Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 147
Ljubljana, petek 28. junija 1935
Cena 2 Din
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, SI 23. 3124, 3125, 8126.
[nseratni oddelek: Ljubljana, Men« burgova uL &. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. IL — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št_ 190. Računi pri pošt. ček. zavoda: LJubljana St 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St 105.241.
V znamenja križa
Ljubljana je dobila nad vse praznično lice: ozaljšane ulice z zastavami, gir-landami in križi gostoljubno pričakujejo velike množice vernega katoliškega ljudstva, ki bodo jutri in v nedeljo na-]x>lnile naše mesto. Velikopotezne in splošne priprave za evharistični kongres Jugoslavije, ki se jih v tej ali oni obliki, posredno ali neposredno, udeležuje vse prebivalstvo naše bele Ljubljane, so nedvomno značilen znak časa. Pričajo namreč, da so časi verske ali konfesionaJne nestrpnosti za nami, a za. nami — daj Bog! — tudi doba, ko eo se povsem neverska in necerkvena vprašanja razračunavala v konfliktih, v katere je bila sedaj z ene sedaj z druge strani zavlečena ali cerkev aJi vera. Koliko težkoč in nevšečnosti je iz tega izviralo za naše narodno življenje! A pri tem prav za prav — izvzemši morda redke poedince — nikomur m bilo v mislih, da bi se postavil v bojni odnos nasproti verskemu izživljanju naroda, ki mu je vera svetla zvezda vodnica v življenju.
Ni dvoma, da je k razširjenju duha
verske strpnosti in medsebojnega spoštovanja mnogo pripomogla baš jugoslovenska državna ideja, ki je najtesneje in bistveno združena z versko strpnostjo. Kar velja za medsebojne odnose posameznih verstev ali cerkva, velja tudi za odnos do cerkva s strani tistih, M zastopajo v verskih vprašanjih stališče individualne opredelitve. Tudi tu ne sme " prilike za kakršenkoli kulturni boj oni obliki, ki ga pozna zgodovina zadnjih desetletij pred svetovno vojno v Nemčiji, Franciji in delno tudi v Avstro-OgTski. Jugoslavija je in ostane v sedanjih, kulturno hudo vzburka-nih časih dežela najširše verske svobode ter konfesianalne strpnosti in miru. V tem je celo njeno zgodovinsko poslanstvo.
Ko pozdravljamo v našem mestu deset tisoče vernih katoličanov z vseh strani Jugoslavije, zlasti še iz slovenskih krajev, ni to miselno licemerstvo, marveč jasno in nedvoumno priznanje visokih etičnih načel, ki tvorijo bistvo krščanskega verovanja. Slovenci smo s sprejetjem krščanstva tako rekoč šele
cfOTMli v isi^od-o^ino: -"»e, kar je bilo
pred tem, leži v megleni nejasnosti. Krščanski svetovni in življenjski nazor je več ko tisoč let nepretrgoma največjemu delu našega ljudstva edini nazor, M vodi njegove rodove na življenjskih poteh. In Če ne bi bil nič drugega nego to, bi že pomenil zaradi svojega izredno dolgega vpliva na usodo našega naroda uvaževanja vredno socialno, moralno in duševno silo. Dejstvo, da je moderna doba izoblikovala tudi druge nazore, ne izpremeni ničesar na stalnosti in globoki zakoreninjenosti krščanstva, ki je pri nas izraženo v katoliški veroizpovestL
Naš čas vrtinčijo velike ideje; v nekaterih deželah se odigravajo daljnosežni kulturni boji, ki skušajo v tej ali oni obliki izpodkopati stare duhovne sile, ki že dolga stoletja sooblikujejo usodo zapadnega človeštva. Naš narod, ki biva na enem najbolj eksponiranih področij med zapadom in vzhodom in ki je še nedavno doživel enega najpomembnejših preobratov v vsej svoji zgodovini, je ostal v svojem najtrdnejšem in naj-zdravejšem jedru, v množicah kmečkega ljudstva, neomajno zvest krščanskim tradicijam. Nobena »sodobna« ideologijo.« ni tako močna in prepričevalna, da hi mogla nadomestiti veliko kulturno, etično in psihološko vsebino krščanstva, ki je še vedno neizčrpen rezervoar moralnih sil v našem liudstvu in M pomeni zaradi tega tudi socialno silo neprecenljive vrednosti, saj predstavlja duhovno povezanost s preteklostjo ter večnostna načela v minljivih vrtincih časa.
Ne glede na čisto religiozne in metafizične momente, pomeni krščanstvo, ki je simbolno izraženo v križu in čigar najvišji simbol je evharistija, socialno obiikujočo silo, ki nujno vodi k solida-rizmu, na/polnjuje svoje vernike z zavestjo višje odgovornosti ter daje njihovemu dejanju in nehanju globlji smisel. Medtem ko je v prejšnji dobi prevladovalo pri ocenjevanju krščanstva in posebej še katoličanstva zgolj osebno stališče, se danes polaga važnost na njegovo nadosebno, družbeno, narodno, ob-čečloveško vrednost Njegova socialna naloga ni, da rešuje to, česar ne bo mogoče rešiti pred tokom časa, marveč da oznanja ideale ljubezni do bližnjega, človečnosti, miru in dobrote, visoke nravne vzore odpovedi in požrtvovalnosti, ki so tako zvezani z duhom Kristo-vega nauka, da jih nobena bodoča tisočletja ne bodo mogla in smela zatajiti.
V globokem občutku, da nikdo ne nvore ostati ravnodušen nasproti večjim vprašanjem človeškega bitja in žit-ja in nasproti bistvenim naukom krščanstva, se ves naš narod, najsi sicer ločijo pozameznike osebna naziranja. globoko zaveda moralne vloge čiste verske misli v socialnem in narodnem življenju. Naj bi evharistični kongres v Ljubljani okrepil moralne sile našega ljudstva tn povzdignil misli in čuvstva sto tisočev. ki stoje za njim. k tistim svetlim vzorom, zoper katere — najsi =e prikazujejo v tej ali oni obliki — so
Naročnina aaža mesečno Din 2S.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LjobtjRna, Knafljeva ulica &. 3122, 3123, 3124, 3125, 312«. Gosposka ulica 11. Telefon Celje, Strossmayerjeva ulica Iter. Telefon St 65.
