovjetska zveza v defenzivi)).
Acheson je nato dejal, da je tre- j stvom Achesona v nasprotju z res-ba nadaljevati na tej poti in zato j nico prepričati javnost, da temelji da je potrebno ratificirati atlantski j njihova politika glede Nemčije na pakt in program za vojaško pomoč.! potsdamskih načelih. Težko pa je Londonski «Times» pa pravi, da j varati ljudstvo s tako fantastičnimi se ni predati pretiranju optimizmu. I izgovori. Sprememba Nemčije v ne-Sedaj, pravi list, postajajo važna notranja politična vprašanja Avstri-
je, kakor n. pr. volitve. Nato izraža upanje, da bo britanski visoki komisar v Avstriji lahko prepričal francoskega in ameriškega kolego, da dovolita ustanovitev novih političnih strank, razen katoliške ljudske stranke, social-demokratične in komunistične stranke. »Potrebno je, da se številni nacisti, ki so še v Avstriji, pripravijo na to, da se sestajajo javno, namesto da se zatekajo v vabeče naročje ljudske stranke«.
Moskovski radio poudarja, da skušajo ameriški voditelji pod vod-
i ke vrste rezerve za lov za ameriške monopole in podvržena hitlerjevskim vojnjm zločincem je vznemirila svetovno javnost. Nemogoče je skriti, da so bili kadri bivše hitlerjevske vojne industrije ohranjeni. Raziskovalne komisije stalno odkrivajo nove industrijske kartele. Danes smo pred nevarno politiko sovraštva, ki lahko dovede do nove svetovne vojne.
, V zvezi s komentarjem budimpe-štanskega radia o sklepih zunanjih ministrov o Avstriji, s katerim se Jugoslavija kleveta in v katerem se poudarja, da je «napredni tabor dosegel novo zmago«,' poudarja današnja «Borba», da je pariško meše-
tarjenje zadalo hud udarec marksi-stično-leninističnim načelom glede rešitve narodnostnega vprašanja.
Pri analiziranju sklepov zunanjih ministrov piše list: «Priča smo barantanju in trgovanju z usodo ljudstva. z bodočnostjo ljudstva Slovenske Koroške brez njegovega sodelovanja. Videli smo, da je pri tem trgovanju v nasprotju z osnovnimi načeli pravice narodov, da odločajo o svoji usodi, sodelovala ob strani ZDA, Velike Britanije in Francije tudi Sovjetska zveza, in da Jugoslavije, ki predstavlja in brani zakonite interese slovenskega ljudstva na Koroškem in njegove pravice do reparacij, ni nihče poslušal. To je v resnici nauk, ki dokazuje, do kakšnih gorostasnih protimarksi-stičnih postopkov vodi protirevolucionarna kampanja, ki jo že leto dni vodijo proti novi Jugoslaviji na pobudo sovjetskih voditeliev.
Narodi bodo brez komentarja bu-dimpešianskeea radia znali spoznati, ali so pariški sklepi «zmaga naprednega tabora« ali ne. Ce taka rešitev predstavlja doprinos k utrditvi miru, bi se morali posvetovati z nani in posebno s koroškimi Slovenci, ker smo mi tisti, ki smo žrtvovani. Ce je na pariškem trgovanju podla žrtev, je vsekakor ta žrtev marksistično-leninistično načelo o narodnostnih vprašanjih.
Sindikalne organizacije so dale navodila za takojšnje prenehanje stavke.
Nadaljuje se stavka pomorščakov. V Genovi, Neaplju in Savoni velja popolna blokada za italijanske ladje.
V Turinu se je, kakor smo poročali, začela mednarodna konferenca kovinarskih delavcev v okviru Svetovne sindikalne zveze. Na konferenci sodelujejo delegati Francije, Italije. Madžarske, CSR, Jugoslavije, ZSSR in drugih držav. Včeraj so govorili delegati Indije, Nizozemske. CSR, Francije, Sovjetske zveze in Nemčije. Indijski delegat je komentiral industrializacijo Indije, ki je postala središče spletk ameriškega imeprializma na Daljnem vzhodu po zmagi komunizma na Kitajskem. Dejal je. da so indijski delavci preganjani in da se mora sindikalno delo voditi tajno. Češkoslovaški delegat je govoril o naporih delavstva v CSR na industrijskem, poljedelskem in kulturnem področju. Sovjetski delegat je poudaril važnost bodoče mednarodne zveze kovinarskih delavcev. Govorili so madžarski, jugoslovanski, luksemburški in francoski delegat.
Končno so prečitali poročilo kitajske delegacije, ki je morala osta. ti v Pragi, ker so ji italijanske oblasti odklonile vizum.
Madžarska vlada ščiti ustašhe voj ne zločince
Na ponovno zahtevo jugoslovanske vlade je odklonila izročitev dveh vojnih zločincev, ki sta mod vojno sodelovala pri množičnih pokoljih in požigih
(Tar.jug)
BEOGRAD, 23 Kršeč obveznosti do Jugoslavije, ki izvirajo iz raznih dogovorov, je madžarska vlada odklonila izročitev Jugoslaviji registriranih vojnih zločincev Franja in Zvonimira Žnidariča, katerih izročitev je jugoslovanska vlada zahtevala 28. avgusta 1948. Na podlagi prejetih informacij sta ta dva vojna zločinca v mestu Gar na MSdžarskem, kamor sta zbežala pred osvobodit vijo Jugoslavije, da se izogneta zasluženi kazni.
Na podlagi sklepov jugoslovanske komisije za iskanje vojnih zločincev sta bila razglašena za vojna zločinca kot člar.a ustaške organizacije ter izvršilca in mandanta zločinov, pokoljev, uničenj in plenitev v Jugoslaviji. Vendar je madžarska vlada odklonila izročitev teh zločincev ir. utemeljila svojo odklonitev s trditvijo, da ((imenovani niso izvršili zločinov, ki naj bi
tvorili podlago za ekstradicijo«. Na protest jugoslovanske vlade, v katerem se poudarja, da madžarska vlada odkrito krši mirovno pogodbo z Madžarsko, kar lahko koristi samo vojnim zločincem, ni madžarska vlada do danes odgovorila. S takim postopanjem, ljj dejansko pomeni zaščito najbolj zagrizenih vojnih zločincev in je v njihovo izključno korist, je madžarska vlada kršila pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoč;'z Jugoslavijo in tudi osnovne obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, na podlagi katere ima Madžarska dolžnost ne samo izročiti jugoslovanske državljane, pač pa tudi druge vštevši madžarske r.a podlagi obtožb in sklepov jugoslovanske komisije za iskanje vojnih zločincev, ker je samo jugoslovansko sodišče pristojno, da določi utemeljenost obtožb.
Madžarska vlada je obvezana
izročit; omenjena dva vojna zločinca tembolj, ker gre za jugoslovanska državljana. V lem primeru koga ščiti madžarska vlada? Vojna zločinca Franjo ir.- Zvonimir Žnidarič sta bila člana ustaške teroristične organizacije, ki je ob okupaciji Jugoslavije stopila v službo okupatorja in izvršila množične pokolje več sto tisočev srbskih, židovskih in hrvatskih redoljubov, organizirala ustaške vojaške enote, ki so sodelovale v borbi proti jugoslovanski narodno - osvobodilni vojski in proti Rdeči armadi. Ta dva vojna zločinca sta ob koncu decembra 1941 bila kot ustaša udeležena pri pokoliu 30 Srbov v vasi Kremna, pri pienlivi in požigu njihove imovine ter pri živinskem mučenju preživelih žena in otrok. Takim zločincem daje madžarska vlada zavetišče in jih ščiti pred zasluženo kaznijo. S tem krši madžarska viaaa ne samo obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, ne samo moralne obveznosti do narodov Jugoslavije, ki zahtevajo pravično kazen- vojnih zločincev, pač pa daje na la način neposredno in zavestno podporo obnovi ostankov fašizma, enega od imperialističnih ognjišč interventistične politike ter povzročanja neredov in nemira v svetu.
Kitajsko ljudstvo nriuravljeno
sttilelovali i prijaleljsitii i vsemi držami
Odločne besede voditelja kitajskega ljudstva Maocetunga - Kmalu bo sestavljena demokratična koalicijska vlada Kitajske ■ Nacionalistična blokada pristanišč osvobojene Kitajske
Še en vnini zlečinec v Italiji oproščen
RIM, 23. (Tanjug).— Včeraj je apelacijsko sodišče v Neaplju razveljavilo obsodbo, po kateri je bil bivši fašistični kvestor Cardona obsojen na dosmrtno ječo zaradi težkih zločinov, ki jih je zagrešil po kapitulaciji Italije 1- 1943. Cardona je bil takoj izpuščen na svobodo. Od začetka 1- 1949 so italijanska sodišča izpustila na svobodo 72 vojnih zločincev.
lugnslovansiii prniesl
angleški vladi
BEOGRAD, 23. (AFP) — Javljajo, da je jugoslovanski zunanji minister 20. junija izročil britanskemu poslaništvu v Beogradu noto, ki se nanaša na govor, ki ga je 23. maja imel bivši jugoslovanski kralj Peter v taborišču ((prostovoljnih delavcev« v Bichestru, v katerem je žalil Jugoslavijo. Nota pripominja, da je za kraljem govoril general Cox in da njegova udeležba na tej manifestaciji daje poseben značaj tej manifestaciji. Jugoslovansko zunanje ministrstvo zahteva od bri tanskega poslaništva, naj pojasni ta incident in naj podvzame potrebne ukrepe, da se prepreči ponovitev podobnih incidentov v bodoče.
Rezultati obiskih volitev na
HAAG, 23. — To so dokončni rezultati občinskih volitev po vsej Holandski: od 3.248.817 volivcev so prejeli komunisti 10.56% oddanih glasov, socialisti 30.35%, katoličani 26.45%, krščanske stranke 20.95% in liberalci 9.44%. V Amsterdamu so komunisti dosegli 11.837 glasov ali 25.7%. V splošnem kažejo rezul-tati nekako ustaljenost holandske- J reakcionarne
ga političnega življenja.
PEKING, 23. — Ob otvoritvi seje pripravljalnega odbdra za sklicanje nove politične posvetovalne konfederacije, ki naj bi sestavila demokratično koalicijsko vlado Kitajske, je imel predsednik komunistične partije Kitajske Mao Ce Tung govor, v katerem je med drugim dejal:
»Vsi so mnenja, da moramo strmoglaviti oblast imperializma, fevdalizma, birokratičnega kapitaliz-zma in Kuomintangove reakcionarne klike ter sklicati politično posvetovalno konferenco, ki bo zajela predstavnike demokratičnih strank in skupin ljudske organizacije, demokratične osebnosti vseh krogov, narodnostne manjšine v državi in Kitajcev v inozemstvu, in ki bo pripravila ustanovitev ljudske demokratične republike Kitajske in izbrala demokratično koalicijsko vlado. Samo tako se bo mogla naša velika domovina osvoboditi svoje polkolonialne in pol-fevdalne usode in stopiti na pot neodvisnosti, svobode, miru, enotnosti, moči in- blagostanja«.
Ko je omenil uspehe in zmage kitajskega ljudstva je nadaljeval: »Opozoriti pa moram ljudstvo na dejstvo, da imperialisti in njihovi hlapci — kitajski reakcionarji — ne bodo mirno sprejeli svojega poraza na Kitajskem. Oni bodo še na-prgj delali in uporabljali vsa mogoča sredstva, da bi se upira-li kitajskemu ljudstvu. Pošiljal; bodo na primer svoje sluge na Kitajsko z naročilom, naj razbijajo enotnost kitajskega ljudstva. Imperialisti se bodo naslanjali na kitajske reakcionarje ali pa bodo morda nastopili z lastnimi silami, da bi r,a primer zasedli pomorska pristanišča, Kitajske. To bodo storili, če bodo imeli možnosti za to, in pa če se bodo želeli spuščati v pustolovščine. Ni izključeno, da bodo del svojih oboroženih sil posijali v napade v obmejne dele Kitajske. Vse to moramo upoštevati in ne smemo, zanašajoč se r.a svoje zmage, popustiti v čuječnosti proti maščevalnim zarotam imperialističnih e-lementov in njihovih hlapcev.
Nahajamo se v dobi, v kateri se imperialistični sistem približuje popolnemu poginu. Imperialisti so se pogreznili v neogibno krizo. Ne glede na njihove želje, da bi se še nadalje upirali kitajskemu ljudstvu, razpolaga kitajsko ljudstvo s sredstvi za dokončno zmago.
Hkrati pa izjavljamo vsemu svetu:	Mi se up.ramo samo im-
perialističnemu sistemu in njegovim zarotniškim načrtom proti kitajskemu ljudstvu. Pripravljeni smo sc pogajati za vzpostavitev diplo-matičnih odnosov z vsako tujo vla do na podlagi enakopravnosti, obojestranskih koristi in vzajemnega spoštovanja ozemeljske suverenosti s pogojem, da je taka vlada pripravljena prekiniti odnose s kitaj skimi reakcionarji, da jih več ne podpira in ne dela v dogovoru z njimi, kakor tudi s pogojem, da zavzame iskreno ne pa hinavsko | stališče proti ljudski Kitajski. Kitajsko ljudstvo je pripravljeno sodelovati v prijateljstvu z narodi vseh držav r.a svetu, za vzpostavitev in razvoj trgovinskih odnosov, da bi prispevalo k razvoju proizvodnje in k cvetočemu gospodarstvu«.
Nato ie dejal, da bo kmalu sestavljena demokratična koalicijska vlada Kitajske: težišče njenega dela bo v tem:
1. Očistila bo državo ostankov klike in uničila bo
Po govoru Mao Ce T.unga je govoril vrhovni komandant narodnoosvobodilne armade Kitajske Cu De, ki se je v imenu voditeljev in borcev armade izjavil za čimprej-nje sklicanje politične posvetovalne konference za sestavo demokratične koalicijske vlade. Govorili so še predsednik revolucionarnega komiteja Li Cu Sen, odgovorni član stalnega odbora kitajke demokratične lige Sen Cu Džu, nedvisni demokrat in znani zgodovinar Kuo Mo Džo, industrialec Cen Sun Tun in predstavnik Kitajske v inozemstvu lan Ka Ki- Vsi so pozdravili sestanek pripravljenega odbora in se izjavili za sklicanje politične posvetovalne konference zaradi sestave demokratične koalicijske vlade.
Pred koncem zasedanja je pripravljalni komite sprejel organizacijski statut in izvolil stalni odbor 21 članov. Za predsednika stalnega odbora je bil izvoljen Mao Ce Tung, za podpredsednika pa Cu En Lai, Li Ci Sen, Sen Cun Džu, Kuo Mo Džo in Cen Su Tung. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo pripravljeni odbor izdelal organizacij, ski statut nove politične posvetovalne konference, načrt za skupni program, predlog o ustanovitvi vlade ljudske demokratične Kitajske, načrte za deklaracije in nacionalne zastave, besedilo državne himne in načrt državnega grba.
Agencija Nova Kitajska javlja, da sta Mao Ce Tung in Cu De naročila kuomintangovemu generalu Vučiveju, ki se je uprl kuomintan-govim oblastem, naj reorganizira svoje čete in jih priključi osvobodilni vojski.
Kitajska nacionalistična vlada je obvestila tuje vlade, da bodo nacionalistične vojne sile uvedle 25. junija opolnoči blokado pristanišč, ki so v rokah kitajske ljudske vojske. Glasnik nacionalističnega zunanjega ministrstva je izjavil: »Vsaka vojna ladja, ki bo prišla v kitajske teritorialne vode brez dovoljenja nacionalistične vlade, bo to storila na lastno nevarnost«.
BARI, 23. — Stirimotorno holandsko letalo je pri Bariju v plamenih padlo v morje. Vse osebe, ki so bile v letalu, so pri tem izgubile življenje. Nesreča se je pripetila, ko je holandsko letalo v višini okrog 500 m letelo pred pristaniščem. Nenadoma se je vnelo in padlo v morje. Pristaniško poveljstvo je takoj poslalo pomoč. Toda iz letala so lahko le še izvlekli večinoma zoglenela trupla ponesrečencev, ki jih še niso mogli identificirati razen dveh ali treh oseb, med njimi nekega britanskega častnega konzula. Doslej so našli 24 trupel in sicer 16 moških, 5 žensk in 3 otroke. Letalo je priletelo iz Aten, potem ko je 21. t. m. odpotovalo iz Holandske Indije.
LONDON, 23. — V britanskem ministrstvu za trgovino so se pričeli trgovinski razgovori med Veliko Britanijo in Madžarsko.
njeno razbijaško delavnost.
2. Izkoristila bo vsa sredstva in zastavila vse svoje sile za obnov-no in razvoj gospodarske delavnosti in hkrati obnovila Ir. razvijala kulturno izobrazbo ljudstva.
cc sta Moša Pijade . aelj izjavila, da sta se na svo-rt 1 Potovanju ponovno prepričala. a je vse delovno ljudstvo soglasno odločno ostalo zvesto Komuni-'eni partiji Jugoslavije in central-j*mu komitelu pod vodstvom mar-Tita. Poudarila sta, da bo ures-. eenje petletke strlo vse klevete,
. tih danes širijo proti Jugoslaviji oeoti KPJ.
Nidilfl ItnirfrRSii miru
v Nem Verini
NE\V YORK. 23. V New Yor-s0 objavili knjigo posvečeno „ 'Sresu znanstvenih in kulturnih “eiavcev jharca
^»ter
kuii iv °°Javljen govor in p171*™ življenju v Jugoslaviji in lfUcka o nalogah radia, fiLma tisk
ku
konr.r
za svetovni mir, ki je bil v Nc\v Yorku. V knjigi,
,i itna Jugoslavija važno mole objavljen govor Popoviča o
Ku v novi Jugoslaviji.