Bofcopial se ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.

Mussolini hoče spraviti
Abesinijo na kolena
Edenova posredovanja v Rima zaradi Abesinije so doživela popoln neuspeh in se splošno pričakuje, da izbruhne vojna še pred jesenjo
Pariz, 27. Jnnija AA. AagMM minister Bden se je danes oa povratku ta Kima ▼
London ustaviti v Pariaao in ob IL po6etll predsednika vlad« ln «rnanjega ministra Lavala, s katerim Je Imel daljši razgovor.
Po konferenci Je Laval ta#avJI je<m:
»Eden ml Je poročal • razgovorih Z
sotinijem zlasti o Itanjansko^beotnSkom sporu. Skušala sva najti najboljši postopek za pogajanja, ki jih bori!J nadaljevali po diplomatski poti. Oba sva pokazala voljo, da združiva metode naših dveh vlad v cilju, da dosežemo Izvedbo programa od 3. februarja.
V privatnih krogih mlatijo, da razgovor med Edenom In Lava lom nI prineoet ničesar odločilnega. Navodiila, ki jfih je dopoldne dobil Bden iz Londona, ne ustrezajo temu, kar je pričakovala franooska vlada.
Pariz, 27. jnnija AA. Večina listov je mnenja, da Eden r Rimu ni dosegel pričakovanih uspehov. »Oeuvre« pravi, da je Eden odšel iz Rima brez lavorik. Mussolini mtt je jasno pojasnil svoje mnenje, ki obstoja v kratkem v naslednjem:
Italija ne more sprejeti angleškega predloga o abesinskih gospodarskih koncesijah Italiji pod pogojem, da se istočasno prepusti Abesiniji neko pristanišče v britanski SomaPijl. Mussolini zahteva, naj Abesinija »prejme vse gospodarske In druge zahteve Italije od prve do zadnje točke. V nasprotnem primeru bo Italija pričete jeseni vojno z AbesSnljo. Italija a« bo bojevala tako dolgo, da bo Abesinija priznala protektorat Italije.
»Petit Parisden« ugotavlja aa kratko, d« se je poizkus angleškega posredovanja med Italijo in Abesinijo ponesrečil.
Tudd »Echo de Pariš« ugotavlja prav tako odkrito, da je angleško posredovanj« propadlo.
Listi soglašajo v tem, da VeKka Britanija ne bo poizkusila spravi« Francije zaradi abesinskega vprašanja v nasprotje z Italijo, ni izključeno, da bo predlagala predsednika francoske vlade Lavala kot razsodnika v sporu med Italijo In Abesinijo.
Angleži smatrajo položaj za zelo resen
London, 27. junija. AA »Times« pravijo,
da bi Mussolini pričel pogajanja z abesin-skim cesarjem samo pod pogojem, le abesinski cesar že vnaprej prizna Italiji posebno prednostno stališče v Addis-Abebi. Mussolini se v tem pogledu ravna po primeru nekdanjega cesarskega Rima in deloma posnema tudi pokojnega maršala Lyauteya v Maroku, obenem pa hoče posnemati obsežno upravno in kulturno delo Velike Britanije v Afriki. Prezreti pa se ne sme dejstva, da obstoja sedaj Društvo narodov in da je tudi Abesinija članica te organizacije. Italija se poslužuje zelo slabih razlogov za svoje nepopustljivo stališče proti Abesiniji. Obžalovati je treba, da druge države doslej niso podpirale prizadevanja Velike Britanije. da bi se italijansko-abesinski snor mirno uredil.
»Daily Telegraph« pravi, da Mussolinijeve zahteve visoko presegajo britanske predloge. Italija išče prostora za svoje odvisno prebivalstvo in neovirano možnost izkoriščanja dozdevnih velikanskih bogastev rud na severu in v severovzhodnem delu Abesinije. Razen tega hoče Italija kontrolo nad abesinsko zunanjo politiko, pristala pa bi, da ostane abesinski cesar kot lutka na svojem prestolu. Vsi Italijani upajo, da se bo ta cilj dal doseči brez vojne.
»Morningpost« piše, da je Edenovo poročilo e razgovorih 1 Mussolinijem, ki ga Je poslal britanski vladi, zelo resno. Glavna naloga ministra Edena v Rima je bila, da odstrani vojno nevarnost v Afriki. Njegovi predlogi v Rimn pomenijo skrajni napor za ohranitev miru, toda izprevideti smo morali. da je bilo spričo Mussolinijevega zadržanja vse to nesmiselno. Predlogi za načelni sporazum med abesinsko. egiptsko in sn-dansko vlado so brez dvoma vlili poguma Italijanom, da so sami ustvarili in da forsi-rajo zdaj svoj lastni načrt. Vojna se zdi neizogibna
>News Chroniclec piše, da 90 bili pri današnjih britansko-francoskih razgovorih v Parizu v svesti, da stojimo pred veliko vojDo nevarnostjo jeseni in pred izzivanjem Društva narodov po /taliji. Ta nevarnost je
se zarotile sile destrukcije, mržnje, maščevalnosti in nestrpnosti. Obnovljeno versko življenje bo tako moglo tudi pri nas pojačati vse one zdrave sile, ki upoštevajoč duha in potrebe današnjega, od tehnike zrevolucioniranega človeka, vodijo narod k srečnejši bodočnosti.
Naš posebni pozdrav velja visokemu gostu jugoslovenske države, ki prispe v Ljubljano kot papežem legat, Nj. Emi-nenci primasu Poljske kardinalu dr. Hlondu. V papeževem legatu je izraženo vse dostojanstvo, cerkveno in posvetno, poglavarja katoliške cerkve. Njegov obisk je — govorjeno v diplomatskem jeziku — državni akt, ki velja v enaki meri jugoslovenskim državljanom katoliške vere. kakor tudi neodvisni državi jugoslovenskega naroda. Naravno je. da katoliško ljudstvo spreje-
prarr tako veHka, kakor .... v mandiurskem vprašanja. C« bo MvssoHal ostal pri svojem sklepu, da pojdo v vojno ■ Abesinijo, bo treba odločati o izvajanj* sankcij proti Italiji po določbah statuta Društva narodov.
Francoski listi o položaju
Pariz, 27. junija AA. »Matte« ptto, te
tU morala Velika Britanija, israffl stafeiB-sacije miru v srednji in v«hodni Evropi
dati Italiji koncesije v aibesinskem vprašanju.
Tudi »EScfco de Pariš« Je mnenja, «m Je
mogoče vojno v vzhodni Afriki preprečiti samo, če sprejme Abesonija vse italijanske zahteve brez pridržka.
Usodne posledice za Evropo
London, 27. junija. AA. »Daily Telegraph< piše, da velja edini interes Velike Britanijo v Abesiniji področju, kjer izvira Nil, od katerega je odvisna plodnost vsega Sudana. Britanska vlada bi bila eelo pripravljena velikodušno ponuditi abesinskemu eesarju odškodnino, če bi pr stal na italijanske zahteve. Dolgotrajna vojna, ki bi zahtevala neprestane velike trrnsporte novih italijanskih čet v vzhodno Afriko, bi po vsej priliki povzročila zelo nevarno reakcijo v Evropi. Razen tega bi inela vojna med dvema državama, članicama DN, čeprav bi bila ena izmed njiju še taco necivilizirana, zelo
vodno postedks za Evropo. Eden )o bfl do-famsko ▼ Rimu zastopnik Društva narodov. Italija ima očividno namen, da Abesinijo v tej ali oni obliki pridruži italijanski kolo-nijalni posesti. Možnost kompromisa kopni t vsakim dnem m vse kaže, da utegne v kratkem popolnoma izginiti.
Kaj je pripravljena Abesinija koncedirati
London, 27. junija AA. >Daily Telegraph« poroča ix Addis-Abebe, da želi abesinska vlada zavzeti takšno stališče, ki bo podprlo Edena pri njegovih stremljenjih za mirno ureditev italijansko-abesinskega spora. Ab« sinska vlada ne bo nasprotovala gospodarskim koncesijam Italije, toda pod pogojem, da ne bodo kršile abesinske neodvisnosti, niti teritorialne nedotakljivosti. Tako n. pr. mislijo v poučenih abesinskih krogih, da koncesija za gradnjo železniške proge ne more vsebovati tudi določbe o koridoru, razen tega pa abesinska vlada ne bi mogla v tej stvari priznati Italiji pravice do nadzorstva izključno samo italijanskim org.a-nom.
Italijanski državljani zapustili Abesinijo
London, 27. junija. AA. »Daily Telegraph« poroča iz Addis Abebe. da so italijanski državljani začeli odhajati iz Abesinije že pred tremi meseci. V Addis Abebi
Ker nismo hoteli, da bi nafi naročnik!
predolgo ostali brez »Jutra«, smo nameravali iziti tudi t soboto. Na žalost pogajanja med tiskarnami in njihovimi nameščenci še niso dovedla do sporazama. Kot sredstvo svoje tarifne borbe je organizacija grafičnega delavstva med dragim ukinila delo na praznike. Zato »Jutro« v soboto in nedeljo ne more iziti. Trdno pa se nadejamo, da se bo do nedelje vendar dosegel sporazum, tako da bo vsaj počenši s ponedeljsko številko nastopilo zopet normalno stanje ter bo »Jutro« prihajalo naročnikom ▼ roke zopet redno in v obliki, v kakršni bo ga navajeni.
iri toč nit! 10 itafijsnskih državljana*, is izvzamemo člane italijanskega poslaništva.
Amerika nevtralna
New York, 27. junija. AA. Georgo Hano-son, ki je imenovan za ameriškega odpravnika poslov v Addis Abebi, se je vkrcal na parnik za pot v London. Hamson je hejm-vil, da nameravajo Zedinjene držav« nadaljevati svojo nevtralno politiko v IfcaK-jansko-abesinskem sporu.
London, 27. junija. AA. Uradno potrjujejo, da je angleški poslanik v Addis Abebi sir Barton dobil nalog, naj zaradi sedanjega položaja ostane v Addis Abebi aa od-godi svoje počitnic«.
Delo razsodiščne kondstje
Iiaag, 27. junija. AA. Razso<£»&na kotni-
sija za italijansko-abesinski spor j« Mit«!S danes v Sheveningu svojo prvo stvarno sojo, ker je bila včerajšnja le formalnega značaja in posvečena konstituiranja. Komisija bo proučila osem primero* obmejnih incidentov. Verjetno je pa, da bo to lo naraslo na 12.
Ministri na Oplencu
člani vlade so bili včeraj sprejeti v skupni avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku, nato pa so se na Oplencti poklonili spominu Velikega kralja
Beograd, 27. junija AA. Nj. Vis. knez namestnik je danes opoldne sprejel člane kraljevske vlade z dr. StojadinoVi-čem, predsednikom ministrskega sveta, na čelu. Sprejel jih je, da so se mu predstavili
Topota, 27. junija AA. Po avdijenci pri NJ. Vis. knezu-namestniku Pavi« eo dani kraljevske vlade danes popoldne odšli na Oplenac. Vsi člani vlade e predsednikom dr. Milanom Stojadiinovičem na čeln eo prispeli na Oplenac ob 18. Takoj po prihodu eo odšli skupaj v kripto in se poklonili pred grobom blagopokojnega Viteškega kralja Uedtfniitelja. Člani kraljevske vlade so ostali več minut v globokem molku. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je v imenu vlade položil na grob svežih rož. Po tem svečanem dejanju so si člani kraljevske vlade ogledali cerkev, ob 19. eo se pa vrnili nazaj v Beograd.
Trije poslaniki pri predsedniku vlade
Beograd, 27. junija, n. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je v svojstvu zunanjega ministra včeraj sprejel francoskega poslanika grofa De Dampierra, rumunskega poslanika Guranescua in novega av strijskega poslanika Heinricha Schmidta.