V anglo-ameriski coni Tržaškega ozemlja, k; jo je vojaška uprava samovoljno priključila v italijansko gospodarstvo, pa je položaj delavstva šc slabši kakor v Italiji. Najvažnejša sindikalna vprašanja se že več mesecev ne obravnavajo. Delavska zbornica ne zna kljub desettisočem brezposelnih storiti drugega kot sugerirati ((razdeljevanje bede« (izmenjavanje delavštva, odpuščanje tistih delavcev, ki imajo v družini več plač, upokojitve). V to svrho ustanavlja posebno ko. misijo, ki naj bi delovala po željah delodajalcev.
To je funkcija tržaške Delavske zbornice. In res, demokrščan-ski večernik «Ultimissime«, ki je hkrati tudi poluradno glasilo Delavske zbornice, izjavlja, da je »sindikalni položaj ves rožnat, kajti nikjer ni nobenega mezdnega spora«. Kar pa vznemirja je stališče vodstva Enotnih sind'ka-tov ki sklicuje sindikalni plenum da bi načelno preučilo položaj’ italijanskega stavkajočega delavstva, medtem ko ne dela in ne pove prav ničesar o tržaškem delavstvu m o tolikih njegovih nerešenih problemih.
»ri Crda &e vršijo pogajanja za 'tistih znamenitih 250 suspen-
Sindikalni dogodki pri nas in v svetu
Kaj dela vodstvo ES in kaj delodajalska Delavska zbornica - Mednarodni kongres metalcev v Torinu - Kongres Svetovne sindikalne zveze v Milanu -Ustanavljanje stavkokaške azijske sindikalne zveze v Indoru (Indija)
diranih delavcev. Delodajalci bi hoteli podaljšati suspenzijo in obnoviti pomožni fond s pomočjo delavstva, kar so ;e enkrat dosegli po krivdi vodstva Enotnih sindikatov. Toda gotovo je, da to pot tega ne bodo dosegli, kajti zadeva predstavlja sramoten pred-cedan, ki je protirazreden in zelo nevaren.
Položaj v ladjedelnicah je še veuno negotov in delavstvo živi pod grožnjo odpustov ter zasluži samo polovico tistega, kolikor je potrebno za življenje. Tvrdka Kozmann hoč^ odpustit; delavce in krši pogodbe po vzoru postopka anglo.ameriških okupatorjev z njegovim civilnim osebjem. Odbor za življenjske stroške javlja ponovno povišanje stroškov v primeri s prejšnjim mesecem. V Scalo legnain; so delavci zaskrbljeni zaradi povečanja romunske
konkurence na škodo tržaškega lesnega trga.
Glavn; odbor Enotnih sindikatov pa, namesto da bi dal pobudo za resno borbo glede zahtev tržaškega delavstva, se posveča ratificiranju pakta s Splošno ita. lijansko zvezo dela ter pušča s tem vodo na mlin revizionistov. Hkrati pa je ta glavni odbor ves zavzet s skrbjo, da bi opral lica svojih članov: Gombača, Radicha in J ura ge in obsoja vse tiste, ki bi jih obrekovali. Glavni odbor Enotnih sindikatov pozablja na sramotno gonjo resničnih klevet, ki so jo vršili njegovi člani v škodo sindikalistov, pozablja na krive obtožbe in nepravične motivacije. na temelju katerih so bili izključeni iz organizacije številni elementi, zvesti razredni borbi, medtem ko s svojo »avtoriteto« pokriva najslabie karakteristike omenjenih voditeljev, ne
pozablja pa niti za trenutek blatiti delo delavstva cone B Tržaškega ozemlja, ki sc trudi, da bi ustvarilo boljšo bodočnost vsemu ljudstvu okrožja ter gradi po vseh vaseh zadružne domove in začenja vsakovrstna dela v prid ljudstvu.
V Cezarjih, v Pobegih, v Sv. Antonu, Valmarinu in Sv, Luciji kot v Strunjanu 50 zgradili v vsaki vasi zadružni dom, v Umagu pa je bila ustanovljena ribiška zadruga, medtem ko je v Kopru zgrajen stadion, na katerem se je prav y preteklih dneh vršil dan športa in fizkulture. k: se ga je udeležilo na tisoče' mladih delavcev.
* * *
Na mednarodnem sindikalnem polju je treba posebej omeniti:
1. Mednarodni kongres metalcev v Torinu za ustanovitev posebnega profesionalnega oddel-
ka metalske stroke y okviru Svetovne sindikalne zveze. To naj bi bil pravi centralni komitet metalcev, ki bo koordiniral borbo proti trustom, v katerem sodelujejo delegati 30 narodov med katerimi so Sovjetska zveza, Jugoslavija in CSR.
2. Priprava kongresa Svetovne sindikalne zveze, ki se bo vršil zadnje dni tega meseca v Milanu. Na kongresu bodo sodelovali tudi delegati Enotnih sindikatov iz Trsta.
3. Zboro'vanje v Indoru (Indija) posebnega odbora za ustanovitev azijske sindikalne zveze v svrho stavkokaštva. Na zborovanju bodo sodelovali delodajalski sindi-kati Indije (Pakistana), Birma-‘nije, Filipinov, Cey|ona, Indonezije, Irana in Turčije. Tega raz-bijaškega zborovanja se bodo udeležili tudi režiserji imperialističnega ameriškega sindikalizma
Williams Green, Ervlng Braun in drugi ((šampioni« rušenja svetovne sindikalne fronte.
Konkretno pa pomeni to zborovanje »žoltih« poskus upiranja panlndijskerhu kongresu razrednih Sindikatov. Ob tej priložnosti bodo prav gotovo sklenili, da se je treba odreči stavki, kot borbenemu sindikalnemu orožju: zahtevali bodo zakonske ukrepe proti revolucionarnim sindika-tom in voditelj; ang-lo-ameriških sindikatov bodo tudi na tem sektorju zbral; sile, da bi postavili temelje sindikalnega središča za delovanje proti Svetovni sindikalni zvezi.
Kongres Svetovne sindikalne zveze v Milanu bo postavil mednarodne frakcionaše pod strogo obtožbo vsega delavstva sveta. Delavstvo Enotnih sindikatov mora zahtevati od svojega vodstva, da se drži razredne linije, ki jo je zapustilo, in zahtevati mora tudi, da se v Trstu začne s splošnim mezdnim gibanjem v svrho priznanja tistih zahtev, ki so vsak dan v ustih vsega delavstva. Le tako bo razredna organizacija izvršila svojo funkcijo in dejansko doprinesla splošni bitki, ki jo te dni bijejo delavci tolikih držav.
B. PETRONIO
Kakor Vidalijeui lažnivci, tako tudi usocialisti della Venezia Giu-lia»: Kretenska kombinacija neumnih laži o Jugoslaviji sc vlači po prvih straneh vsega reakcionarnega tržaškega časopisja in prenaša zmedo iz možganov «socialističnih» in vidalijevskih glav v glavo njihovih lahkovernih čitateljev.
Včeraj so Vidalijevi akrobati zaprli generala Lekiča, danes pa je »La Voce della Sera» poslala v bosenske gozdove ministra Milovana Djilasa. Jutri se bo našel drugi idiotski akrobat, ki bo mogoče izumil senzacionalno vest, da je zbežal nekam Moša Pijade ali Pa celo Tito, ker da je iznenada (kot Uršič et comp.) uspozna 1» pravilnost in resničnost resolucije Informacijskega urada.
Kaj si more pošten človek misliti o teh tržaških histeričnih akrobatih? Kakšno more biti njihovo prepričanje? Pač eno samo: Da papir prenese vse! In v tem prepričanju tekmujejo v lažeh združeni v smrtnem sovraštvu do Jugoslavije — resnično socialistične Jugoslavije.
Puc Je mino o uodhtuu
DUNAJ, 23. Po desetem kolu mednarodnega šahovskega turnirja vodi Jugoslovan Puc s 7 in pol točkami; sledita mu Foltys (CSR) in Platt (Avstrija) s 6 in pol in eno prekinjeno igro. Jugoslovan Rabar ima 6 točk.
£epa zmaga JhoSiujja
LONDON, 23. — Danes je nu teniškem turnirju v Wimbledoriu češkoslovaški prvak Drobny premagal Američana Pattyja s 6:4, 6:8, 7:9, 6:0 in 6:2.
Američan Falkenburg je premagal Asbotha v 5 setih s 6:4, 7:5, 2:6, 0:6 in 6:4. Gonzales (ZDA) je lahko odpravil Egipčana Coena s 6:1, 6:2, 6:4 V tretjem kolu je izgubil tudi Jugoslovan Palada z Sturgessom (Južna Afrika) v treh setih: 6:2, 6:2, 6:4.
TRZA8KI D NEVNIK
Ali bn zgrajena ziljska
železniška proga ?
Mednarodna železniška konferenca v Trstu
grozi ponovno odpust
Zaka| bi morali ti delavci Izgubiti delo, ko je vendar v Trstu še nešteto pločnikov in cest, ki zahtevajo nujnega popravila?
Ponovno se moramo vračati vprašanju delavcev, uslužbenih pri popravljalnih delih cest in pločni kov; ni še dolgo od tega, ko smo pitali, da je jayna uprava zahtevala odpust večjega števila uslužbencev, na kar so prizadeti delav ci vložili protest in vprašanje je bilo vsaj začasno rešeno. Toda pred dnevi je javna uprava izjavila, da bodo odpuščeni vsi delavci, usluž-beni pri popravljanju cest in ploč nikov. Ce bi stopil v veljavo ta ukrep, bi izgubilo delo nič manj kot 140 delavcev, ki bi zaman iskali V teh težkih časih nove zaposlitve, Sindikalne organizacije so seveda takoj intervenirale pri predsed. stvu cone, ki pa za vso zadevo ni pokazalo nikakega interesa; urad za delo molči o vsej stvari, prav tako tudi odsek za delo vojaške uprave. In delavci? Ni nam treba posebej poudariti ali pa prepričevati o tem, da preživljajo zelo težke čase, saj vedo, kako težko je najti novo zaposlitev na našem ozemlju, kjer so likvidacije raznih podjetij in tovarn na dnevnem re du, kjer je število brezposelnih de. lavcev iz dneva v dan večje.
Delavci, uslužbenk pri popravljanju cest in pločnikov, živijo že več kot leto dni Y večnem strahu pred odpusti. Čeprav je plača, ki jo prejemajo, zelo nizka, saj so morali prav zaradi nje tudi stavkati, so vendar z njo lahko vsaj skromno živeli; če izgubijo še to možnost zaslužka, potem je pred njimi samo ena pot — pot brez. delja, bede in revščine, ki vodi slej ali prej v kriminal, tatvino itd.
Nerazumljivo nam je to, da hoče javna uprava odpustiti z dela vse delavce, uslužbene pri popravljanju pločnikov, ko pa vendar vsi dobro vemo, da je še mnogo pločnikov in ceet, in to celo prav v centru mesta, prepotrebnih popravila. Zakaj bi torej ne popravili V3eh teh cest in pločnikov ter dali s tem tudi možnost zaposlitve 140 tržaškim delavcem?
Odgovorne oblasti, ki so ob raznih prilikah poudarile svojo skrb za interese delavskega razreda, imajo možnost to skrb tudi v praksi dokazati, ? tem da se zavzamejo za 140 delavcev, katerim naj omogočijo še nadaljnjo zaposlitev. Seveda bi bila to samo ena izmed rešitev neštetih perečih vprašanj našega delavskega razreda. A vendar bi lahko ob tej priliki poka-zale svojo dobro voljo ter rešile 140 delavcev pomanjkanja.
Sindikalne organizacije pa bodo vodile še naprej borbo, da dosežejo pravično rešitev te zadeve.
darji kopališč in tamkajšnji uslužbenci. Ce bo šlo tako naprej, bodo kaj klavrni zaslužki ter se tolažijo, češ se bosta že julij in avgust izkazala.
Večina Tržačanov, ki je med tednom zaposlena, računa vedno le na nedeljo, ki jo lahko izrabi za izlete in kopanja; a kot za smolo je bilo že nekaj nedelj bolj oblačno vreme, ki ni dalo velikega upanja tudi tistim, ki so se opogumili ter jo kljub vsemu mahnili na kopanje.
In Sv. Nikolaj, ki tako vabi in mika tržaške kopalce? Tudi ta se še ni imel prilike izkazati v vsej svoji lepoti in privlačnosti. Bo morda to nedeljo vreme bolj milostno?
Tržačani, ki so bolj nagnjeni k optimizmu kot k pesimizmu, niso obupali. Ce bo v nedeljo lepo vreme, bodo izkoristili kar ves dan, da se naužijejo sonca in svežega zraka. Potem jim vsaj žal ne bo, če bo med tednom zopet oblačno in deževno vreme.
Pa ne samo kopalci, tudi starejši ljudje se pritožujejo zaradi vremena — ob tem času so včasih že posedali na soncu ter si greli stare kosti, danes se pa morajo stiskati še vedno doma, ker so drugače v nevarnosti, da jih še dež zmoči. «Kdo je še videl tako muhasti junij«, se jezijo in prerokujejo, da bo letos bol mrzlo poletje.
Upajmo, da se njihove prerokbe ne bodo docela uresničile in da se
bosta julij m avgust resnično izkazala ter privabila s svojo toploto
na plan vse mlade In stare Tržačane, ki se bodo vsak po svoje naužili dobrot poletja.
Zbiramo zgodovinske predmete
Ze prvi pozivi, ki jih je objavil odbor za proslavo stoletnice železnic, za pomoč in sodelovanje, so pokazali, da je gradiva in zanimanja za ta jubilej zelo mnogo, ne samo med železničarji, temveč prav v vsej naši javnosti.
Med raznimi velikimi prireditvami v tem okviru pripravlja poseben razstavni odbor za jubilejne dni vel-k o razstavo, ki naj pokaže razvoj železnic v naši državi čim pestreje in čim zanimiveje. V ta namen mu bodo zelo dobro služili razni zgodovinski predmet«, kakor n. pr. stari motivi lokomotiv, kretnic, vagonov itd., in še razno dru. go ohranjeno spominsko gradivo, kakor n. pr. zastave, emblemi, značke, lepaki, itd. iz nekdanjih železničarskih strokovnih, kulturnih, fizkulturoih društev itd.
Odbor vabi vse, ki bi lahko odstopil; takšno gradivo — bodisi za začasno uporabo ali za nakup proti gotovini — naj sporočijo konkretne podatke z navedbo naslova in predmeta ler načina dobave ali dostave odboru za proslavo stoletnice pri DE2 Ljubljana.
Odbor za proslavo stoletnic pri DEZ Ljubljana.
28. t. m. je napovedan v Trstu I posvet strokovnjakov, ki naj pre-uče načrt »Ziljske železnice*. Ponovno so že poudarjali, da bi bilo zaradi boljše in ekonomičnejše zve. ze Benetk in Trsta z Avstrijo potrebno zgraditi ta železniški spoj. Splošno je namreč priznanje, da sedanja zveza preko Trbiža ni naj-boljša in kaže bodisi tehnične bo diši ekonomske	nedostatke.	Zato
mislijo rešiti vprašanje tako, da bi zgradili na	osnovi obstoječe
proge Trst-Videm-Trbiž drugo zvezo, namreč s predorom med Pon-tabljem in Ziljsko dolino, nekako na točki med Sroohorom in Rad-njo vasjo. Nova	zvez- Trst	- Sesljali - Videm -	Pontaoeij -	Kam
ske Alpe . Ziljska dolina - Beljak bi bila boljša, tako glede večje zmožnosti «grla», t. j. za večji va-gonski promet, kok ir tud zaradi večje hitrosti (o«pada’ bi precejšen vzpon). O tej stvari so razprav ljale že trgovinske zbornice Trsta, Vidma in Benetk 12. maja 1948, ki so izdelale predlog za ministrstvo prometa o boljši ureditvi zvez med Benetkami-Trstom in Avstrijo. Razen že omenjene »ziljske* zveze, so predlagali še izgradnjo proge Benetke-Ponte Alpi (Aurine)-Bru-nico-Muenchen in izgradnjo odseka Carnia-Villa Santina, ki bi vezal Benetke, Videm in Trst z Brenner-skim prelazom. Za zvezo po predoru pri Eontablju govore tudi av. strički krogi. Stvar zanima seveda Dolj Benetke in promet med Avstrijo in Italijo, kakor Trst sam, ki ima za povezavo z Avstrijo na razpolago tri pogoje, t. j. razen
Inšpektor Brieco aretiran in zaprt Preveč je mahal s kladivom
Včeraj je bil že pred sodiščem za določevanje narokov
Klavrn začetek letošnjega poletja
Nič kaj lepega obetajoč (vremena namreč) je bil letošnji začetek poletja. Človek bi mislil, da smo v marcu ali pa v aprilu — tako muhasto in spremenljivo je vreme. Zjutraj je nebo popolnoma jasno
— popoldne, ali pa lahko še prej Pa že dežuje. Tržaški kopalci in kopalke so v stalnem dvomu, ali bi šli na kopanje ali pa bi bilo bolj previdno in bolje ostati doma. Saj vendar ni prijetno močiti se po poli, ko se je morda ves popoldan potrpežljivo čakalo, da bi se sonce prikazalo. Naša kopališča, ki so bila v preteklih letih ob tem Času že polna zagorelih kopalcev, so letos pusta in tiha. Pa tudi koža Tržačanov ni imela še priliko, da bi dobila bolj temno barvo.