Stojadinovič in Beneš
Praga, 27. junija, g. Jugoslovenski ministrski predsednik Stojadinovič je poslal zunanjemu ministru dr. Benešu brzojavko, v kateri izraža prijateljski in zavezniški Češkoslovaški čustva bratske povezanosti in podčrtava vročo željo, da se hoče aktivno udeleževati prizadevanj Češkoslovaške za okrepitev miru. V svojem brzojavnem odgovoru se češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš veseli dejstva, da se bo tudi pod novo vlado v Jugoslaviji nadaljevala tradicionalna politika med obema državama.
Avstrijski vladni listi o naši vladi
Dunaj, 27. jun. AA. Poluradna »Reichs-poet« objavlja članek v katerem poudarja, da ima kabinet dr. Stojadinoviča pred vsem nalogo, da v glavnem pripravi novo politično smer. Politično osnovo nove vlade tvorijo srbski radikali in bosanski muslimani s slovensko ljudsko stranko. Nova vlada pomeni povratek k demokratskemu režimu. Duh novega sistema naj bo duh ravnopravnosti vseh državljanov
ma odličnega cerkvenega veledostojan-stvenika z največjimi simpatijami, a tudi narod kot tak in njegova država izkazujeta odposlancu poglavarja katoliške cerkve in suverena Vatikana vso čast s sijajem, ki pritiče obiskom posebnih predstavnikov prijateljskih vladarjev. S posebno prisrčnostjo pozdravlja Jugoslavija v kardinalu Hlondu še sina bratskega slovanskega naroda, moža, ki je tudi osebno že ponovno Izkazal nam Jugoslovenom svoje simpatije. Visoki cerkveni dostojanstvenik bo imel priliko spoznati, da je vsa Jugoslavija prežeta z duhom iskrenega spoštovanja napram verskemu življenju svojega katoliškega dela, saj izvirajo najgloblji vrelci njenega življenja v prošlosti in v bodočnosti iz pravega duha krščanstva in ljubezni
Jugoslavije. L tet nato piše o državniških vrlinah in zaslugah NJ. Vis. kneza namestnika Pavla za tako naglo rešitev krize te splošni napredek r normalizaciji notranjih razmer v Jugoslaviji.
Podobno piše tudi uradno glasita av-rtrrlj&ke vlade »Wiener Zeitung«. Mero-dajni beograjska krogd, pravd list. so se savedali, da je treba zaradi velike vloge Jugoslavije v Malfi antanti ta Balkanski
goč enoten nastop aa MISnJIli ndh koherencah sa srednjo Svrcpo.
naziranje je poadax$aJ tadi nik v svojih rasgovorfh s poeamenfatf Jo. goslovenskimd politiki. Zunanja poCMOca Jugoslavije se ne bo tepueuiesrOa, ter Jo važno aa Avstrijo, ker je dr. SfcoJaidkM*M odločen pristaš neodvisnosti le eamastoj-nosti Avstrije. Dr. StoJsdtncvtfč, piše tet dalje, spada mod tteto realne pniBtta, kS so izšli ta šole veBkega Tudi v mednarodnih krogSi Jo ugled velik. Za/to Je tepre sla vi jI z mednarodnega st&KS&a prav tako pe tod! e etaMBCs litJike, ker bo nova vlada viti notranji mir.
Otvoritev češkoslovaškega katoliškega kongresa
Svečan sprejem papeževega legata, pariškega kardinala Verdiera ob prihodu v Prago
Praga, 27. junija, ir. Prestolnica češkoslovaške republike je v znamenju prvega vse-državnega katoliškega kongresa, ki ima zaradi navzočnosti papeškega legata, pariškega nadškofa kardinala VeTdiera še poseben pomen. Na kongresu češkoslovaških katoličanov so razen tega navzočni še trije kardinali in mnogoštevilni visoki cerkveni dostojanstveniki.
Po prisrčnem sprejemu na postajah v Hebu, Marjanskih Lažnih in Plznu so kar-dinalu-legatu Sv. stolice Verdierju priredili ▼ Pragi izredno svečan sprejem.
Na postaji so bili predsednik ministrskega sveta Malypetr, ki je pozdravil kardinala v imenu predsednika republike, nakar so ga pozdravili zastopniki parlamenta, senata, praškega mesta in visoki cerkveni dostojanstveniki. Po končanih govorih je kardinal Verdier pregledal častni vojaški oddelek. Godba je med tem zaigrala papeško
himno. Na vsej poti po množica prisTČno pozdravljala
Papeški legat je bil dopoldne v pri predsedniku Masarykn na grada Lmaj. Razgovor je trajal ped ure in je bil prisrčen. Avdijenci so prisostvovali to nanji minister dr. Beneš, londonski nik Jan Masaryk m kancelar SamoL V stolnici sv. Vida je b3a ob 6. oficielna otvoritev L vsedržavnega katoliškega kongresa na češkoslovaškem. Papeški legat kardinal Verdier se je pripeljal pred katedralo v zgodovinskem zlatem vosa praškega nadškofa, ki ga je vozilo Sest konj. Svečanosti so se a deležih zastopnik predsednika Masaryka in skoraj vsi člani vlade, v stolnici pa se je nabralo nad 11.000 oseb. Okrog 100.000 ljudi je bilo zbranih na obeh prostranih trgih Htadča-nov, kamor so svečanost iz cerkve prenašali zvočniki.
Obisk Kemala Ataturka v Beogradu
Beograd, 27. junija, p. Po uradnih vesteh, ki krožijo v turških političnih krogih, bo predsednik republike Kemal Atatiirk v kratkem odpotoval v Evropo. Obiskal bo tudi Beograd.
Iz državne službe
Beograd, 27. junija p. V višjo skupino so napredovali Franja Veber, učiteljica v Starem trgu, Antonija Voršič, učiteljica v Dobrovi, Ana Žagar, učiteljica v Ljutomeru in štafica Leveč, učiteljica v Bohinjski Bistrici. — Premeščeni sta poštni uradnici Franja 2ehelj iz Maribora v Ruše in Jerica Hinterlechner iz Ruš v Maribor.
Srečen pristanek ruskega stratostata
Moskva, 27. junija AA šele sedaj je prišlo na dan, da se je sovjetskemu stra-tosfernemu balonu včeraj pri pristajanju pokvaril ovoj, zaradi česar je balon začel hitreje padati. Da reši aparate in olajša gondolo, je prof. Merio 6kočil na zahtevo poveljnika balona iz višine 3300 m s padalom na zemljo Drugi je skočil Priluckij iz višine 2500 m. Njemu se je padalo odprlo šele po daljšem padanju. Ko sta oba-dva že skočila iz gondole, je poveljnik Sile stopil v višini 2000 m lz gondole ln tako spretno fn smotreno manevriral, da so prišl; tudi najobčutljivejši aparati nepokvarjeni na zemljo.
Odgoditev čsl. parlamenta
Praga, 27. junija. AA. Poslanska zbornica in senat sta po sprejetju vladne deklaracije odšla na počitnice. Trajale bodo do sredi septembra.
Kosta Todorov izgnan iz Bolgarije
Sonja, 27. junija, p. Vlada je izgnala fti
Bolgarije znanega politika in nekdanjega poslanika v Beogradu Kosto Todorova.
Obvezna delovna služba v Nemčiji
Berlin, 27. junija, d. Na svoji včerajšnji popoldanski seji je vlada sklemla rasne zakone, med drugim tudi o delovni službi, ki jo bodo morali v bodoče odslužiti vsi Nemci leto dni. Najprej bodo izdane odredbe za moško mladino, kasneje bo pa pritegnjena v delovno službo tudi ženska mladina. V prvem letu, ki se prične s 1. oktobrom 1935, bo vpoklicanih 3,200.000 mladeniče v.
Ministrski svet je nato sprejel zakonski predlog o izpremembi kazenskega zakonika. Posebno poostrene so kazni za homoseksualnost Zakonski načrt o letalstvu ureja obrambo pred napadi iz zraka in govori o dolžnostih prebivalstva pri letalski obrambi. Notranje ministrstvo je ministrski svet pooblastil, da izdaja meritorne sklepe o ureditvi evangeljske cerkve.
Vidovdanska elegija
L
Carica Milica prosi carja Lazarja, naj ji pusti na dvoru vsaj enega brata, da ji bo v osamelosti zaščitnik in tolažnik. Od devetih sinov Jugovicev, od devetih 1^-atov carice Milice — vsaj eden!
Car Lazar ne brani nikomur od njSh, naj izpolni željo carice in sestre Milice.
A bratje?
Bratje ne siušajo oeatrkie prošnje. Nje kliče Kosovo, ki jim daj zmago ali grobove. A ostane naj na dvoru sluga Goiuban, da 3. čuva stan. Sluga naj ostane, junaki morajo v vojno.
A Goiuban?
Tudi Goiuban zajaše konja tn odvihra v boj. Vsi gredo, vsi gredo in ne vrne se nihče!
Vse Kosovo prekrijejo grobovi Konec
tragedije! Zavesa pade, od neba do ztmlje se spusti črna prepona, v strahoti in grozi podrhtava kakor zlomljena perut na smrt ranjene ptice.
2.
Mrtvo Kosovo polje prepoj čtoveška kri. Rodna zemlja vsrka vase srčno kri svojih sinov: mati se nad-oji s krvjo svojih otrok! In vsaka kaplja te srčne krvi — kakor seme, ki pade v plodovito brazdo, da iz nje požene mlada rast. Miada rast — najplemenitejsi plod — novo življenje! Sinovi nahranijo svojo mater.
Solnce, zlato solnce, zakaj si zatarrilo ?
Carica Milica, čemu nisi pridržala v svojem objemu vsaj enega svojih bratov?
In sluga Goldban, da si bil ce3o ti uporen proti svoji gospodarici?
Car Lazar — ta je moral umreti, da s smrtjo poveliča svoje carsko veličanstvo in z njo ožari sijaj svoje krone in svojega rodu! Carji umirajo, da ostane slava domovine! Saj je umrl tudi nebeški Car, da je ostalo carstvo božje na zemlji! Carstvo resnice in pravice!
Krona iz zlata žn dragih kamnov se je prelila in prepletla v trnjevo krorno, ki je okitSa bledo čelo tudi Aleksandru Jugoslovenu, ko so njegova usta onemela v poslednjem trepetu umirajočega srca...
Čuvajte Jugoslavijo!
S.
In MSož Obilic!... Z zavestjo, da gre v smrt, nese smrtni sunek Muratu. Kakšno ceno naj ima življenje poedin-ca, ako vseokrog njega brezobzirno zarje kruta smrt? In kolika in neprecenljiva je vrednost življenja poedinca, ako cd njegove smrti zavisi življenje tiso-čev?
Hočemo B, moremo E doumeti to veliko skrivnost in ta globoki zmisel žrtvovanja ?
Ali znamo presoditi namen in smoter dela, ne da bi prej pretehtali in presodili njegov učinek in uspeh?
Ali vsi občutimo v sebi, v svoji daši, v globini te duše preudarjeno, jasno premišljeno in k ocenjevanju vrednosti lastnega, samostojnega dela usmerjeno resnico, da nima nobene vrednosti ono življenje, ki je izkoreninjeno iz narodne celote?
In mi hočemo, da gradimo Kosovski hram! Lz kamna in brona da ga gradimo, ko še temeljev nismo postavili v
svojih dušah! Saj niti ne vemo, česa nas uči junaški čin Miloša Obilica: kamor stopiš z odločno voljo, da koristiš
celoti — čeprav z žrtvovanjem lastnega življenja — tamkaj stoj, četudi sam! Sam stoj in padi sam za najvišje ideale!
4.
Kosovski hram!
Ako čuješ poedinca, da je kosovska
tragedija samo epizoda v življenju naroda, je taka beseda le izraz zastrupljenega srca in podle duše. On ni zgodovine preživel v sebi, ker je ni zajel vase. Separatizem, federalizem, bolestna ambicioznost, samopašno izkoriščanje, beganje od programa do programa — to so izrodki zastrupljenih src in podlih duš, ki so odprte rane naše narodne celote. Kdor išče samega sebe, nikoli ne najde celote.