«Kaj bo letošnje poletje tako klavrno?» se vprašujejo Tržačani
— prav iste skrbi pa imajo gospo-
Tajnost okrog dveh funkcionarjev nravstvenega oddelka civilne policije, ki sta bila te dni začasno odpuščena, je več ali manj razgrnjena. Predvčerajšnjim so aretirali in zaprli inšpektorja Grieca. Zaporni nalog je bil izdan ob 18 zvečer. Cez eno uro pa je bil že aretiran. Začelo se je zaslišanje, na katerem pa ni Grieco priznal ničesar, kar ga obtožujejo, čeprav so ga tri priče na vso moč obtoževale. Z inšpektorjem Griecom je bil včeraj zaslišan tudi njegov pomočnik maršal Man-noia.
Vzroki, ki so privedli oba funkcionarja civilne policije za zamrežena okna, so v tem. ker so ugotovili, da sta oba zagrešila nekatere nerednosti. Gre predvsem za neki primer dveh ljubimcev, katere je policija našla v neki sobi v mestu. Namesto da bi si proti obema in lastniku sobe postopali po zakonu, je vsa stvar po posredovanju nekega višjega častnika civilne policije zaspala. Po govoricah sodeč, naj bi bil ta častnik sam inšpektor Grieco. Zadeva je nekaj časa utihnila, potem pa je prišla na dan šele, ko je bil lastnik sobe kasneje kaznovan z globo zaradi podobnega pregre-ška. Ta je namreč začel govorili, da ga prvič niso kaznovali. Govorica je šla naprej in tako je nastal škandal. Toda obtožba je v tem primeru še hujša. Baje je inšpektor dobil za svoje posebno posredovanje denarno odškodnino. O vsej zadevi in kljub vsem tem govoricam pa policija še ni izdala nobenega uradnega obvestila. Preiskavo vodi osebno sedanji poveljnik CIDA kap. Carbone.
Na zatožni klopi vojaškega sodišča za določevanje narokov je včeraj zjutraj sede! inšpektor Grieco, bivši poveljnik nravstvene policije.
Obtožen je, da je kršil čl. 29 proglasa št. 1 VU, ker je dal napačno izjavo zavezniškemu oficirju. Obtožencev zagovornik odv. Annoscia je predlagal začasno svobodo, češ da je obtožba, ki očita Griecu, da se je pustil podkupiti s strani neke ženske, žaljiva in nemogoča ter škodljiva za čast inšpektorja Grieca, brezhibnega funkcionarja. Temu je odgovoril predsednik Bayliss z besedami, da je vse to, kar je povedal odvetnik, odveč, ker v obtožbi ni niti govora o tej stvari. To bo šele bodočnost prikazala. Pričal je inšpektor De Giorgi. Sam sodnik pa ni zastavil Griecu nobenega vprašanja. Na vsak način pa je bil predlog, da bi Griecu podelili začasno svobodo, odbit. Preiskava proti njemu namreč še ni končana. Cez 7 dni se bo bivši inšpektor spet pojavil pred istim sodnikom.
Jordan Bressan se ie 10. t. m. nekaj po polnoči pojavil pijan v gostilni «Ex Brocchetta*. Kljub temu da mu je vino sililo iz ust, je hotel še piti. V pijanosti ie bil siten kot muha. Zaman so bile prepričljive in pomirljive gostilničar, jeve besede, naj gre spat. Bressan je dobil v roke k la d« v o m z njim začel nevarno mahati, tako da sta sc ga končno naveličala gospodar in neki gos-t ter ga skušala s silo izgnati iz gostilne. Bilo ja zaman, zato je morala poseči vmes policija. Toda komaj je to zagledal Bressan, je zbežal. Sledila je areta. cija. O kladivu pa ni bilo več sledu. Včeraj zjutraj se je Bressati moral zagovarjati nred okrajnim sodnikom. Izgovarjal se je, da se ne spomni, kaj je delal ono noč. Sodišče pa ga je kljub temu obsodijo na 10 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Predsednik sodi-šča sodnik Sperandeo, tožilec odv. Bologna, obramba odv. Strudthof, zapisnikar Cheni.
pontabeljske če jeseniško in »južno* preko Ljubljane.
Istega dne bo v Trstu tudi železniška tar-fna konferenca med delegati italijanskega ministrstva za promet, zastopniki uprave železnic STO-ja, avstrijske in češkoslovaške železniške uprave. Razpravljali bodo o dopoln itv. jadranske zvezne tarife Avstrija-Trst pristanišče odn. CSR-Trst pristanišče, bodisi glede blagovnih postavk, kakor no. vih železniških postaj.
Tov. Francu Štoki in | njegovi ženi se je 1 rodila hčerka I
M E T K A
Čestitamo /	=
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiratiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
VODSTVO PROSVETNEGA URADA IN ODDELKA ZA DELO IZROČENO KRAJEVNIM URADNIKOM
TRST, 23. (AiS) — V svojem poročilu o upravi pnglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja za tromesečje, ki se je končalo 30. septembra 1948, je general T. S. Airey, poveljnik področja, sporočil, da bodo nekateri osrednji upravni oddelki izročeni krajevnim uradnikom. Sedaj je določeno, da se ta politika izvede za prosvetni urad Zavezniške vojaške uprave in za oudelek za delo.
Prosvetni urad bo nadaljeval svoje delo v sedanji obliki, načeloval pa mu bo usposobljeni krajevni uradnik, imenovan od zavezniške vojaške uprave, ki bo odgovoren ravnatelju za notranje zadeve. Oddelku za delo bo načeloval usposobljeni krajevni uradnik, ki ga bo imenovala Zavezniška vojaška u-prava in ki bo odgovoren generalnemu ravnatelju za civilne zadeve. Sedanji zavezniški častnik, ki je načeloval uradu za delo, bo postal svetovalec generalnega ravnatelja za civilne zadeve v zadevah dela in v tem svojstvu vzdrževal tesno zvezo med krajevnimi uradi za delo in Zavezniško vojaško upravo.
Odsek, ki se je doslej bavil z zadevami manjšin na področju v okviru ravnateljstva za notranje zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, se bo odslej imenoval «urad za manjšinske zadeve#.
Umetnostna razstava
tržaških slikarjev židovske narodnosti
Te dni je bila odprta umetnostna razstava slikarjev tržaške židovske skupnosti v prostorih zidovskega zenskega krožka.
Skromna prireditev, skoraj z dobrodelnimi nameni, brez posebnih umetnostnih zahtev. Hotela je prav ža prav le pokazati nekaj, kar je v tukajšnji židovski skupnosti slikarsko živega, deloma tudi amaterjev-slikarjev, in brez sistematičnosti. Nočemo biti zlobni, vendar se moremo vprašati, ali je la židovski narodni značaj prireditve vzrok, da n; no. beno italijansko glasilo v italijanskem jeziku napisalo vrstice o njej?
Zato seveda ne moremo meriti take razstave £ običajnim ostrim kritičnim merilom. Vendar moramo takoj priznati resnost prireditve, kjer so zastopana v Trstu dobro znana slikarska imena kot Bolall‘0, Nuthan in Paril) Gi-no. ki predstavljajo lep prispevek Zidov k tržaškemu umetniškemu življenju, posebno v dobi pred prvo svetovno vojno in neposredno po njej. Skoda, da so zastopani osak komaj z eno ali dvema slikama, skoraj le kot simbolna afirmacija svoje prisotnosti, Prav v sredi na častnem mestu je blesteč, realistično zamišljen avtoportret Gina Parina iz svoje zadnje dobe. Parin se zaradi svojega žldovstva ni vrnil iz nemškega nacističnega taborišča. Dalje vidimo Bolaffiev poliptih, sestavljen iz štirih oljnatih slik, kt učinkuje zelo dekorativno, pod vplivom nemške Klinitove šole. Nathan ima dve romantično pojmovani. četudi realistično izdelani sliki.
04 sodobnih mlajših je dobro zastopana Levi Lia, ki je že razstavila na neki kolektivni raz-
stavi v galeriji Scorpione. Dobre so njene pokrajine, polne razpoloženja v svojih nežnih barvnih odtenkih. Zelo sta zanimivi tihožitje eKnjige in školjke» ter ((Kompozicija# s cvetjem. Vsa njena dela kažejo s svojim solidnim tehničnim znanjem že precej izrazito slikarsko individualnost v njenem resnem prizadevanju, ki ne eksperimentira preveč Po kakih slikarskih programih.
Camerinl Hiccardo je v svojih razpoloženjskih, barvno zelo. skladnih pokraj nah, realist, vendar v širokih barvnih ploščah, ki povzemajo le bistveno; zato učinkuje precej dekorativno. Zanimivi so n, pr. pokrajini »Zatilje proti Rlcmanjcrns ali oJrzcro Ca-vazžos itd.
Sara Marini je virtuozna por-tretiztka. Stoik Ottg, posebno pa Stock Liliana, imata marsikak zanimiv pastel. Po svoje zanimiva sta še fJebmann Cecilia, de. loma Vig Alfred in dr. Z. J.
Čeprav je pomagal izslediti tatove
je bil obsojen na 10 tisoč lir globe
Okrajne skupščine tržaških upokojencev
Na zahtevo tržaških upokojencev se bodo vršile v prihodnjih dneh okrajne skupščine in sicer:
Danes 24. t. m. ob 19 bo okrajna skupščina za Greto-Rojan v krožku Rauber, ul. Cisternone 63;
Jutri 23. t. m. ob 19 bo skupščina za okraj Skedenj v Ljudskem domu;
v ponedeljek 27. t. m. ob 19 bo skupščina za center mesta v krožku Tomažič;
v torek 28. t. m. ob 19 bo skupščina za center mfesta v krožku »Oliva* ul. Trento 2;
v petek 1. julija bo skupščina za upokojence Sc. Jakoba in sicer ob 19 v krožku Rinaldi.
Na okrajnih skupščinah bo podan pregled o že izvršenem delu in o nadaljnji borbi za uresničitev izboljšanja življenjskih pogojev tržaških upokojencev.
Pozivamo vse upokojence, da se v čim večjem številu udeleže teh skupščin, na katerih bodo razpravljali o svojih problemih ter jih skušali rešiti.
Glavno poročilo bo podal tajnik Zveze enotnih sindikatov za tržaške upokojence.
Na zatožni klopi so sedele štiri osebe. Prva dva sta bila Bruno L. in Viktor B., oba mladoletnika. Zagovarjati sta se morala zaradi tatvine. Poleg teh dveh pa so se morali zagovarjati zaradi prikrivanja ukradenega blaga:	Verk	Mario,
.Svejič, A. Fijon in Foscarini Vik. tor. Prva dva obtoženca sta 10. maja t. 1. zvečer prežala na plen pred hotelom Della Citta. Pred hotelom je namreč bila limuzina Buik. V njej pa sta tatiča zagledala dva nova fotografska aparata. Spretne roke so odprle vrata in spravile fotografske aparate v žepe in izginila. Vrednost ukradenih aparatov, od katerih je bil eden znamke Kontax, drugi pa Kodak, je znašala 340 tisoč lir. Mladoletnika sta seveda izročila aparate na. prej. Kodak jc dobil krošnjar Verk Mario. Ta ga je naprej prodaj lastniku bara «Fenice» Foscariniju Viktorju za 25 tisoč lir. Aparat znamke Kontax pa je dobil Svejič, ki ga ie naprej prodal F-inoju Josipu za 60 tisoč lir. Verk, Foscarini, Svejič in Finoj so se zagovarjali trdeč, da niso vedeli, da sta aparata ukradena. Finoju se je stvar že iz početka zdela sumljiva. Obrnit se je na Svejiča in skupaj sta šla na policijo, kjer sta pojasnila zadevo. Na podlagi teh izjav je policija zasledila druge tiče.
Sodišče je mladoletnega Viktorja B. ob-(idilo na 8 mesecev ječe zaradi tatvine, Brunu L. pa je bila kazen odpuščena. Verk, Foscarini in Svejič so bili zaradi prikrivanja ukradenega blaga obsojen; na 4 mesece in 6 tisoč lir globe vsak, Finoj pa je bil obsojen na 10 tisoč lir globe zaradi neprevidnega na-kupa.
Dve nesreči
37-letncinu Udinlju Edvardu iz ul. Canal Piccolo 2 je včeraj zjutraj v Barkovljah blizu parka ob mor-
ju, kjer dela na račun tvrdke Alfa iz ul. Pascoli, padel na nogo kos železa z višine 4 m. Pri udarcu si je Udini zlomil nogo. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo moral ostati v bolnišnici na kirurškem oddelku 2 meseca.
Tramvajski uslužbenec 30-letni Žerjal Marino z Lonjerske ceste 26 je včeraj popoldne v teku prekoračil ul. Giulia na vogalu ul. Margherita. Skušal je ujeti tramvaj. V tem pa je z nasprotne strani privozil jeep, ki je butn-'i v Žerjala. Pri tem je 2erjal dobil le lažje poškodbe. Isti jeep je 2erjala odpeljal v bolnišnico, kjer so mu na ambulanti obvezali rane.
OBČINA ZGONIK — PO VOJNI POŠKODOVANO PODROČJE
TRST, 23. (AIS) — V smislu nedavno podpisanega ukaza št. 126 se proglaša občina Zgonik za «po vojni poškodovano področje#. To je bilo potrebno zato, da se lahko zviša državna pomoč občini za take zadeve, kot so n. pr. stanovanjski načrti.
Kako so vidalijevci ščitili inlerese slovenskih volivcev
V zvezi s člankom, ki je pod gornjim naslovom izšel 19. t. m. v našem dnevniku, nam je poslal vidalijevec Malalan Lucijan dopis, ki nosi datum 21. junija 1949, v ka. terem zahteva v svojem in v imenu svojega očeta, da naše uredni- i štvo omenjeni članek prekliče, po-zivajoč se pri tem na imperiali- j stični paragraf ukaza it. 270, češ da je članek neresničen.
Naše uredništvo se je ponovno prepričalo, da je vsebina članka resnična in ga zaradi tega ne more preklicati.
V Trstu 23. junija 1949.
Uredništvo
Občina sporoča, da bodo v dneh od 26. do 30. t. m. od 9 do 12 razgrnjeni na javni vpogled pri uradu IV. — odsek za davke in pristojbine (občinska palača, ul. dei Rettori 2-III) seznami druge serije za leto 1949 in nazaj, zavezancev davka na lokale, domače prostore, klavirje, pse, takse za smeti, občinska trošarina na industrijske obrate itd. Po preteku tega roka bodo seznam; odstopljeni izvršilnemu uradu za izterjavo.
Zneske vpisane v omenjenih seznamih je treba plačati v šestih enakih mesečnih obrokih, ki dospejo 10. avgusta, 10. oktobra, 10. decembra t- 1. in 10. januarja, 10. aprila in 10. junija 1950. Po preteku tega roka bo izterjava izvršena s prisilnimi sredstvi v smislu zakona.
Proti vpisu v omenjeni seznam je dovoljena pritožba na predsednika cone v roku 6 mesecev od zadnjega dne objave samo zaradi stvarnih napak -n v kolikor se tiče novih predpisov davka, če ni bil dostavljen poziv k razpravi za ugo. tovitev tega davka.
Nova visoka peč v llvi
t V ponedeljek 27. t. m. bo v tovarni Ilva posebna slovesnost, katere se bodo udeležili predstavniki vojaške uprave kot tudi vodstvo tovarne. Slovesnost bo v zvezi s pričetkom obratovanja nove visoke peči, ki bo lahko pripomogla k povečanju proizvodnje. Tovarna je do sedaj modernizirala eno izmed svojih treh visokih peči, za kar je potrošila približno 90 milijonov lir. Ko bodo plavži v Skednju v polnem obratu, bo lahko tu. dj jeklarna s pomočjo nove visoke peči spremenila železne rude v lito železo, ki bo potem spremenjeno v jeklo. Do sedaj so se lahko plavži v Skednju posluževali samo starega železa. Železno rudo, ki jo bodo sedaj potrebovali, bodo uvažali verjetno iz Severne Afrike in z otoka Elbe.
Predvidevajo, da bo proizvodnja v plavžih v Skednju dosegla proti koncu leta že 90.000 ton litega železa in 30.000 ton jekla.
mirnm
Petek 24. junija
Jan, Janislav Sonce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.46. Luna vzhaja ob 2.12, zahaja ob 18.36.
Jutri sobota 25. junija Viljem, Grlica
SPOMINSKI DNEVI
1945 se je pričel v Ljubljani II. kongres ZMS. Trajal je do 27. junija.
1940 je Francija položila orožje pred nemško oboroženo silo.
UPOKOJENCI
Glavni odbor Zveze ES za upokojence bo imel jutri ob 16 sejo na sedežu v ul. Imbriani 5, I.
Članske izkaznice. Se vedno se nadaljuje z vpisovanjem upokojencev v Zvezo ES za upokojence. Kdor še nima članske izkaznice naj jo dvigne v ul. Imbriani 5, soba 4 med uradnimi urami od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.
IZLETI
Planinsko društvo priredi 26. t. m. izlet na Višarje in Lovca. Vpisovanje do 25. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3.
10. julija priredi Planinsko društvo izlet na Crno prst (Podbrdo). Vpisovanje vključno do 2. julija v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3.
Site Loiie Spacal razstavila v
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7800, papirnati šter-ling 1780, telegrafski dolar 615, dolar 605, švicarski frank 154, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 24, zlato 1000 lir.
Goslomie SNG za STO do Slovenskem Ptioiiu
V AJDOVŠČINI danes ob 20
Ogenj in pepel
V SEŽANI jutri ob 20
Ogenj in pepel
V SEŽANI 26. junija ob
Ženitev
16
Špsrlnl spored n nedeljo 26.1. m.
Kolesarska dirka. V nedeljo bo velika kolesarska dirka po Tržaškem ozemlju za pokal lista »Trie-ste Šport#. Podrobnejše o tej tekmi smo pisali v včerajšnji številki Primorskega dnevnika.
Nogomet. Za prvenstvo Tržaškega j ozemlja: Na igrišču v Kopru ob 10: | Meduza - Dreher; v Umagu ob 17: j Umag - Skedenj; v Izoli ob 17: Ar- j rigoni - OMMSA; v Piranu ob 17.30: Piran - Tovarna strojev; v Kopru ob 17; Aurora - Koštalunga; v Bo-1 juncu ob 16: Sv. Ana - Milje: v Trebčah ob 17.30: Pristaniščmki -Magdalena in v Nabrežini ob 9: Rojan - Ponziang B.
Finalne tekme za okrožno prvenstvo. Skupina A v Nabrežini ob 18: Nabrežina - Florlni; skupina B v Trebčah ob 16: Arzenal • Brtonigla.
Vztrajnostna hoja in tek. Na progi Sv. Ivan - Lovec bo v nedeljo tekma v vztrajnostni hoji s kronometrom in tek na isti progi. Tekmovalci morajo biti ob 9 v Bošketu pri Sv. Ivanu, kjer bo ob 9.30 začetek prve tekme in ob 10 začetek druge. Po končani tekmi bodo nagrade razdeljene pri Lovcu. Poleg nagrad posameznikom bo prejelo pokal tudi društvo, ki bo imelo največ članov med prvimi desetimi, ki bodo prišli na cilj. Prav tako pa bo nagrajeno tudi tisto društvo, ki bo imelo največ zmagovalcev.
Odbojka. 7.a »Trofejo padlih iz ladjedelnice Sv. Marka# bodo na igrišču Tomažiča sledeča tekmovanja: ob 8.30: Tomažič - Tovarna strojev: ob 9: Skorklja - Tovarna strojev: ob 9.30: Dijaško FD - Skor-kiia; ob 10.30: Zol Ilva - DSZ ES.
Baltncanje. Balincarske tekme za «Poletni pokal«. Na igrišču Mezgec ob 16.30: Mezgec A - Zol Ilva A; igrišče Pavan ob 16.30: Gallinaccio A - Bellavista; igrišče Bellaveduta ob 16.30: Sv. Alojz A - Corsi A:
igrišče Palestrina ob 15: Aquila B -Acegat B; igrišče Cacium ob 16.30: Standard - Acegat A; igrišče Ve-spucci ob 16.30: Vespucci B - Koštalunga; igrišče Nardin ob 16.30: Nardin - Američana C; igrišče Palestri-
ALI podpiraš slovenski NAPREDNI tisk?
Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo
(Odhod iz glavne avtobusne postaje)
IZ KOPRA V TRST ob 7.00 in ob 15.30 uri s prihodom v Trst ob
8.00 in ob 16.30 uri.
V KOPER ob 12.00 in ob 17.45 uri s prihodom v Koper ob
13.00 in ob 18.45 uri.
V PORTOROŽ (preko Strunjana):
12.30, 19.45.
V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) ob: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada:
17.00, prihod v Trst: 19.45.
V LJUBLJANO (skozi Postojno):
7.00,
Na REKO (preko Bazovice): 7.00.
V ŠTANJEL NA KRASU: 13.00.
V TREBČE ob 7.25, 7.30, 9.00, 11.00,
12.30,	13.10,	17.15,	17.30,	17.50.
18.30, 19.30.
NA PROSEK ob 6.30, 7.30, 9.10,
11.00,	11.30,	12.30,	13.15,	15.00,
16.30,	17.15,	17.30,	18.30,	19.30,
20.30,
V DOLINO in PHEBENEK ob 7.20,
12.00,	13.00,	16.30.	16.30.	18.00,
19.15.
V NABREŽINO ob	11.00,	15.00,
17.15.
V MALI REPEN (preko Proseka) ob 14.00.
V GORICO ob 7.00, 13.00, 14.30,
II RADIO !■
JUG. CONA TRSTA
(Oddaia na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
Petek 24. junija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 7.15: Jutranja glasba. 12.C0:	Iz opernega sveia.
12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda nato v slovenščini. 13.15: Filmska glasba. 13.50: Zgodovina naših krajer. 14.00: Lahka glasba. 14.30: Presled tiska, poročila in objave v italijanščini nato v slovenščini. 17.45: Plesna glasba. 18.09: Poročila v hrvaščini. 18.15: Komorna glasba. 18.50: Predavanje v italijanščini. 19.90: Glasbena medigra, 19.15: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 19.45: Arije iz Verdijevih oper. 20.00: Ura hrvatske kulture. 20.30: Partizanske pesmi. 20.50 Predavanje. 21.00: Koncert tržaškega komornega zbora. 21.30: Lahka orkestralna glasba. 22.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov. 22.20 Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini nato v slovenščini 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
TRST II.
Petek 24. junija 1949.
7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7.35 Jutranja glasba. 8.1": Poročila. 11.30 Godba na pihala. 12.00:	Sodobna
Anglija. 12.10:	Orkester Pcrcy
Faith. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po želja)). 13.45: Pestra glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28:	Popoldanska
glasbp. 14.43: Citanjc večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: Razne komorne zasedbe. 18.40: Šramel kvintet. 19.00: Angleščina po radiu. 19.30: Operetna glasba. 19.45: Poročila. 20.00: Lahka glasba. 20.30: Uverture. 21.00: Mojstri besede. 21.30:	Klavirske
skladbe. 21.50:	Večerne melodije.
22.30: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored. 23.35: Polnočna glasba.
TRST 1.
Petek 24. junija 1949.
7.15: Radijska poročila. 7.30: Jutranja glpsba. 8.00: Napoved časa, nato jutranja glasba. 8.15: Radijska poročila. 11.30: Godba na trgu. 12.10: Lahke melodije. 13.00: Radijska poročila. 13.29: Orkester Guida Cer-goli. 14.00: Tretja stran. 14.20: Mešana glasba. 14.28: Borzna poročila. 14.30: Program BBC. 17.30: Operetna glasba. 18.30: Glas Amerike. 19.00: Plesna glasba. 19.20: Plavanje: razgovor z Giuljjem Romanom. 19.30: Popevke. 20.00: Radijska poročila. 20.15: Aktualnosti. 20.33: Italijanske pesmi. 21.03: La bisarca -revija od Garinea in Giovanninija. 22.00: Strawlnsky: Simfonija. 22.30: Grad Marije iz Tricesima, govori Lina Gasparini. 22.40: Lahka glasba. 23.10: Radijska poročila. 23.20: Športne vesti. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek.
Naš znani slikar Lojze Spacal se je odzval vabilu umetnostne galerije »Delfino# v Roveretu in razstavlja tam od 20. junija do 1. julija. Predstavil se je s štirimi olji ter šestnajstimi monotipijami, ki jih večidel že poznamo s tržaških razstav.
Razslava psov v Ljudskem vrlu
Društvo ljubiteljev psov bo priredilo 17. julija razstavo psov v Javnejn vrtu. Razstavljeni bodo psi domače in tuje čistokrvne pasme. Pri ocenjevalni komisiji bodo sod. niki — strokovnjaki.
Kdor bi rad razstavil svojega psa, naj se prijavi pri zgoraj imenovanem društvu v ul. Roma št. 20 od 18 do 20,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23 .junija 1949 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 9.
Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske De Brovech Frank in gospodinja Biasioli Nerina, oficir ameriške vojske Galli Aleksander in bolničarka Trink Leopoldina, delavec Sarti Romano in šivilja Pomeggiani Marija, mehanik Sidari Josip in gospodinja Prodan Josipina, mizar Fontanin Bruno in gospodinja Dri Angela, šofer Rebula Alojz in delavka Furlani Elda, uradnik Rocco Luciano in gospodinja Afri Liliani, uradnik Cataruzza Bruno in gospodinja Fiorani Karla, uradnik Stac-cioli Aldo in gospodinja Ferrini Luciana, kovač Žagar Alojz in gospodinja Gregori Ludmila.
Umrli so: 70-letni Buzzinot Anton, 18 dni stara Olenik Nevia, 65-letna Žužek Amalija, por. Canziani, 55-letna Sinkovič Antonija, por. Davanzo, 36-letna Chiandussi Lidija, por. Fonda, 66-letna Kenik Tereza. por, Baicich. 38-letna Paulon Albina, por. Da Pian, 42-letni Foscarini Umberto, 54-letni Fiorina Ezio, 47-letna Klančnik Pavla, por. Tence.
Nočna služba lekarn
AUa Madonna del Mare. l.argo Piave 2; AU'Annunziata, trg Val-maura 10: Davanzo, ul. del Bosco 25: Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Dijaška matica bo tudi med letošnjimi počitnicami priredila za dijake s popravljalnimi izpiti počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. julija do 15. septembra.
Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma, ul. Buonarroti 31, do 5. julija. Tam bodo dobili dijaki tudi vse potrebne informacije.
Razpisana so supienlska mesla za otroške vrtce
Občina sporoča, da morajo prosilci za suplentsko mesto za občinske otroške vrtce predložiti prošnjo kolkovano s 24 lirami v občinski palači soba št. 44 do 31. julija ob 12. uri. Prošnji morajo priložiti diplomo o usposobljenosti za poučevanje in druge potrebne listine, ki so navedene v natečaju.
Za informacije se obrnite na tajništvo šolskega urada v ul. Procu-reria 2, III.
KINO
ROSSETTI. 16.30:	«Bataan»,	Robert
Taylor, Georg Murphy.
EXCELSIOR. 16: »Čudni mister Jones#, Red Skelton in Janet Blair.
FILODRAMMATICO. 16:	«ZakO(t
srca#, Margaret O’ Brien.
FENICE. 16.30: «Osvajalci», Dana Ane drevvs, Suzana Hayward.
ITALIA. 16: »Razkošne krinke#, Nor; ma Shearer in Melvyn Douglas.
ALABARDA. 16: »Ne izdajaj me»i Greta Garbo.
VIALE. 16: »Zbogom vojska#, Giannt in Pinotto.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30: «Cakal Te bom«, Errol Flynn in Bette Davis.
MASSIMO. 15.30: »Obzidja so padla#. Marguerit Chapman.
NOVO CINK 16: »Uraganski vitez#. Fred Scott in Fuzzi.
KINO OB MORJU. Danes zaprt.
IDEALE. 16:	«Monsieur Beaucaire*.
Bob Hope.
ARMONIA. 15.30:	»Ciganska	strast#.
Marlene Dietrich.
ODEON. 16:	((Vsakdanja žena#, K-
Hepburn in Spencer Traey.
MARCONI. 16. in na prostem ob 20.45: «Milredov roman#.
BELVEDERE. 16: »Surova sila#, 01 Lancaster in Ivonne De Carlo.
ADUA. 15.30: «Zakon grdih#.
SAVONA. 16: «Druga gospa Carroll*. Barbara Stanwyck, H. Bogart.
AZZURRO. Zaprt.
RADIO. 16: «Nihče se ne bo vrnil#-
VITTORIA. 16: na prostem ob 20-30: »Dol z bogastvom!#, Anna Magnani.
VENEZIA. «Sin, sin moj#.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.4.5: «Ne poljubi me!», Shirley Temple >n John Guastland.
NA GRADU SV. JUSTA: 21.30: »Sin ihte«, Tyrone Povver, Gene Ticrney-
AUSONIJA '- terasa ob morju - 21-45: »V Luninem svetu«, M. Oberon, ReX Harrison.
SKOLJET - na prostem - 21: »Indijanska devica#.
KINO NA OPČINAH. «Brez greha#.
KINO V SKEDNJU. «Zvezdni sij#. Eleonora Povvell.
KINO NA OPČINAH: V soboto in nedeljo: «Mesto dečkov#.
KINO V SKEDNJU. V soboto in nedeljo: »Moji dve ženi#, Gary Grant. Ob 20.30 na odprtem.
Dr. GAETA
ZOBOZDRAVNIK
izdeluje proteze v jeklu, zlatdi kavčuku in plastiki. Največja Qa' rancija. Sprejema od 10 do "
m od 15 do Ki. (Gooorl slovenski)-
TRST. UL. TORREBIANCA št. VOGAL UL. CARDUCCI
ISCEMO NABAVLJACA
za mestna podjetja Jesenice
(KOMUNALNA. TRGOVSKA. GOSTINSKA STROKA).
Ponudbe poslati na:
UPRAVO MESTNIH PODJETIJ — JESENICE - SLOVENIJA-
Obiščite razstavo lokalne industrije in obrti
LR Slovenije v Ljubljani
od. 25. junija do 3. julija 1949 v Tehnični Hrednji šoli 50*/» po pust na železnici
Hupunju, tih ji la zn senčenji.-, igi-n, ru-slHi/raciju, bar, bil«, lunici!rti, ples
Nnviist iviiukund hišici: z iIki:iiiu in .	trumi	posteljami_______________
Informacije pri upravi kopališča. Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic jn informacije pri potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS» - TRST ULICA F SEVERO it 5-b - TELEFON 29-243
V02BKI KHIft
OB NEDELJAH IN PRAZN.:	J
Iz Trsta:	Iz	Sv.	Nikolaja:
7.30
9.00
10.00
11.45
13.30
14.30
10.45 12.00
17.45
18.30
19.45
21.30
OB DELAVNIKIH:
Iz Trsta:	Iz	Sv.	Nikolaja:
10.00
11.00
12.05
14.00
12.30 15.00 17.45
19.30
tene oli iiimIcI jali in |»ru#,iiil<ih:
Vožnju tja m nazaj In vstop v kopališče: odrasli 200. otroci 130 L OB DELAVNIKIH s parniki . .	odrasli	200.	otroci	130	L
OB DELAVNIKIH z motorno jadrnico
«Levante».........................odrasli	170.	otroci	120	L
24. junija 1949
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Danes splošna protestna stavka
za
0 manjšinskih pravicah!preskrba
Stavka v hlevih sinoči zaključena - Sindikalisti še vedno v zaporu - Danes od 11 do 12 splošna stavka v goriški pokrajini
Poročali smo že o krivični are-iaciji sindikalistov Manlija Trippi-ja, Fulvija Bergamasa in Rine Boncompagni, ki so jih aretirali Pretekli ponedeljek v Fossalonu Potem ko je prišlo do spora med stavkajočimi delavci in stavkokazi. V protest zaradi takega samovoljnega postopanja policije, ki krši sindikalne svoboščine in osnovne človeške pravice, je bila včeraj in Predvčerajšnjim proglašena tudi stavka tistih delavcev, ki so zaposleni po hlevih s krmljenjem živine. Aretirane sindikaliste so ponoči pripeljali v goriške zapore, kjer l*h imajo še sedaj zaprte, čeprav državni pravdnik ni izdal proti njim zapornega povelja.
Včeraj so povabili poljske delavne, da bi se osebno pogajali z voditelji veleposestev v tržiški oko— 1'ni, da bi dosegli sporazum glede mlačve pšenice. • Niso znane podrobnosti ponudbe gospodarjev, ^endar niso mogle biti dovoljne, ker ni prišlo do sporazuma.
izvršilni odbor Delavske zbornice je imel skupaj z Delavsko zbornico v Tržiču sestanek v ponedeljek 20, t. m. na sedežu v Tržiču. Pokrajinski tajnik Sergi Fabbro je Podal poročilo o sindikalnem polo-ZaJu in o pristranskem zadržanju Policijskih oblasti med stavko
kmečkih delavcev. Prav tako so ugotovili, da je aretacija sindikalnih vodij Trippija, Buoncompagni in Bergamasa imela za cilj, da bi ločila množice delavcev v borbi od njihovih voditeljev. Prav tako so ugotovili, da se prekrški, za katere dolžijo aretirance, nanašajo na čl. 508 kazenskega zakonika in da je ta člen predstavljal zakonsko zatiranje v fašistični dobi ter je zaradi tega v pravem nasprotju z vsebino italijanske republike ustave. Da bi opozorili oblasti, da nekateri sistemi ne smejo več veljati in jih delavci ne bodo trpeli, so na tem sestanku določili:
1) Proglasitev splošne stavke v vsej goriški pokrajini, ki bo danes, v petek 24. junija od 11- do 12. ure;
2) stavka delavcev po hlevih, ki je začela opolnoči dne 22. t. m. se zaključi dne 23. t. m. ob 24. uri;
3) Med enourno splošno stavko naj se delavci zbirajo na mestu svojega dela in naj izrazijo svojo solidarnost s poljskimi delavci v borbi in svoje ogorčenje zaradi neopravičene aretacije sindikalnih voditeljev
Ob tej prilik; so izvršilni odbori pohvalili zadržanje delavstva v tr-žiških podjetjih, ki so prejšnji dan stavkali četrt ure in sicer od 15. do 15.15 ter se ta čas udeležili pro-
IZPREP SOPlSČA
Poročeni ljubimec in prevarana zaročenka
Preteklo sredo popoldne so na Soriški sodniji nadaljevali z razpravo proti 38-letnemu Lucijanu De March iz Benetk in stanujočemu v našem mestu v ul. Galilei št.
’• De March, ki biva že več let v 9°ricl ir, je uslužben pri državnih Zeleznicah, si je v zadnjem času pridobil med Goričani sloves «Don •hrana* atomske dobe.