In dokler ves narod ne donmeje veličine kosovske tragedije, dokler ves narod ne sprejme vase in s svojo nacionalno zavestjo ne spoji te veličine, ne more zidati Kosovskega hrama, ker nima zmi-sla zanj, kakor je vsaka hiša božja brez pomena za njega, kdor živega Boga ne nosi v dušL
Mlada rast — najplemenitejši plod — novo življenje!
Saj bo skoro 550 let, kar je celo skup. odrekel prošnjo svoji carici in je zdrr-jai za njimi, ki so šli gradit Kosovski hram: carstvo resnice in pravice!
Tn vsi neznani junaki izza teh stoletij — so li resnično brezsledno umrli junaške smrti? Ne, oni niso umrli, oni žive v mladi rasti, v najplemenitejših plodovih, v novem življenju, ker vse veliko prehaja od roda do roda, iz veka v vek. In ta veličina melje v prah in drobi pod seboj zastrupljena srca in podle duše.
5.
In kje ste vi, bratje in sestre? Kje so vaša kladiva, kje vaši plugi, vaše lopate in motike, da udarite temelje in obdelate zemljo za mlado rast, za naj-plemenitejše plodove, za novo življenje? In kje so vaša semena, da ne bodo kosovski božuri samo legenda, nego da postanejo živa resnica: iz srčne krvi mlada rast. iz mlade rasti najplememtejši plodovi, iz najplemenite^ih plodov novo življenje! Za vse veke — brez povratka kosovske tragedije! Za vse veke, za vse rodove!
Ali čutite bodice trnjeve krone na
bledem čeki Mučemka?
AH so vaše mišice že ojek5enele za sunek Miloša Obilica? Za sunek, ki je namerjen naravnost v zastrupljeno srce in v podlo dušo?
In ali čujete nemi krik matere J«go-vičev, ki ni izSv obupa, ki je temveč od-jek velike, pogumne, junaške duše? Duše, ki veruje, ki iz največjega trpljenja črpa največjo moč?
AE ste, sestrice, že zvrhoma napolnile vrč kosovske devojke s hladilnim napojem lepote in čednosti, da porosite in napojite naše njive, da zalijete temedje Kosovskega hrama z nerazrešljivo močjo, z vekovnostjo?
AE znate in globoko čutite vsi, da delamo, da hočemo delati za vse bodoče veke, da sedaj samo še zbiramo moči, vse te razdrobljene, begajoče moči, M se naj stisnejo v eno samo udarno pest, ko pride naš dan: dan in ura enotne vodje in enotnega hotenja vsega naroda!
Takrat bo preko noči zgrajen naS duhovni Kosovski hram!
E. L Gangl.
Vidovdansko odlikovanje slovenskih meščanskih šol
Po členu 7. zakona o meščanskih šolah smejo naše meščanske šole nositi poleg svojega oficielnega imena še hne kake znamenite osebe, ki je za kraj, v katerem se nahaja meščanska šola, prav posebnega pomena. Lansko leto je bik* ministrstvo prosvete pozvalo uprave meščanskih šol, naj stavijo za posebna poimenovanja svoje utemeljene predloge. Sol« so se temu vabilu odzvale rn sedaj je ministrstvo prosvete s posebnim odlokom podelilo meščanskim šolam posebna imena. Odslej se bo imenovala drž. meščanska šola v Brežicah meščanska šola »dT. Radoslava Razlaga«, v Dol. Lendavi »Narodnega buditelja dr. Iva-nocija«, na Jesenicah »dr. Franca Prešerna«, v Krškem »Martina Hočevarja«, v Ljutomeru meščanska šola »dr. Franja Miklošiča«, moška meščanska šola v Mariboru šola »Generala Majstra«. I. ženska »Antona Martina Slomška«, II. ženska »Drago-tina Keteja«, v Mežici šola »Antona Jane-žiča«, v Mostah šola »Franceta Levstika«, v Novem mestu šola »Janeza Trdine«, v Ormožu šola »Stanka Vraza«, na Rakeku šola »Miroslava Vilharja«, v Ribnici šola »Primoža Trubarja«, v Ptuju šola »Maksa Pleteršnika«, v St. Lenartu »Antona Aškerca«, v Slov. Bistrici »Josipa Stritarja«, v Slovenjgradcu šola »dr Jakoba Šketa«, v Senovem »Adama Bohoriča«, v Skofji Loki »dr. Ivana Tavčarja«, v št. Vidu »Andreja Ritenca«, v Trbovljah »Ivana Cankarja«, na Viču »Josipa Jurčiča«, v Vojniku šola »Janeza Evangelista Kreka«, v Zg. Šiški šola »Valentina Vodnika«, moška meščanska šola v Celju »Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«, ženska v Celju šola »Kraljice Marije«, I. drž. moška v Ljubljani »Kralja Petra I. Osvoboditelja«, II. drž. moška v Ljubljani šola »Kralja Petra II.«. I. ženska v Ljubljani »Kraljeviča Tomisla-va«, II. ženska »Kneginje Zorke«, v Tržiču šola »Kraljeviča Andreja«
S temi posebnimi imenovanji so odlikovane slovenske meščanske šole tako lepo.
moremo biti na to prav posebno ponosni. Naše meščanske šole izpolnjujeio svojo zgojno nalogo v tako odlični meri. da zaslužijo od javnosti največjo podporo. Starši znajo ceniti pomen meščanskih šol in zato raste število učencev od leta do leta. od leta do leta pa se množe tudi šole. V preteklem šolskem letu so se ustanovile »ove meščanske šole v Mostah pri Ljublja-
ni in v Litiji, ustanavljajo se v Žalcu bi v Zagorju ob Savi, ter IL deška v Mariboru. Ona v Črnomlju, ki je že ustanovljena, pa zaradi pomanjkanja prostorov ne more delovati, se tudi pripravlja na redno delo z upanjem, da bo to mogoče že v šolskem letu 1935-36.