De March je poročen mož z dvema otrokoma, toda njegov zakon -k' stan ga ni prav nič oviral \ hešletih pustolovščinah, brez katerih mu ni bilo živeti. Vsak drugi dovek, ali bolje vsako drugo lahkomiselno dekle v Gorici ga prav gotovo pozna. Imel je poleg žene Pešteto ljubic in vsaki je obljubil zlati prstan. Isto je obljubil natakarici Tommasin PierVni, kateri je Pričel vzstrajno dvoriti že leta 1945, ko je bila uslužbena v	Jna
*'muigorski postaji. Po prvih ljubezenskih izjavah se je Tommasino-Va do ušes zaljubila v črnolasega m zapeljivega moža, ki se je z nje-
ljubeznijo podlo okoristil. V Zadnjem letu vojne je njegova hi-5a v ul. Officine bila po zračnem r,apadu porušena in tako se je De March, ki je v teku nekaj mesecev 'zpulil Tommasinovi že precej de-|*arja zagotavljajoč ji, da bo vse trikratno povrnil, ko mu bodo železnice izplačale neki njegov viseli Tačun, po tem dogodku preselil Za stalno k njej, ji pojedel vse nje-r,e prihranke in prodal celo kolo *Er io tako oškodoval za okrog pol milijona lir.
Ko je opravil delo, za katero se -c namenil, je De March zapustil ljubico, ki jo je že od prvega začetka varal s kdo ve kolikimi ženskami, razen s svojo ženo. Tomma-5inijeva je v tem času izvedela, da le poročen in ga je ogorčena prijavila sodnim oblastem. V sodni dvorani jc_ tej razpravi prisostvo-Valo številno občinstvo, ki je z ne Uavadno pozornostjo poslušalo vse izjave Tommasinijeve, Ue Marcha m posebno pa še De Marchove že-. • kj je prešuškega moža branila *U se pokazala za izredno slabotno bitje.
De March se je branil češ da je
°nimasinijeva že od začetka nju-|)e8a ljubezenskega romana vedela.
a je poročen, medtem ko je vampa liubica to odločno zanikala.
Mnogo truda je sodnika stala ta razprava, ki je De Marcha na kon-spoznal za krivega 'n ga obso-
testnih zborovanj. Delavci so ob tej priliki izrazili svojo solidarnost z zaprtimi sindikalisti in obljubili, da se bodo borili za njihovo osvoboditev.
Predvčerajšnjim okrog 12.30 so imeli v tržiški ladjedelnici, Solvayu in oljarni sestanke zastopniki Delavske zbornice in svobodnih sindikatov, na katerih so ponovno poudarili solidarnost vseh delavcev s stavkajočimi. Govornike je poslušala velika množica delavcev, katerim so razložili bistvo spora kmečkih delavcev in zadnje ukrepe sindikalnih organizacij v podporo stavkajočim do končne njihove zmage. Na teh sestankih so govorili v ladjedelnici Sergio Fabbro za Delavsko zbornico, Cian za svobodne sindikate; Muslin je govoril za Delavsko zbornico pri Solvayu in Zanolla pa v oljarni.
Tajništvo Delavske zbornice iz Vidma je poslalo stavkajočim v Gorico sledečo solidarnostno brzojavko:
«Furlanski delavci izražajo svojo solidarnost z goriškimi delavci, ki se borijo pod vodstvom svojih sindikalnih voditeljev prot; izvršeni zlorabi in nasilstvu« — Delavska zbornica - Videm,
Portorož
Otvoritev lutkovnega gledališča
19. junija smo imeli v Portorožu prvo predstavo lutkovnega gledališča. Razume se, da je bilo navzo Čih veliko otrok ir. njihovih mamic. Pri predstavi pa je bilo tudi mnogo vzgojiteljev. Prav vsi so z napetostjo pričakovali začetka.
Oder in kulise so bile prav lepo prirejene in poslikane. Vse to delo je izvršil naš akademski slikar tov. Birsa. Besedilo igrici je priredila
pri nas in drugod
Včerajšnji «11 Messaggero Vene-ton prinaša poročilo in svoj komentar o spomenici z zahtevami Slovencev, ki jo je DFS predložila rimski vladi. Med drugim primerja dogodke iz časov vojne z onimi v miru in pravi, da so lahko videli Goričani v «periodo titinon, kako bi se godilo Italijanom, če bi ostali pod Jugoslavijo.
S tem v zvezi bi piscu svetovali, naj si ogleda jugoslovansko manjšinsko zakonodajo, in ne samo to, ampak tudi kako jo oblasti dejansko izvajajo napram italijanski manjšini, ki ima možnost popolnoma svobodnega kulturnega razvoja s šolami, prosveto in vsem drugim kar spada zraven. Kako vse drugače je pri nas, kjer so ravno ta in njemu enaki časopisi zagnali vik in krik, ko so beneški Slovenci zahtevali šole v svojem jeziku. In to je vendar najosnovnejša pravica vsakega naroda.
Kar se na tiče tako imenovane
ALI SI 2E NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
VPIS ZA KRUH IN ZAKUHO
Prehranjevalni urad v Gorici obvešča vse potrošnike, da je treba najkasneje do 30. t. m. vpisati nakaznice za kruh in zakuho.
Za vpis kruha je treba oddati odrezek I (prvi) in II (drugi) živilske nakaznice za štirimesečje marec - junij.
Potrošnike nadalje obvešča, naj omenjeno nakaznico ne zavržejo do nove odredbe.
NOVA MASA V STANDREZU
Kapucin p. Gabrijel Cesnik, ki študira bogoslovje v Benetkah, bo imel v nedeljo 3. julija novo mašo v Standrežu. P. Gabrijel Cesnik je bil rojen v Klenku pri St. Petru na Krasu.
nove taktike, ki da smo jo začeli Slovenci, pa lahko vsakdo vidi, da se v tem oziru ni ničesar ispremenilo in da je naša pot vedno i sta ter se bomo še nadalje vztrajno borili za vse tiste pravice, ki nam pritičejo po pisanih in nepisanih postavah.
Tesarji za Afriko
Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da namerava ministrstvo iz Rima sestaviti poseben seznam tesarjev, ki bi hoteli na de, lo v Ugando v Afriki. Tvrdka Pau-lig e C.o iz Londona je namreč prevzela dela za jezove pri slapovih Owen v Ugandi in namerava najeti neko število tesačev.
Vsi zainteresirani naj se javijo pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici najkasneje do 12. ure dne 27. t. m. S seboj naj prinesejo delavsko knjižico in vse listine, ki potrjujejo njihovo strokovno usposobljenost.
Občinski tehnični urad v Gorici je ta teden dokončno izdelal načrt za gradnjo vodovoda v Gradiški in okolici ir, ga poslal na pokrajinski tehnični urad, k' ga mora končno odobriti. Po tem načrtu bi novi vodovod zadostoval za oskrbo z vodo sledečih krajev: Kopriva, Slov-vreprc, Moša, Morara, Marjan, Co-rone, Romans, Verso, Fratto, Vil-lesse in vse okoliške vasi v gradi-ški občini.
Z izgradnjo tega važnega vodovoda bi odpravili uporabo dosedanjih vodnjakov, kar b; bilo vsekakor velika pridobitev tudi v zdravstvenem oziru. Načrt predvideva strošek V višini 100 milijonov, od katerih bi jih bilo 30 v breme tistih občin, ki jim bo novi vodovod dobavljal vodo. Pri delih bodo zaposlili več mesecev znatr.o število delavcev. Ce bo načrt pravočasno odobren, lahko začnejo z deli prihodnjega septembra.
Ob tej priliki opozarjamo ponovno pristojne oblasti, da imajo tudi slovenske vasi enako in dostikrat še večjo potrebo po napeljavi zdrave pitne vode. Zlasti je nujen primer Jamelj in drugih bližnjih vasi, o katerih pomanjkanju vode smo že večkrat pisali. Prefekt je delegacijam iz teh vasi obljubil pomoč, vendar pa je doslej še vedno ostalo samo pri obljubah, čeprav je od tega minilo že precej mese-ceč.
Sožaliie brzojavite ob smrti
hnatiiega pesnika Vladimirja Nazora
NAJDENI PREDMETI
Goriško županstvo sporoča, da so zadnje dni našli nekaj denarja in eno kolo. Denar se nahaja v blagajni občinskega ekonomata in kolo pri mestni policiji, kjer jih zakoniti lastniki lahko dvignejo.
Ob smrti hrvatskega pesnika in pisatelja Vladimirja Nazora, ki je našla svoj odjek tudi med goriškimi Slovenci, so poslale naše organizacije naslednje brzojavke:
Saboru
Ljudske republike Hrvatske
Zagreb
Ob smrti velikega pesnika Vladimirja Nazora se pridružujemo bolesti in žalosti vsega hrvatskega naroda.
Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici.
Saboru
Ljudske republike Hrvatske
Zagreb
Ob izgubi slavnega pesnika Vladimirja Nazora izrekamo vsemu hrvatskemu narodu iskreno sožalje. Njegovo delo v najtežji dobi hrvatskega naroda bo nam vsem vedno svetal zgled domovinske ljubezni.
Demokratična lront» Slovencev v Italiji.
POROČILO O ŽIVINSKIH BOLEZNIH
Zadnje živinozdravniško poročilo za goriško pokrajino, ki ga je izdal pokrajinski živinozdravniški urad pravi, da so od 1. junija dalje ttge. tovili naslednje primere kužnih bolezni med živino: po 1 primer slinavke v Skocijanu ob Soči in v Gorici. Dalje je bilo 16 primerov prašičje rdečice, in sicer 1 v Kr-minu, 1 v Dolenjah, 3 v Fari, 2 v Gradiški in 9 v Gorici. Poleg tega je bil pripravljen v Gorici tudi 1 primer prašičje kuge
Iz Podgore
Joni politika" se je razjezil
Vaški revež iz Podgore, ki je med domačin; znan pod imenom »Ioni politika«, ter je sicer znana dobrična, se je v ponedeljek zvečer prav pošteno razjezil. Nekaj podgorske mladine je okrog 22. ure zvečer sedelo v gostilni pri Tončki in se zabavalo s tem, da so nagajal; Toniju, ki je tudi bil v njihovi družbi.
Ker mu vkljub njegovim protestom sitneži nikakor niso hoteli dat; miru, je Toni čez nekaj Časa vstal in odšel ven. Ostala družba, med katero je bil tudi Stefan iz Rojne, pa mu je sledila in zunaj so mu še naprej nagajali in ga dražili.
Tedaj pa se je Toni naenkrat spomnil časov, ko sta skupaj s tovarišem Karlom pasla za vasjo partizanske krave. Ob tem spominu se je opogumil ter sklenil, da se bo postavil nagajivcem v bran. Kot bi poveljeval kakšnj četi si je ukazal: «Sloj!» Nato pa:	«Eden,
dva, tri«, in to rekši je lopnil s svojo palico najbhžjega nagajivca, ki je bil ravno Stefan iz Grojne.
Stefanu se je takoj pocedila kri in se je brž umaknil z bojišča ter se vrnil v gostilno, kjer so mu očistili okrvavljeno obleko. Niso mu pa mogli izbrisati posledic zasluženega udarca, čeravno ni bil zelo hud. Nj nam znano, če je ubogi Stefan dobil potem tudi doma še kakšno dodatno porcijo udarcev.
pa je hotela, da je v Dornbergu vlak zamudil in je mora! Kerševan kljub svoji starosti, saj ima preko I 60 let, pešačiti vso dolgo pot do | bloka. Seveda je prišel tja prepozno in je našel blok že zaprt.
Ko je jugoslovanskim obmejnim I tov Vuka Kumarjeva, tov. Hiti pa
ISTRSKI P N E V NIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 30l/o FRI7L. - TEL. 70
Udarniki in odlikoranci ^0S^Bvan|e ^>a*e*a- s°imbv» ^ora *B Pestra is-buaiisue fluare
arm 1	f	Slovenski umetniki
so se predstavili v dovršeni otollbi
prvomajskega tekmovanja
*•' na devet mesecev zapora pogoj a°. plačilo zastopnika	prizadete
®u"anke odv. Targlonija v znesku s.000 lir, povračilo povzročene ško-c- ki se bo naknadno določila in Poravnavo sodnih stroškov.
obDinsiieoa odbora v Krmluu
Med zadnjim zasedanjem občin-' '‘Sa odbora v Krminu so bili Prejeti naslednji sklepi: Odobre-a ,so bila popravila strehe hiše 9nkopa|[jčnegU čuvaja. Odobritev l!Uoa,na °bčinskih revežev za leto 2'®‘> v seznamu je 120 družin z ‘ člani. Odobritev pravilnika k .^Pokrajinskega konsorcija za abtce med občino Clhppris in ba-Cc v Krminu. ker je občina že °bri]a podobne ukrepe. Dovolje-ia ?a Popravilo in prebarvanje hlh klopi na trgu pred želczni-
organom obrazložil vzrok svoje zamude, so to upoštevali in nlu vrnili njegovo izkaznico, da se je lahko vrnil preko meje. Tu pa so ga čakale nove sitnosti, ker so tudi italijanski obmejni orgar.i napravili zapisnik o zamudi in mu odvzeli dvolastniško izkaznico.
Kerševan se je naslednje dni obrnil tako na urad obmejr.e policije in na kvesturp, vendar pa do včeraj še ni dosegel, da bi mu vrnili njegovo dvolastniško izkaznico. Vse-kakor upamo, da bodo obmejni organi upoštevali starčkovo smolo ir. mu vrnili izkaznico, ker ni zamudil po lastni krivdi in ker mu je iz kazmea nujno potrebna za dela na njegovem posestvu v Dornbergu.
PROMETNA KAMPANJA SE JE| ZAČELA
Da bi uvedli večje spoštovanje | prometnega reda, so začeli tudi v Gorici zadnje dni s prometno kampanjo, pri kateri sodelujejo cestna policija, mestni stražniki in orožniki. Uvedli so večjo kontrolo in nadzorovanje prometa, da bi zajamčili spoštovanje cestnega pravilnika] in prometa na splošno. Prometna kampanja je najbolj aktivna v Gorici in se je od tu razširila po Furlaniji in Posočju. Tako so predvče-j rajšnjim orožniki ustavili in pregledali 23 avtomobilov in 55 oseb. Pri tem so naložili 1 denarno kazen zaradi neupoštevanja cestnega pra-j vilnika.
OBVESTILA ZA TRGOVCE
Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici so na vpogled članom okrožnice naslednje vsebine:
Razne vesti o trgovini s tujino; spremembe predpisov za uvoz in plačilo v šterlinpih. Uvoz tujih časopisov. revij itd iz Avstrije. Pošiljke darilnih zavojev v tujino. Iz. voz tiskovin v poštnih zavojih Medsebojne kupčije s Francijo, izmenjave s Terranovo in Labradorjem. Začasen uvoz surovin za tekstilno industrijo. Potrdila o izvoru za francoski konjak.
Nadalje je na vpogled nov po stopek za izdajo in porabo prijav in obrazcev UlC za privatno izmenjavo blaga. Izvoz marelic v Švico, izvoz limon v Švico; plačilo prometnega davka IGE na prodajo Dovrtnin in sočivja s strani pride lovalcev na splošnili tržiščih. Posebni predpisi za izvoz čebule v \meriko. Uporaba švedskih kron. ki so akreditirane v visečem računu. Tednik «11 mercato«. Ponovna otvoritev italijanske trgovske zbornice v Hamburgu. Poročila o angleškem tržišču za dobo od 28. maja do 3. junija 1949. Navodila za borbo proti maham.
je za vse to dal pobudo ter vodil dela.
Otrokom je posebno ugajal Jurček, tako da je bilo nič koliko veselja in smeha. Pri tej priliki smo zopet, spoznali, kako koristno in potrebno je lutkovno gledališče za otroke, zlasti v takem ljudskem središču kot je na primer Portorož. Vsekakor bo s to ustanovo vzgoja noših malčkov veliko pridobila. Zato želimo in pričakujemo, da se bo to lutkovno gledališče čim bolj razvilo in spopolnilo in da bo v kratkem postalo tukajšnim in okoliškim otrokom poleg vzgoje tudi stalen vir neskaljenega razvedrila.
K. L.
*ko
vite-
'nim
postajo. Odobritev za ustano-v uvtoprevozništva v Medeji z avtomobilom s tremi sedeži
IZGONI
Včeraj je goriška policija odposlala z izgonskim listom dva prebi valca iz videmske pokrajine, in sicer 28-letnega Scorrinija Avguštl na iz Tolmeča in 21-letnega Squec-co Bruna iz Cavazza, ki sta odse dela v goriških zaporih kazen, ki jima jo je naložila sodnija zaradi tajnega prestopa meje.
Marušiči-Buje
Nove čase čutimo za hitrejši razvoj in izboljšanje delamo
Nekdaj ne bi mogel niti misliti, da se bo ljudstvo bujskega okraja tako kmalu prebudilo iz tiste otrp njenosti, kamor ga je bil s terorjem prisilil fašizem. Res, da so morale pod silnim pritiskom zaspati vse sile tega ljudstva jn je za časa prihoda mednarodne komisije več tisoč ljudi izjavilo, da ne vedo, kaj so — zgovorno spričevalo za zgodovino tistim, ki so se toliko pona šali z «dvatisočletno kulturo«.
Poglejmo danes v bujski okraj in bomo takoj ob prehodu na kraški svet v Kašteiu ugotovili nekaj no vega. Samo nekaj hiš je tu, pa je že tam na desni zrasla kar čez noč nova šola! No, pa bodo tisti Trstu, ki objokujejo... «čase, ki so bili...« dejali, da je to znak bar barstva. Res je, kar prav imajo Znak barbarstva je — toda njiho vega, ker oni niso kaj takega pri voščili. Ljudska oblast pa je takoj poskrbela za primeren spomenik barbarski kulturi — ker je ljud stvo tako zahtevalo.