Letos konča IV. razrede meščanskih Sol skoro 900 učencev in učenk. Vsi dosedanji absolventi meščanskih šol, kolikor jih je stopilo naravnost v praktično življenje, so s« doslej obnesli v vsakem oziru kar najbolje. Med njimi skoro ni brezposelnih. V kolikor pa so nadaljevali strokovne šole, ne pokazuje njihova evidenca kar nič žalostne slike brezposelnosti, temveč se v praktičnem življenju znajdejo v vsakem položaju in si znajo ustvariti lastno eksistenco. Namen meščanskih šol je v prvi vrsti ta, da dovajajo vsem pridobitnim strokam zdrav in izobražen podmladek in na čast meščanskim šolam moramo priznati, da so mojstri s tem naraščajem odlično zadovoljni.	A. L.
VroSnski val
Vratislava, 27. junija. w. Kakor poroča državna vremenska opazovalnica v Vrati-slavi, so dosegle danes temperature v Sle-ziji izredne višine, ki so najbrže sploh najvišje v srednji Evropi ali morda celo v vsej Evropi. V Vratislavi so merili opoldne 38 stopinj Celzija.
Rostock, 27. junija w. Na Meklenburškem in Pomorjanskem je bilo v pretekli noči hudo neurje, ki je napravilo na obali ob Vzhodnem morju precejšnjo škodo. Tudi dopoldne so divjale nad raznimi kraji hude nevihte, ki so marsikje povzročile precejšnje stvarne škode. Najbolj prizadeto je bilo pri tem mesto Bremen, kjer je vihar razkrival strehe, ruval drevesa in podiral zidove.
Rusija odklonila nemški kredit
Pariz, 27. junija AA. Agencija Havas poroča iz Moskve, da je po zanesljivem poročilu ruska vlada odklonila kredit milijarde mark. ki ga je Nemčija ponudila za povečanje sovjetskih nakupov v Nemčiji. Ta znesek naj bi Rusija vrnila z dobavo raznih rud, petroleja itd.
Novi csl. poslani v Beograda
Praga, 27. junija. AA. Uradni Itat priobčil je ukaz predsednika republike, s katerim j« imenovan za češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. Vaclav Girsa.
Obisk bolgarskega notranjega ministra v Beogradu
Sofija, 27. junija, i Notranji Atanasov, ki odpotuje pojutrišnjem s delegacijo bolgarskih Junakov v Beograd, je rtr javil novinarjem:
Kot predsednik Junakov odhajam v Beograd, da povabim jugoslovensko Sokolstvo na naš zlet in izrazim jugoslovenskemn narodu naša bratska čustva. Obenem se bomo dogovorili še o nekaterih podrobnostih zaradi sofijskega zleta. Bratje Jugosloveni so nam ob vseh prilikah dokazali, da so zares naši prijatelji, in zato bomo nedvomno v Beogradu bratsko sprejeti.
V ostalem je g. Atanasov izjavil, d« potuje prvič v Beograd. O odnošajih med ju-goslovenskim Sokolstvom in bolgarskimi Junaki je dejal, da so zelo prisrčni. Priprave za zlet v Sofiji dobro napredujejo. Bolgari bodo zastavili vse svoje sil«, da bodo jugoslovenske Sokole čim lepše sprejeli.
Generala Atanasova bodo spremljali v Beograd njegov adjutant kapetan Grozda-nov ter zastopnika Junakov Minev in Lazov. V Beogradu bodo ostali več dni.
Evharistični kongres
Evharističnega kongresa v Ljubljani se bodo udeležili skoro vsi katoliški nadškofi in škofi iz Jugoslavije. Poleg drugih so prispeli v Ljubljano že nadškofje dr. Jeglič, dr. Sarič iz Sarajeva in Rodič iz Beograda.
Danes popoldne pripeljejo v Ljubljano z Brezi j podobo Marije Pomagaj. Prihod v Ljubljano bo okrog pol 16. S posebnim vlakom, ki pride v Ljubljano kmalu po 17. uri se danes pripelje posebni odposlanec papeža kardinal Hlond.
Kot uvod v kongresne svečanosti bo drevi med 21. in 22. uro Ljubljana slavnostno razsvetljena. Kongresri odbor poziva vse prebivalstvo, da razsvetli okna, balkone in izložbe. Kjer bi ne mogli postaviti na okna sveče, naj se vsaj notranji prostor dobro razsvetli.
Vlado zastopata ministra dr. Korošec In dr. Vrbanič
Kr. banska uprava je popoldne obvestila kongresni odbor, da bosta zastopala kraljevsko vlado na II. evharističnem kongresu Jugoslavije gg. notranji minister dr. Anton Korošec in minister ia trgovino in industri-jo dr. Milan Vrbanič. Minister dr. Vrbanič bo prispel v Ljubljano v soboto v teku dopoldanskih ur in se bc kot zastopnik vlade udeležil prvega manif>-stacijskega kongresnega zborovanja ob 15. na Stadionu. Minister dr. Korošec bo prispel v Ljubljano v soboto zvečer.