Pa poglejmo še malo naprej. Marušičih bodo gradili zadružni dom. Ze so napravili veliko s prostovoljnim delom. Ko je ljudska oblast videla vso dobro voljo tega ljudstva, je določila precejčen kredit, da bo zadružni dom čimprej dograjen. Kako je ljudstvo Marušičev občutilo to razumevanje. To je v resnici njegova oblast. «Naš ljudje so v krajevnih odborih« so govorili.
Toda ni ostalo samo pri govor je nju. Prijeli so za delo z vso odloe nostjo. Clanj tiste bratske organi zacije, ki zbližuje Hrvate in Italijane in Slovence z obojimi bodo dali v r.ovem tekmovanju 720 ur za gradnjo zadružnega doma. Radi bi imeli tudi dobre dovozne poti, zato bo 60 tovarišev prispevalo kar 370 ur. Predvideno je, da bodo iz kopali in pripravili 936 m3 kame nja, peska in zemlje. Za prevoz bo prišlo na pomoč 31 vprežnih vozov ki bodo opravili 684 ur. Se so s obvezali napraviti o vseh teh delih 30 člankov za časopise in stenčase.
Ali Je potrebno še kaj dodati? Samo to:
Živeli graditelji zadružnih domov v Bujščini!
Junakom borbe naj slede junaki dela!
... iikamico so mu vzeti
Bietekio soboto je šel Kerševan
rane
KINO =
«Cilj - Burma«,
Errol
-ki ima svoj dom v Gorici k ’ jKacoli 5 r.a svoje posestvo on-dul- me^e v Dornbergu, Kakor dVr,i Buolastnikl, je imel tud! on D ° aslniško izkaznico in ker je do PeU 8 prfct'J daleč, se je od-{ J"** (ja z vlakom. Kg je pod ve-ta, nPravil svoje delo, se je prav bet0- vrniti z vlakom do Sem-
Bdeč n 0t1 t8m *ez bIolt pr* j hiši domov v Gorico. Smola
VERDI. 17:
Flynn.
VITTORIA. 17: »Kolesarska tekma po Italiji«.
CENTRALE. 17; «Vrača se ljubezen na Donavo«, P. Hoerbiger in Hans
Moser.
MODERNO. 17: «VeIika ljubezen«, C. Boyer.
EDEN. 17: «Ropar Jess«, T. Power in H. Fonda.
ODEON. 17: »Potepuh«, Macado. ESTIVO. 21: «Hotel Macambo«, F. Sinastra (na prostem).
OSEBNO IZKAZNICO JE IZGUBILA
Stuper Antonija, rojena Giugo-vaz, stanujoča v Piranu, Carrara Raspo št. 607 je 27. maja t. 1. na poti iz Piran v Buje in Sv. Marija
na Krasu zgubila svojo osebr.o izkaznico.
Imenovna prosi najditelja, naj jo proti povračilu stroškov vrne lastnici in Jo v ta namen izroči ali na | njenem domu v Piranu ali pa jo izroči mestnemu ljudskemu odboru | v, Piranu.
V istrskem okrožju se jasni. Kako, saj je vendar že več kot štirinajst dni samo sonce?! Da jasni se.
Le kar poglej malo okoli sebe ti, ki prideš po morju ali pa po suhem katero koli mesto ali vas Istre. Povsod boš opazil velike spremembe. Izginjajo tisti smrdeči kupi nesnage po raznih kotih vasi in mest, izginjajo ruševine požganih domov, izginjajo stara okajena in od časa izlizana pročelja palač in hiš, izginjajo visoki zidovi, ki so zakrivali še tisto zelenje, ki ga je presadil človek — ljubitelj narave med tisto skoro grozotno goloto zidov tako starodavnih mest kot je tudi Koper. Ne samo to. Povsod vidiš, kako se oblačijo v novo cele palače, hoteli, bari. Po vaseh pa rastejo velike stavbe, ki so jih v Trstu nekateri imenovali— «Case di paglia«. Mi smo zelo zadovoljni In jih vabimo, naj si jih pridejo prav od blizu o-gledat. Ne svetujemo pa, da bi se poizkušali zaleteti vanje, ker se ne bodo podrle. Zgrajene so iz trdega kamenja in opeke. Zgradili pa so iih zavedni istrski ljudje, kateri imenujejo te zadružne domove tudi trdnjave kulture, gospodarstva in napredka.
Vse to so uspehi tekmovanja našega ljudstva, ki si hoče kar najhitreje ustvariti vse pogoje za boljše življenje. Tekmovanje je za mnoge v Trstu nekaka nerazumljiva beseda. Nikakor ne morejo razumeti, da človek lahko tekmuje v delu. Oni razumejo tekmovanje le v toliko, če gre za kakšen dober zaslužek na račun ubogih. Takrat ja, je vse v ognju, kateri bo prvi pograbil in odnesel največ.
V našem okrožju je bilo v zadnjem dvomesečnem tekmovanju veliko število tistih tovarišev, ki niso gledali na urnik, ampak so delali dokler je bilo mogoče. Tako je bilo ob zaključku tekmovanja več sto tovarišev in tovarišic deležnih priznanja in naslova udarnik. Ti so največ pripomogli k izboljšanju gospodarstva. Zato pa jim je bila podeljena poleg priznanja še zlata, srebrna ali bronasta značka. V naslednjem prinašamo nekaj primerov iz posameznih vasi.
V PADNI je prejelo odlikovanja sedem tovarišev. Tov. Pribac Viktor, mali kmet in zidar je dobil zlato značko, dva druga tovariša srebrno, štirje pa bronasto.
TOPOLOVEC je šel še naprej, ker ima 12 odlikovancev. Zlato značko je dobil tov. Benčič Josip, štirje drugi so dobili srebrne, sedem pa bronaste značke.
V ŠMARJAH pa imajo kar 19 odlikovancev. Tovariša Pavlič Avgust in Kocjančič Franc sta dobila zlate, osem drugih srebrne, devet pa bronaste značke.
KORTE pa se lahko ponašajo z dvemi srebrnimi in štirimi bronastimi značkami.
Prav tako so dosegli isto število odlikovani v NOVI VASI, kjer Je prejel zlato značko tovariš Grižon Mihael, mali kmet. V ostalem so tu prejeli še eno srebrno in štiri bronaste značke.
ZADRUGARJI V PUČAH imajo tovariša Viler Ivana, ki je prejel zlato značko. Poleg tega so dobili še dve srebrni in štiri bronaste značke.
V ANKARANU je ponovno kar cela skupina udarnikov.' Tovariš Ražman Roman je dobil zlato, trije drugi srebrno, a ostalih trinajst bronasto značko.
V SERMINU je tovariš Brajnik Jožef dobil zlato, trije drugi pa bronaste značke.
V BERTOKIH imajo dva udarnika s srebrno in dva z bronasto značko.
V PORTOROŽU so triie odlikovanci. eden s srebrno in dva z bronasto značko.
VANGANELCI pa so kot vedno
skoro na prvem mestu, kar tri »zlate« udarnike imajo. Ti so: Krmac Emil, Krmac Srečko in lCrmac Stanko. Poieg teh je dobilo pet tovarišev srebrno in šest bronasto značko.
Ko smo zaključili osvobodilno borbo in izgnali z na|e zemlje vse okupatorje, je iz Beograda spregovoril tovariš Tito: «Junakom borbe naj slede junaki dela!« Kako velika je bila potreba uresničiti te njegove besede. Vse je povedal z njimi. Da borba za obnovo ne bo lahka, da bo polno težav in ovir, da bo potreba prav enake vztrajnosti kot v borbi. Nihče nam ne bo dal nič. da bi vsaj delno olajšali težko stanje. To je bila velika vera našega ljudstva, ki je zaupalo v dobro vodstvo in zaupalo v svoje moči. Danes žanjemo sadove te naše druge borbe. Vidni so povsod. In bodo iz dneva v dan bolj vidni. Zasluga za to pa gre v veliki meri takim požrtvovalnim tovarišem, kot smo jih zgoraj navedli. Zato pa kličemo: Naj živijo naši udarniki dela !
Piran
Zahvala darovalcem za pionirsko sekcijo ZAH
Prinašamo seznam vseh oseb in zadrug, ki so darovale denarne zne ske v korist pionirske sekcije ZAM v Piranu. Imenovana sekcija pio nirjev se istočasno najlepše zahva^ ljuje vsem za izkazana darila, ki bodo uporabljena za pionirski dom v Piranu.
Konsumna zadruga 10.000 lir, Ri biška zadruga 2000, Fiore Cesare 1500, Tamaro Fran 1000, Vidali Nikolaj 500, Argentin Ferdinand 500. Boccasin Peter 500. ' Fabbro Josip 300, Fragiacomo Petrina 300, Zaret-ti Angela 300. Contento Anton 300. Berani Just 300, Tamaro Marijo 200. Bauer Adele 200, Pitacco Amelija 200, Pisetta Palmira 200, Stocobaz Ana 200 lir. — Skupno 18.500 lir
Tekmovanje v namiznem lenisu
ZDTV bo organizirala 11. julija 1949 tekmo v namiznem tenisu za posameznike in za vrste. Vse šport nike iz te panoge vabi in poziva, naj priglasijo v uradih tajništvu ZDTV v Kopru svoje sodelovanje Priglasijo naj se tudi celotna moštva oziroma vrste. Zmagovalci bodo prejeli dragocene in lepe na grade.
LESTVICA NOGOMETNIH TEKEM I. SKUPINE
1. Forbulana
2. Bužinija
3. Seget
4. Brtonigla B
5. Vilania
6. Savudrija
7. Jadran Sl
8. Materada
9. Daila ZA
17 12 3 16 13 0
18 10 1
17
17
17 16
18 18
7 4 7 2 5 4
5 3 4 5
2 53 9
3 36 9 26
7 25 19 21 6 21 19 18
8 14 27 16 8 24 37 14
8 17 29 13
9 13 42 13
Ne samo izbrancem, nego kulluro in umetnost ljudstvu, ki naj bo bralska vez med narodi
(Nadaljevanje in konec)
5 2 11 28 31 12
PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA:
Novi grad-Buje v Novem gradu ob 17. uri, Piran B-Rdeča zvezda v Piranu ob 15. uri.
ZA PRVENSTVO I. SKUPINE: Bužir.ija-Ferbulana v Bužiniji ob 17, uri, Savudrija-Jadran SL v Savudriji ob 17. -uri. Vilanija-Brtonigla B v Vilaniji ob 17. uri.
Izidi nogometnih tekem
ZA PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA: Buje-Partizan 5-2 Novi grad-Arrigoni 1-1 Piran B-Fiorini 0-4 ZA PRVENSTVO I. SKUPINE Jadran SL-Brtonigla B 2-2 Segct-Savudrija 2-1 Vilanija-Ferbular.a 0;Q
Takoj naslednji dan 14. junija so nastopili naši neutrudljivi u-metniki zopet v Kopru. Spored, ki je vseboval baletne točke, je bil zopet bogat in za naše kraje neobičajen.
Najpreje so nam podali Polor-ske plese iz Al. Borodinovc opere nKnez Igor« zamišljene po koreografu P. Golovinu in s plesalcema S. Japljevo, S. Suhijem kot solisti ter opernim baletom. Ti plesi se po vsebini dejanja v operi vršijo na d voru tatarskega kana Končaka ob slavnosti priliki, Skladba je polna glasbene lepote, melodična in oprta na orientalsko barvitost.
Tudi Golovin, ki je trenutno koreograf in režiser mariborske Opere in ki je bil pred Mlakarjevimi v Ljubljani vodja tamkaj-šnega opernega baleta, je umetnik. Ves potek in razvoj teh plesov si je zamislil z velikim poletom fantazije in z iskrenim čust venim zanosom. Kreacija Polov• skih plesov, kakor jih je podal baletni ansambel z Japljevo in Suhijem, je bila sama zase umetnina. Japljeva je izredno pogodila okolje, kjer se dejanje dogaja, in notranjo čustvenost tajinstoe-nega, nedojetnega in zato še bolj mikavnega orientalskega miljeja.
V Suhi ju je imela močnega part-nerja-plcsalca, ki je z inteligenco proniknil v svojo vlogo. Baletni zbor je ustvaril dinamično celoto, ki sekundira godbi, skladatelju, duševnosti okolice, kot bi živel prav sedajle med njo. Orkester je pod vodstvom S. Hubada izvlekel vse subtilnosti Borodino-vega glasbenega občutenja.
Druga točka sporeda je bila Fr. Lhotkov «Lok» — II. dejanje. —
V uvodu sem že pripomnil, da je zložil skladatelj ta balet po koreografiji obeh Mlakarjev. Prikazuje prve utripe ljubezni dvoje ljudi, ki se Po globoki notranji povezanosti združujeta v ljubezni in se odločita za skupno pot.
Balet sta že zaradi originalnosti zamisli in koncepcije i>odala Pia in Pino Mlakar! Odveč bi bil vsak pleonazem, kajti njun ples je bila dovršena umetnost tako v notra njem doživljanju kot tudi v tehnični izvedbi. Kritik bi lahko a-naliziral vsak gib, vsak prehod. Vse to vidiš v nenehnem prelivanju teles in spoznaš na ta način lepoto in smisel baletne glasbe ter baletne 'umetnosti. Gledalci so bili ob tem doživetju glasbene in baletne ustvaritve, ki je od o-beh strani pristno slovenska in hrvetska, naravnost ponosni.
Tudi to skladbo je interpretiral dirigent Hubad z izvedenostjo pravega umetnika.
Kot zadnja točka je prišla na vrsto «Ohridska legenda» sodobnega srbskega skladatelja in dirigenta Stevana Hrističa, ki se o-klepa deloma srbske narodne glasbe. V tem delu ob ravnava snov iz zgodovine makedonskega naroda izza časov turških vpadov v približno 17. stoletju. Legenda je zelo preprosta in koreografsko zelo prepričljivo podana. Tudi ta koreografija izvira od Pie in Pina Mlakarja.
Balet so izjavili: Goljeva, Lup-ševa, Škerjančeva, Remškarjeva in Eržen, Pollk, Suh i, Oblak ter baletni zbor. — Imenovane baletke so bile brez izjeme ljubke, pri-kupljive plesalke, ki gledajo na individualno in skupno podajanje, pri tem Lupševa v plesu fantovska in Remškarjeva gimnastična.
Od plesalcev je Polik utelesil ljubimca v vsej strastnosti odlično, kot je bil Eržen skladno s Suhijem zavesten interpret in na višini vseh ostalih. Oblak nas je kot napovedovalec prevzel z lepo jezikovne izgovarjavo. Baletni zbor je tudi v tem delu dokazal, da sestoj i iz članov in članic, kj stremijo za popolno umetnostjo in hočejo vselej ustvariti neločljivo idejno in tehnično celoto ter povezanost z glavnimi akterji.
Orkester je vodil Dr. Švara. Med tem ko se je sam vživel v to prelepo delo, je potegnil za seboj prisotne, da niso vedeli, ali naj sledijo čuteni glasbi njegovega orkestra ali naj sledijo baletu. Skoro bi dejal, da je uživanje obojnih umetniških dobrih povzročilo preobilo emocij.
* * *
Brez vmesnega odpočitka kar drugi dan 15. junija smo imeli zopet docela nov program. To pot smo uživali finese ruske glasbe Modesta Musorgskega in Mih. Glinke ter zopet Ceha A. Dvoraka.
Tako smo slišali od Musorgskega najbolj znano simfonično skladbo »Noč na Lisi gori«, skladbo polno fantastike, ki jo je po skladateljevi smrti izpopolnil Rimski • Korsakov, in «7fopak» iz Mu-sorskega komične opere vSoro-činski sejem*. Prvo delo upodablja ples čarovnic na Lisi oori, medtem ko predstavita Hopak folklorni ples iz prejšnega stoletja.
Od Glinke, ki je ustvaril prvo umetnino ruske narodne smeri -opero Ivan Susanin (Življenje za carja) in postal z njo prav za prav ((Oče ruske umetne glasben, la opera pa izhodišče vsemu poznejšemu ruskemu ustvarjanju na področju umetne glasbe, smo spoznali njegov Poljski divertimento. Tu je obdelan ples, naslonjen na poljske narodne plese, fiz navedene opere: Ivan Susanin).
Češko folkloro s šepavo vsebino nam je nudil zopet Dvorak Cekin ali gosli. Tudi iz tega njegovega dela veje slovansko občutje, tudi tu je obdelal motiviko češke zemlje.
Vso to »trilogijo« je vodil z t(-metniškim poudarkom ravnatelj Opere Hubad, koreografsko pa zopet oba Mlakarjeva. — V Lisi gori — Hopaku so poleg baletnega zbora nastopili še Pia Mlakar in St. PoVk, v Poljskem divertimen-tu Bravničar jeva, Golijeva, Japljeva, Remškarjeva in Škerjančeva ter Polik in Suhi, Cekin alt gosli pa so izvajali Bravničar jeva, Golijeva, Japljeva, oba Mlakarjeva, Eržen. Polik in Suhi.
Vsi brez izjeme plesalci-solisti oziroma piesalke-solistfce kakor tudi baletni zbor so bili tudj to pot deležni največje pozornosti, saj so s svojimi kreacijami umetniško pokazali občinstvu vso svojo notranjo globino in dokaza!i izreden čut za lepoto plesne ritmike.
* * *
Za zaključek gostovanja ljubljanske Opere v koprskem gledališču smo 16. junija prisostvovali folklornemu plesu it Gotovčevega: Ero z onega sveta, Lhotkove-mu: Loku in Hrističevi: Ohridski legendi v isti zasedbi. Prireditev je bila tudi tokrat na isti umetniški višini, kar kaže na umetniško zavest vseh gostov, ki jih vsa naglica, s katero so toliko dni ne-pretrgoma izvajali spored, ne odvrne od tega, da ne bi vselej dali
iz sebe vse, kar je potrebno za čim večji kulturni uspeh.
Se popoldne na dan zadnje predstave v gledališču so priredili gostje na Titovem trgu, ki je za nastope na prostem kot ustvarjen, vokalno-instrumentalni koncert Nastopili so ponovno Vidali* jeva, Franci in Janko kot pevci-solisti ter orkester ljubljanske O-perc pod vodstvom dirigentov Hubada in Dr. Švare. — Solisti in orkester so zopet z vso vestnostjo na izredno kvaliteten način odpeli in izvajali operne arije ter glasbene odlomke, tako da bo tudi la prireditev ostala koprskim ljubiteljem glasbene umetnosti za vedno v najlepšem spominu.
Orkester je dopolnil skoro vsak dan spored radio-oddajne postaje jugoslovanske cone Trsta, tako da so odnesli od njih užitke in vtise tudi naši radijski poslušalci.
»C *
S tem je ljubljanska Opera končala svoja gostovanja v Kopru do prihodnje jeseni. V interesu vseh slojev našega ljudstva bi bilo, da podpre vsestransko tudi za prihodnjo sezono stremljenja koprske gledališke uprave. In ne samo Kopra, marveč tudi Pirana, saj imata obe mesti lepo gledališče ter — kar je glavno — hvaležno publiko, ki si želi vedno take kulturne hrane, kot jo je prinesla ljubljanska Opera. Tudi mi bi hoteli biti v stiku s sodobni m razvojem glasbene umetnosti in se opajati na tolikih delih dosedanjih glasbenih umotvorov.
Ta želja naj ne bo kot zahtevno geslo, marveč kot pobuda. Izven dvoma je, da izbojuje umetnost marsikatero bitk o v življenju narodov. Gotovo jo je ob vseh opisanih gostovanjih izbojevala ljubljanska Opera s svojimi umetniki, pevci, muziki, plesale: itd. na terenu Istrskega okrožja.
Ce naj uporabim besedo spresti ž», potem moram dostaviti, da je prestiž umetnostne ravni našega naroda prav po teh gostovanjih mnogo pridobil. Vedite, da smo še včeraj naleteli na ljudi, ki so s posmehom gledali na nas kot narod pastirjev, hlapcev, dekel, skratka ljudi, ki po njihovem mišljenju nimajo smisla «:a lepe umetnosti» (prevedem namenoma besede «le brile arti, ali die sch6-nen Kiiusien) in ki naj bi bili še danes robati, necivilizirani brez jezika, ki bi bil literarno sposoben izraziti globoka čustva. Sc te dni se je tujerodni intelektualec čudil, ko je slovenski dijak recitiral odlomek iz Dantejeve »Divine Commedie« v slovenščini, če je mogoče, da ima tudi naš narod prevod elnfernas.
Zavedamo se, da niso naše ljudske oblasti izpustile niti za trenutek z vidika pozitivni razvoj kulturnega življenja v našem okrožju. Vemo tudi, da nam je šel dirigent in ravnatelj ljubljanske Opere S. Hubad zelo na roko jjri zadnji h gostovanjih. Ko jim izrekamo vso zahvalo poslušalcev, ponavljam zopet prošnjo, naj tudi prihodnjo sezono ne odrečejo podpore upravniku koprskega gledališča, ko bo zopet gledal na to, da nam po možnosti preskrbi uprizoritev najboljših dramskih glasbenih del gostovanja dramskih in opei-nih ansamblov kot do sedaj, oziroma, ko bo delal na to, da bo lahko nudil mladim domačim dramskim skupinam, da se u-veljavijo polagoma v koprskem prenovljenem gledališču.
24. junija 1949 ________
V kmečki obdelovalni zadrugi
so lazaropoijshi kmetje
našli d o m in domovino
-• * >>:
m
V OBJEMU PLANIN LEZI LAZAROFOLJE.
Odločeno je, da gremo z avtobusi. Ako bomo previdni, se nam ni ničesar bati. Samo podvizati je treba. Pod grmovjem se plazijo prve tihe večerne sence. Srce je razigrano. Lepota makedonske zemlje je stopila vanj, zanos in sila nove Jugoslavije. Tu, na tem mestu začenjaš šele prav čutiti njen vzpon in veličino njenega ustvarjalca, ki gre z dvignjeno glavo mimo klevet, zato da si ljudstvo iz trpljenja in krvi ustvari boljši in srčnejši dom.
Tak dom je Lazaropolje, je lazaropoljska kmečka obdelovalna zadruga.
«Naše žene niso borke, premehke so», pravi njen predsednik Taško Gruevski, «toda če bi jim kdo sedaj hotel vzeti zadrugo, bi zgrabile za puške. Z motikami in rovnicami bi ga nagnale#.
Dogodi se, da stoji zadruga pred težkimi notranjimi problemi. Na prvi mah se zdijo nerešljivi. Tedaj mora pasti samo en kratek stavek: «Setite se na pečalbo«. Liki svinec težke so njegove besede, utopljene v solzah, ki jih ni bilo mogoče prešteti, v bolečini, ki jih ne moreš dopovedati. Pečalba je izselje-ništvo. Pomeni jim Argentino, Ameriko, Francijo, Nemčijo in druge dežele sveta, kamor so La-zaropoljčani romali za kruhom, ker ga domača zemlja ni imela.
Največkrat so odšli z očetom že kot dvanajstletni dečki. Solze so jim bile spremljevalke ob slovesu in tudi ob vrnitvi. Poslednje so bile grenkejše. Zavest, da so leta odsotnosti spremenila lice in obraz ter ga delala nepoznanega še rodni materi, lastni ženi in otrokom, ki jih je rodila. Tujini so dali svojo mladost in svojo moč. Domov so se vračali umret in srečni so bili oni, ki so zmogli za dolgo po.t in za stara leta. Mnogim ta sreča ni bila dana. Mnoge Žene so nosile do groba svojo bolečino, mnogo otrok je dorastlo, ne da bi jih kdaj pogladila raskava, a topla očetova dlan. Vsega pet do deset moških, tiražij imenovanih, je o-stalo doma ženam v pomoč pri delu, ki ga niso zmogle same.
«Moja žena je bila begalka«. Pravj predsednik zadruge Taško. «Dovolj bo, če vam povem samo njen primer. Oče Jefta Akušev-ski je odšel po svetu, ko ji je bilo pet let. Potem je ni videl. Leto za letom je moral odlašati svojo vrnitev, mklva pa sva bila mlada in nisva mogla več čakati. Tako se je zgodilo, da sem jo odpeljal. Njega, njenega očeta, sem šel pozdravit v Bolgarijo. Objel je svojega zeta, toda hčere niso nikoli dosegle njegove roke. Umrl je petinšestdeset let star, ne da bi jo kdaj še uzrl. S seboj je odnesel njen otroški obraz#.
Tako je bilo v Lazaropolju, odkar so pred dvestopetdesetimi leti Turki jurišali na prejšnjo vas Plavino selo in jo do tal požgali. Devetdesetletni Jefta pripoveduje o ustnem izročilu. Le Lazo se je edini izmed vaščanov, ki so se pred Turki poskrili v kraško jamo, rešil iz nje, ki so pred vhodom zakurili kres. Nova vas se je preimenovala po njem. Življenje pa je teklo dalje v isti revščini in stiskah. Na-
rodna osvobodilna borba je ustvarila Lazaropoljcem pogoje za preoblikovanje njegove pogodbe. V njej je dozorela v njih misel, da se da tudi v Lazaropolju živeti, ne da bi trosil po svetu svojih moči. Življenje je treba postaviti le na temelje socialistične družbe in treba mu je dati zadružno vsebino. In našli so v sebi dovolj moči, da so se lotili tega dela. V nedogled segajoče trpljenje celih rodov je bilo njihova pogonska sila, toda treba je bilo še nekoga tretjega. Ta tretji je Titova socialistična Jugoslavija, ki osvobojuje delovnega človeka težkih spon preteklosti in ga pelje iz mraka in teme v jasen sončni dan.
Poletni večer lega na Lazaropolje. Stisnjeno je v kot prostrane jase kakor jata preplašenih golobic, ki so skrčile ob telesu svoja bela krila. Hladen veter veje od Koraba in Krčin planine ter sem od daljnega Sara. Pred še nedodelanim zadružnim domom in zadružnim gostiščem so se zbralj zadrugarji. da stisnejo desnico gostom. Kako naj skrijejo svoj ponos ob takih prilikah? Ni ga mogoče. Tiho zadoščenje do kraja izpolnjene dolžnosti do socialistične stvarnosti v novi Jugoslaviji jim plamti iz oči. In še to. da so v tej stvarnosti prvi med prvimi, je zapisano v njih,
((Dobrodošli v našem domu! Kakšna je bila pot?»
»Malo smo se bali. pa je že šlo. Od daleč se vidi še ožja, kot je v resnici«.
«Prej je držala k nam samo kozja steza, 1940 leta smo zgradili cesto. Vsi zadrugarji smo bili na prostovoljnem delua.
V prizvoku besed je ustvarjalna sila. Živo jo začutiš. Neučakan si. Ne moreš več strpeti. Hotel bi na mah videti vso zadrugo. Naenkrat stoji pred teboj kot velika nerešljiva uganka. Pronik-
niti hočeš v skrivnost njene bit-nosti.
((Poidimo, da si nekaj pred temo ogledamo. Jutri vas bo čas priganjal«, pravi predsednik Taško.
Njegova odločitev je sprostila misel, uklenjeno v zagonetko za. družnega življenja. Na nasprotnem koncu jase stojita dva obširna paviljona. Belila je treba še in notranje izdelave, da bosta gotova. Avgusta morata biti gotova, tedaj bo namreč zadruga praznovala petletnico svojega obstoja. «Kaj bo v teh paviljonih?«
«Nove čilimarnica. Po sredi bo tekla perzijska preproga, med velikimi, trokrilnimi okni bodo stale statve. Tudi pred statvami bo preproga in rože bodo na podoknicah. Štiri žarnice bodo svetile vsaki tkalki«.
«Da, zato gradite električno centralo v dolini ob Mali reki«.
«Za to jo gradimo in še za marsikaj«.
«Za koga pa so vile, tam pod bregom?«
Za naše družine. Štiri so že postavljene, do konca leta jih bo deset. Vsa vas se bo počasi preselila v nove domove, ki bodo stali, kakor vidite, v krogu okoli jase. Enodružinske so, s kopalnico, terasam; in Vsem udobjem in s prostorom za izdelovanje preprog. Tako rešujemo problem zaposlene matere in otroških jasli. Ker opravlja svoje delo doma. ^o ji praktično nepotrebne. Neki slovenski arhitekt nam je napravil načrte in tako bomo z zidavo novih domov rešili vprašanje, kam z denarjem, in ohranili pri delu iniciativo, kar je za izgradnjo socializma v naši državi najbitnejše.
«Koliko ovc imate? Koliko orne zemlje? Koliko pašnikov? Koliko krav in konj? Koliko znaša trudodan? Taka in podobna vprašanja dežujejo od vseh strani. Tovariš Taško odgovarja, toda nikakor ne more na vse in vsem odgovoriti. Tiskovne konference je treba, drugače ne pojde. Misel je izrečena in mahoma se je okleneno vsi kakor rešilne bilke. Taško se smeje, tudi on je na tihem zadovoljen z njo. Zamudili bi večerjo in prireditev, če bi hoteli zadostiti vsej radovednosti že nocoj. Jutri je še ves dopoldan. Da, jutri, ali nocoj moramo hiteti. Čakajo nas vsi zadrugarji. Fantje in dekleta so oblekli svoje praznične noše. Dekleta bodo zategnila s fanti otožno makedonsko pesem in tudi tisto lazaropoljsko, ki se končuje:
Se vrati narod poln so svoboda
So furka u razboj ,so rabota i trud
Za nego to veke nema stud.
(Nadaljevanje sledi)
X
MAKEDONSKA NARODNA NOSA.
GO S POD A
INDUSTRIJA
TRGOVINA
I T ¥ O
© PROMET ® FINANCE
Ne! n’jesmo ni mi neko stablo narasio Pod sivim nebom u dalekoj pustoši:
Piam sunčev krošnja, sok zemeljski poznaje 1 naše g debla kor’jenje.
Na naše prane dolazile odavno Ptice nebeške, da se gn’jezde i pjevaju; U vrtovima Covječanstva zr jevala 1 tečnost naših plodova.
I mi smo novi baštinic; ponosnih Naroda, što su cvali i nestali.
Od suda u sud krv se ljudska pretače Kroz godine i vjekove :
U svakom biču iste su joj kreposti. Ona je	sveta i	ona je svemočna	:
Kap jedna samo njenog soka čitavo More če zakrvariti.
Lud	je	vaš prezir,	jer smo	nova posuda :
Kroz	vatru	prodje,	batu je	odoljela,
1 usklici se ko iz žive utrobe Iz grla dižu njezina.
Lud je	vaš strah, jer osječate •	jedrno
Težinu našu: niste ljusku skinuli, Slačinu svu da ispitate jezikom,
U jezgri što je dozrela.
Mi	nismo	neko	divlje	stablo nastalo
V pustinji dalekoj; i mi nikosmo —	Ljudi	medj	ljudma	— covječanstva	c’jeloga
U vječnim, rodnim baštama;
I mjesto svoje na svijetlu sunčevu,
To svoje tlo pod mjesecom i zv’jezdama, Čuvamo —	dok se gube	kao	oblači
Vaš	prezir	i vaš strah.
MstrlisM tranzit skazi Trst u nosil?
Dunajski “Melir, protestira zaradi ovir z lijaoske strani, ki prizadevajo Me interesente
Pod naslovom «Pristaniški stroški v Trstu — vprašanje tečaja»? prinaša avstrijski tednik za promet in špedicijo «Verkehn v. številki z dne 16. t. m. obsežen članek, p katerem podrobno obravnava «nerazveseljivi vpliv» av-strijsko-italijahske trgovinske po-godbe na razvoj avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst. Pravi, da so razmere, p katerih se ta promet odvija, zlasti glede plačil in obračunavanja tako obsežne, komplicirane in prav nepregledne, da je bodoči razvoj v resni nevarnosti in popolni negotovosti.
Avtor članka, ki je najbrže odgovorni urednik sam, ponavlja, kako je prišlo do sedanjega položaja in do določb glede obračunavanj, ki so povišale tržaške stroške za avstrijske stranke o-kroa 100-odstotno. Opisuje nato težave celotnega avstrijsk.o-itali-janskega blagovnega prometa, ki vplivajo seveda tudi na Trst in nastajajo, ker med obema državama ni nikakega trajnega odnosa glede tečaja lire in šilinga. Imenuje jih «kaotično stanje».
HIDROCENTRALA JABLANICA NA NERETVI
Centrala bo proizvajala
450.000 KWR? kar je samo 50.000 KWH
manj kot Dnj
Južni del Bosne se že skozi stoletja označuje s posebnim imenom Hercegovina in je bil svoj čas samosvoja pokrajina v političnem smislu. Danes ni avtonoma pokrajina, a republika se imenuje s širšim imenom Bosna in Hercegovina ali z kratico BiH. Najvažnejše mesto y Hercegovini je Mostar, a ntjvečja reka je Neretva.
Bosna in Hercegovina ima znatne reke z večjo vodno množino, priktadne za pogon vodnih električnih central, a 'tudi množine vode so precejšnje. 2e V dosedanjem izvajanju petletke nastajajo V Bosni velike hidrocentrale in ob njih važne industrije.
Hitro teče,, reka Neretva med hercegovskimi planinami. V silnem nalčlu se vijuga in peni v kamenitem koritu in drvi proti morju, v katerem se umiri in izgine. Ob velikem deževju in ob kopnenju snega Neretva zelo naraste, postane še silnejša in večkrat prestopi bregove korita. Ob takih prilikah nosi s seboj, kar doseže: revno kraško zemljo, pesek. kamenje in kako osamljeno deblo. Čeprav je skoraj vse leto bistra, zelenomodre barve globokih planinskih jezer, jo zaradi njenega divjanja in zemlje, ki jo nosi s seboj ob velikih povodnjih in ob kopnenju snega, ljudstvo naziva «mutna Neretva«.
Neretvo so v stari Jugoslaviji prikazovali samo kot turistično zanimivost. Lepa pokrajina, kjer ona teče, kombinacija hribov in kotlin, peska in svetlikanja vaiov, to s° bile slike, ki so jih vsebovali turistični prospekti in priročniki. Qb obali te reke pa je ljudstvo živelo siromašno in zapuščeno, brez najosnovnejših življenjskih potrebščin, brez razsvetljave in vode. Vodna sila Neretve je tekla mimo teh vasi in izginjala daleč od njih. Zaradi nestalnosti vodne količine v koritu Neretve hercegovski kmet ni mogel izkoriščati vodne sile niti za pogon preprostih kmetskih mlinov.
Zgraditev velikih hidrocentral predstavlja danes važen pogoj za industrializacijo dežele in za dvig življenjske ravni ljudskih množic. V okviru izgradnje močnih central v Jugoslaviji je tudi izgraditev hidrocentrale na Neretvi ve-
i*AWW^AW.W.1AVAVASVVJWftWJ
ANGELO V 1 V A N T E
J
ID
30
Medtem po skušajo predstavniki iredentizma tako ali drugače popraviti svoj spodrsljaj. Ni pa jasno, v koliko je treba kesanje, ki temu sledi, pripisati vladnemu pritisku in v koliko predstavlja tudi pri iredentistično navdahnjenih krogih zavest, da je šla stvar vendarle predaleč. Vsekakor pa se to kesanje odene v slovesne oblike. Zupan in delegacija skupno obiščeta cesarskega namestnika, da mu izrazita svoje obžalovanje nad tem. kar se je zgodilo, in odločno poudarita neomajno zvestobo Tržačanov. Izdelajo v italijanščini in slovenščini vdanostno izjavo cesarju, ki dobi v kratkem 13.925 podpisov. V tej izjavi «nadvse ponižni in vdani Tržačani zavračajo z vso silo svojega prepričanja kot nasproten resnici in čustvovanju tega prebivalstva protest, ki naj bi ga bil neki samozvani podtalen odbor samovoljno poslal v imenu tržaškega mesta ministrskemu predsedniku v Torin, pripisujoč temu prebivalstvu take želje in težnje, k. jih v njem zagotovo ni in ki se upirajo njegovim stoletnim tradicijam.«
Deputacija, ki nese vdanostno izjavo cesarju in ki jo sestavljajo župan, odposlanci in dvanajst drugih meščanov, dobi od cesarja laskajočo izjavo, da ga bo rezultat bližnjih volitev prepričal, da se Trst upravičeno imenuje njegovo nadvse zvesto mesto.«
Na volitvah jeseni leta 1865 dobijo večino vladni kandidati, ki
zasedejo 35 od 48 mestnih sedežev. Toda niti tokrat ne gre brez skupnih kandidatur (10 imen), čeprav je list «11 Diavoletto« takole grobo postavil volivno platformo: «Cas je, da nehamo z mešetarje-njem! Volimo za Franca Jožela!« Toda kljub temu vidimo, da cc mešetarjenje nadaljuje. Neugoden vpliv dogodka, ki je povzročil raz-pustitev mestnega sosveta, na liberalizem, je razviden iz volivnih rezultatov 4. volivne Skupine, sestavljene iz malomeščanov in obrtnikov, ki je bila malo ali nič izpostavljena vladnemu pritisku in ki je bila poprej, kakor bo t ud i pozneje zatočišče italijanskega nacionalnega liberalizma. Qd 10 izključno liberalnih kandidatov so izvoljeni samo 3. medtem ko je od 10 vladnih kandidatov izvoljenih 7. V tej skupini nastopa tudi s 300 glasovi od 713 volivcev Francesco Hermet. takrat že priznani vodja liberalizma. Ze omenjeni Porenta, ki je neuspešno predlaga! vdanostno izjavo cesarju, je ponovno izvoljen za župana s 30 glasovi nasproti 16, ki jih odnese Conti.
Tako torej opažamo prav na začetku leta 1866 neki odpor proti italijanski zedinitveni težnji. Tega odpora pa ne kaže pripisovati obravnavanemu dogodku v zvezi z vdanostno izjavo. Neki drug činitelj je, in sicer s splošnega področja avstrijske notranje politike, ki zavre zalet separatizma prav v trenutku, ko bi se moral sprostiti.
Dne 2. septembra 1865, to je v času tržaških volitev, avstrijski cesar Franc Jožef naznani v razglasu na avstrijske narode suspendiranje (Siestierung) • ustave iz leta 1864. Novoizvoljeni tržaški de. želni zbor (mestni sosvet) pa je med drugimi deželnimi zbori Av. strije tisti, ki skoraj soglasno (38 od 41 glasov) sprejme ta novi državni udar «s spoštljivo in zaupno hvaležnostjo« in vidi v njem «ukrep visoke državniške modrosti«. Pobuda za ta poklon pa pride iz liberalnih vrst. Predlog, ki dovede do glasovanja, pride od libe-ralnega prvaka Hermeta.
(Nadaljevanje sledi)
ms
ELEKTRIČNI DALJNOVOD
Elektrifikacija je glavni pogoj industrializacije Jugoslavije. Proizvodnja električne energije na enega prebivalca bo po petletnem načrtu leta 1951. znašala 272 kwh, t. j. za 383 odstotkov več nego leta 1939, ko je na enega prebivalca prišlo samo 71 kwh.
lik doprinos splošnemu planu elektrifikacije Jugoslavije.
Vodna moč Neretve V bodoče ne bo izgubljena. Republiško gradbeno podjetje ljudske republike Besne in Hercegovine «Hidro-gradnja« izvaja obsežna dela pri izgraditvi hidrocentral. Vodna moč Neretve bo zajezena v velikem umetnem jezeru, od koder bo voda odtekla v posebnih dovodnih tunelih na turbogenerator-je hidrocentral. Lepi pejsaži ob reki Neretvi bodo v socialistični domovini še lepši. Oni bodo prepleteni z daljnovodi visoke napetosti. Ob obali Neretve bodo sezidali nove naselbine, ki bo v njih omogočeno lepše in kultur-nejše življenje delovnemu človeku.
Strokovnjaki in delavci iz vseh krajev Jugoslavije delajo danes na več gradiliščih hidrocentral na Neretvi. Sliši se brnenje motorjev in šumenje rečnih brzic, v drobovju zemlje pa pokajo mine, da se tresejo granitne gore. Delovni kolektiv omenjenega podjetja je dosegel lani precej uspehov v izvršitvi postavljenih nalog. Kljub raznim težkočam pri vrtanju tunelov se dela uspešno razvijajo.
Dobra organizacija dela je mnogo prispevala za dosego važnih nalog. Povsod je uveden bri-gadni sistem dela. Po brigadnem sistemu dela danes čez 80 odst. delavcev podjetja.
V tekmovanju, ki so bila organizirana v čast praznika dela L maja, V. kongresa KPJ, I. kongresa KP BiH, so izvršili mnogo delovnih obvez in uresničili mnoge naloge.
Posebne brigade Ljudske fronte so začele prihajati na delo pri hidrocentral! na Neretvi ob koncu septembra lani in se to še nadaljuje. Do konca lanskega leta je prišlo na delo 9 brigad LF. Te brigade delajo pri izgradnji potov, pristopnih steza in izravnavanju zemljišča. Del frontovcev dela tudi pri vrtanju tunela m drugih posebnih delih.
Pri zgraditvi jeza je delala posebna brigada LF iz okraja Livno. Na čelu brigade je bil narodni poslanec v ljudski skupščini za Bosno in Hercegovino kmetovalec Ivan Pelivan.
«Ko bo hidrocentrala končana
in bo luq zasvetila v vaseh, kako bi od sramote sploh mogli zahtevali luč, ako ne bi sodelovali pri zgraditvi hidrocentrale«, je rekel frontni udarnik Obren in še močneje s krampom udaril v breg.
Sedma obletnica
IV. proletarske brigade Črne gore
BEOGRAD, 20. — Ob navzočnosti maršala Tita ter članov politbiroja CK KPJ Milovana Djilasa in Ivana Gošnjaka je bila v Beogradu slovesna proslava sedme obletnice ustanovitve IV. proletarske brigade Cr. ne gore. Navzočih je bilo okoli 300 bivših borcev te brigade s svojim prvim komandantom generalnim polkovnikom Pekom Dapčevičem na čelu.
Ob navdušenem pozdravljanju navzočih je maršal Tito skoraj dve uri prisostvoval proslavi in se prisrčno razgovarjal z borci in s po. veljniki te slavne enote jugoslovanske vojske.
Četrta črnogorska proletarska brigada je bila ustanovljena leta 1942 iz izkušenih in politično zgrajenih borcev, ki so že od začetka vstaje vodili nenehno borbo v Crni gori proti okupatorju in notranjim izdajalcem. Vsi borci te brigade so bili opremljeni z orožjem in vojaško opremo, ki sta bila zaplenjena faši stičnim okupatorjem. Brigada se je udeležila najvažnejših bitk v Bosni Sandžaku, v Srbiji, Sremu in Hr-vatski.
Sreča v nesreči
MEMPHIS (ZDA). 22. — Dvorno tornik «Convain» družbe ((American Air Lines« s katerim je potovalo 40 potnikov, se je zrušil na tla kmalu potem, ko se je dvignil z letališča v Memphisu. Takoj so prihiteli gasilci, ki so pogasili ogenj. Po prvih vesteh se zdi, da ni nobene smrtne žrtve, pač pa sta 2 ranjena.
Navaja vrsto različnih tečajev, ki jih pozna praksa: niti Banca dTtalia ne. noiira šilinga in obratno ne lire avstrijska Narodna banka. Tečaj, ki ga uporabljano avstrijske železnice v osebnem in brzovoznem blagovnem prometu. je 100 lir za 2 šilinga; italijanske železnice računajo za 100 'lir 2.70 šilingov. Avstrijec, k; potuje u Italije, dobi pri avstrijski Narodni banki 100 lir za 3,20 šilingov ako pa mu dado dolarje ki jih zamenja v Italiji, dobi po uradnem tečaju (575. lir za dolar) 100 lir za 1,76 šilinga in po tečaju prostega trga (630. lir za dolar) 100 lir za 1,59 šilinga. Se bolj pisani so tečaji pri blagovnih kompenzacijah. Članek navaja tri razne primere, pri katerih je bil tečaj Za 160 lir prvič 2,5 šilingov, drugič 3 šilinge in tretjič 3,5 šilingov. Ta poslednji tečaj naj bi veljal po določbah pogodbe tudi za pristaniške stroške.
V resnici je treba plačati v. Trstu in Trbižu za 100 lir celo 4 šilinge (tj. 1 šiling je 25 lir). Vse to, pravi list, ne dopušča realne ocene blagovnih kupčij in ni treba poudarjati, da boluje na tem ves avstrijsko-italijanski trgovski promet in tudi prekrce-valni promet skozi Trst. Nato navaja predloge Dunaja, naj bi bila osnova neka trda valuta n. pr. dolar ali pa naj bi določili tečaj med liro in šilingom. Zavrača ugovore da bi vsled tega bilo italijansko blago v Avstriji prepoceni, avstrijsko v Italiji pa obratno dražje, češ da je mogoče cene pač drugače dogovoriti. Poudarja, da se danes dogaja, da ponujajo Avstrijcem n. pr. za 100 šilingov vrednosti blaga le polovico ali tretjino vrednosti. Tako je pri jeklu. Tu seveda neha vsaka resna kalkulacija. Kam to vodi, vidimo pri izvozu lesa. Avstrijski les za Le-vant, krcan v Trstu, računa avstrijski izvoznik okrog 40. dolarjev za kubični meter fob Trst. Isti les pa stane v kompenzacijskem prometu z Italijo le 16.000 do 18.000 lir, kar pomeni po u-radnem tečaju 1 dolar za 570 lir. da stane kubik istega lesa v tržaški prosti luki le 29. dolarjev. Uvozniki iz Levanta bodo zato raje kupovali od tržaškega lesnega veletrgovca, ki ga bo nudil okrog 30 odst. ceneje kakor neposredni avstrijski izvoznik! Clankar pravi, da lahko takih primerov navedejo nešteto,.
Očitajo dalje, da iščejo italijanski trgovci v okviru ceZttkup-nih blagovnih kontingentov le robo take vrste, kjer uspevajo podobne kupčije. Se več, že tudi pritiskajo, da bi prav. za tako robo povečali dogovorjene količine. Povrhu pa n. pr. italijanski izvoznik sadja in zelenjave obenem uvaža v kompenzacijo avstrijsko blago in tako praktično ne priteka določenih 15 odst. od avstrijskih izvoznih pošiljk V fond, ki je bil določen za plačevanje pristaniških stroškov in brodnin. Zato je tkzv. c.cnnlo ser-vizio» v Rimu, ki naj bi pokril tržaške pristaniške stroške, skoraj prazen, kaj še, da bi lahko plačal ogromne zneske tržaškim špediterjem, plovbi in predelovalnim podjetjem (Gaslini op. ur.). Krivde za tako stanje ne nosijo dunajski krogi. Tržaškim špediterjem itd. ki so pred kratkim uprizorili prdvo ofenzivo, da dobe plačilo, je avstrijska Narodna banka ugodila , tako da plača vse zneske, ki izvirajo iz pogodb, sklenjenih pred 1. aprilom t. i. kakor poprej, v devizah, toda ne več v dolarjih, marveč z funti, šterlingi. Tržaški krogi naj se pač potrudijo, da jim Banca dTtalia (Italijanska banka) sprejme te devize zaradi kritja ogromnih zaostankov (2 so t. I. dosegli menda že okrog pot miti jarde lir op. ur.).
eNaloga tržaških sopogodbeni-kov. je, poskrbeti, da ne bodo ntt italijanski strani pobirali zgolj
rozine iz potice trgovinske pot godbo), pravi dobesedno dunajsko glasilo.
Glede prometa z Italijo pa pripominja, da po dosedanjih izkušnjah dobavljene vrste blaga ne ustrezajo. To je drugi vir težav (razen valutnih — op. ur.) in^se-danja pogodba je lahko le P1’0" vizorij, ki zahteva, da dogovore nanovo trgovinske odnose na podlagi klirinškega sporazuma in da se preneha špekulirati, sedaj kakor vnaprej, zgolj na kon-junkturne momente, ki škodijo celoti.
Članek hoče odvrniti odgovornost za težave, ki nastajajo od dunajskih krogov, in opozarja na špekulativno naravo italijanskih izvoznikov odn. uvoznikov. Tržne ške kroge pa čisto določno in resno opomni na njihove dolžnosti, ako računajo ~še naprej z donosom, ki ga daje velik avstrijski tranzitni promet. Treba je s član-karjem reči, da asi je res težko predstavljati, da se delajo v tetri pogledu tržaškim špediterjem tej žave...», namreč glede na velik, interes, ki ga ima Trst glede p o* speševanja avstrijskega tranzitu skozi svojo luko. Ukrepi in po* sledice, ki jih, obravnavajo prednje vrstice, pa kažejo tudi, da si bo treba celo vprašati, ali naj tržaško pristanišče sploh služi tranzitnemu prometu. Kdaj bo? sta prevladali pamet in dobrd volja?
Poljski plan industrije in poljedelstva v letošnjem prvem tromesečju
Gospodarski načrt Poljske z® 1949 je bil za prve tri mesece izpolnjen v celoti in tudi več kot 100-odstotno, z izjemo proizvodnje lokomotiv, superfosfata (68 odst.) in volnenih tkanin 68 odst). Vse ostale industrijske proizvodne panoge, ki obsegajo nad 27 vrst, so dosegle proizvodnjo od 100 do 132 odst. Proizvodnja dela je zlasti narasla vsled reforme sistema plač in proizvodnih norm, ki je bila izvedena V istem času. Celoletni plan je izpolnila tromesetna proizvodnja za 25-39 odst, ie dive panogi sta 9® izpolnili za 23 odst. in ena ztt 19 odst.) industrija potniških vagonov, volnenih tkanin in lokomotiv). Razen dveh izjem je bila iudi presežena proizvodnja nasproti lanskemu prvemu tromesečju od 2-95 odst.
Poljedelski plan setve so izpolnili med drugim z zasejanjeni 20.000 ton žitaric in okrog 13.009, ton krompirja. V prvem tromesečju so odkupili v okviru kon-trahiranja poljedelskih pridelkov naslednje količine:
O'
1000 letnegd
ton plana
sladkorna	236	101'
industrijski krompir 63 oljna semena	74	99
lanena slama	74	122
konoplja	7,9	112
tobaka.	13,2	9®
Do 31. t. I. je prejelo poljedelstvo 537.000 ton umetnih gnojil ali za 13 odst. več kakor lani 0 istem času. V letošnjih prvih treh mesecih so poljske tvornice izdelale 1.190 novih traktorjev, ki so pomnožili število traktorjev uporabljenih v pomladnih delih na okrog 13.600. Odkup svinj ie dosegel do 31. 3. t. I. 745.000 komadov ali 62 odst. letnega plana-V okviru akcije za pomoč kmečkim gospodarstvom so priznal* 1.350 miliionov zlotov za setev in druga dela.
Železniški blagovni transporti so po tonaži dosegli 95 odst. tro-mesečnega načrta in 13 odst. več kakor lani, promet v pristaniščih je dosegel 117 odst. plana odn-23 odst. letnega plana ter je bil za 40 odst. večji kakor lani v istem času. Pričakujejo, da bo triletni plan, ki letos poteče. iz~ polnjen nred rokom. Novi. šestletni gospodarski načrt bi se moral pričeti v 1950.
i&>' . v
*'•
r,	^
č	rs	•	i.
m
v \	•	r*
9®»^’	;>y	.IiimiiV w
v
H'<M|	11	lil..	lllil||lir'*<l**,>^'i"	v	^	-	S	'	'
„	v.:
TUDI LETOJ> PRIREDI PLANINSKO DRUŠTVO V TEM BISERU SLOVENIJE NA BLEDU TEDEN SKA LETOVANJA. TISTI, KI SE HOČE ODPOČITI, NAJ NIKAR NE ZAMUDI PRILIKE.
i it rr* a unmprrHi «(PV 6 III nad - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. JREDNISTm ULICA M°NTE	.	^	oglas0y	Za	vsak	mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravm 60, osmrtnice 70 lir.
MgL urednik STANISLAV RENKO. — S S&avod. - Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42,' Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tei. 70.
NAROČNINA- Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 600 din-Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. TRSI-