Maše gg. nadškofov in škofov
Na evharističnem kongresu navsoS nadškofi in Škofi bodo darovali slovesne Škofovske sv. maše v ljubljanskih cerkvah v soboto, na praznik ter slovesne polnočbie* v noči od sobote na nedeljo. Maže bodo:
v stolnici: v soboto ob 8. papeški nuncij g. nadškof dr. Pellegrinetti, opolnoči p« ta-vantinski Škof g. dr. Tomaži*;
pri Sv. Jakobu: v soboto ob 8. primes srbski nadškof iz Bara g. dr. Dobrečil, opolnoči 6plitski gkof g. dr. Bonefažilj
pri frančiškanih: v soboto ob 8. beograjski nadškof g. Rodil, opolnoči m ostanki škof g. Mi šil;
pri Sv. Petro: t soboto ob 8. staži svečano arhierejsko službo po vzhodnem ob-redu križeveki Škof g. dr. Njaradi, opolnoči vrhbosanSki nadškof g. dr. Šarili
v Trnovem: v soboto ob 8. škof djakovski g. dr. Akšamovil, opolnoči krški škof g. dr. Srebrnil;
v Šiški: v soboto ob 8. most«reki Skof e. Mišil, opolnoči beograjski nadškof g. Rodil;
pri Sv. Cirilu in Metodo: v soboto ob 8. hvarski škof g. Pnšil, opolnoči djakovski škof g. dr. Akšamovil;
pri Sv. Jožefu: v soboto ob 8. nadSkof vrtr bosanski g. dr. Šaril, opolnoči zag-rebški nadškof - koadjutor g. dr. Stepinaei
pri uršulinkah: v soboto ob 8. splitski škof g. dr. Bonefa&l, opolnoči šibeniSki 5kof g. dr. Mileta;
pri Sreu Jezusovem: obakrat skopljanski škof g. dr. Gnidovec;
v Križankah bo pontifikaina sv. maša le 29. junija ob sedmdh zjutraj za akademike; daruje jo nadškof g. dr. Jegliž;
na Viču: 29. junija ob 8. in opolnofi dn-brovniški škof g. dr. Čare vil;
v savetišču sv. Jožefa na Vidovdanski eesti: ob 8. in opolnoči eobotiSkd škof g. Bn-d -novil.
KOPALIŠČE KISSINGEN
Pivna in kopalna kura
Oprostitev policijsko obsojenih
»Slovenec« poroča: Notranji minister dr. Korošec je dal nujno naredbo sreskim načelnikom in policijskim oblastem, da izpustijo iz zaporov vse, ki ao bili obsojeni zaradi policijskih prekrškov, v kolikor njihova dejanja ne spadajo pod kazenski zakonik. Po vesteh, ki so prišle do večera, so vsi^ sreski načelniki in policijske oblasti izvršili to odredbo in je bilo izpuščenih na svobodo nad 1000 oseb.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 27. t m.: Visok pritisk z jasnim vremenom nad tužno Evropo, depresija z dežjem nad Britanskim otočjem in na severu Evrope. — V Jugoslaviji je bilo jasno in tonlo v vsel kraljevini, nekoliko je deževalo na skrajnem jugu. Mlinimnm Plevlje 10, maksimum Jasa Tomič
Novosadska vremenska napoved za petek: Jasno in toplo, na zapadu možn^t lokalnih neviht
Dunajska vremenska napoved sa petek: Še zmerom jasno in vroče; nekaj neviht, večinoma po gorah.
Kupuj domače blago!
Naravne ogl jlkovokisto solne, močvirna In parne kopeli za želodec, srce ln *QJe, protta, revmatiaem, jetra, žolč in odebelelost. — Rakociv vrelec za domače — Pojasnila dajejo potniški uradi in Kurverein Bad Klssingea.
adraviHšžni hotel
s mineralnimi kopefanA ▼
etažah.
Hotel Beicbiho!
družinski hotel zdrav&L&čnezna
Pojasnila pri vseh potniških nradOi tn nemSkem prometnem biroju (Ddnb-
sches Verkehrs Bfiro) Beograd, Knežev Spomenik 5, telefon: 27-290, 30-00S.
Dr. Maček proti blokom
Značilen članek zagrebškega „Obzora" — Po Mačkovi tezi naj se najprej obnove nekdanje stranke
ZagrebSki »Obrorc, ki mnogokrat tolmači
naziranja skupine dr. Mačka, je objavil značilen članek, v katerem se obrača proti ustvaritvi sistema dveh političnih blokov v jugoslovenski notranji poKtikL V svojem članku pravi med drugim:
>Dr. Stojadinovič je rekel, da J« j^eyo>a vla<fa delovna vlada in da ima nalogo pomiriti duhove. To pomeni, da se bodo ukinile izjemne odredbe in pripravil teren sa svobodne volitve, ker ee nafia sponaa vprašanja ne dajo rešiti v ministrskem kabi®^-tu. nego le s pomočjo obrank, ki so si od ljudstva pridobile zaupanje in pooblastita za reševanje takih vpraSanj-
Teko smo mi razumeli tudi izjavo Mi radikalne stranke Aee Stanojevi6a, ki vidi v obnovi svobodnega dedovanja radikalne stranke pogoj za resničen napredek. Obnova bivše radikalne stranke pa involvira že sama po sebi tudi obnovo ostalih vladnih in opozicijskih strank. Gotovo bo prinesla deklaracija v tem pogledu konkretne smernice, ki bodo odločilne aa zakonodajni ta u,pi*avna program novega režima. Vsekakor je treba počakati na to dektaneijo, da bo mogoče seetavriti prognoae sa nače bodo8e politično življenje. Gotovo pe eo prenagljene kombinacije o dveh političnih blokih.
Treba je započeti diskusije o feeh nafflfe problemih, da bodo lahko posamezne stranke zavzele napno tem problemom ob no po svoja stališča. To je treba omogočiti na vee
načine, kar le tako ee bo
situacija. Videlo se bo tedai v dftui se slrau-ke med seboj strinjajo šn na kakšni osnovi lahko po več skupin sodeluje v nadaljnjem ■razvoju političnih dogodkov v državi. Bivša KSS ni vezana na nobeno drugo stranko. Sprejela pa bo sodelovanje katerekoli skupine, če se pokaže, da rta idejno tm isti osnovi. Kolikor nam je enano, je b3a bivša radikalna stranka pripravljena aodeknrata ■ dr. Mačkom pri volitvah, toda is taktičnih razlogov se ta koaficijn ni ustvarita. Medtem ko je dr. Spaho šel na volitve v koaliciji c dr. Mačkam, ai je izgovoril ca sedaj svobodne roke ia je vstopil t vlado, čeprav je biv-š& HSS v oparicip ta noče v parlament. Zato menimo, da je prenagljeno p>wtRi e kakih bdoklh. TJ bodo mogoči šele po vsestranski obravnavi vseh naših aotranje-po-litičnih problemov.« — Tako »ObBort Medtem ae ix Beograda poroča, da ao poprave za ustanovitev Jugoslovenske radikalne as-jednioe, ki na j bi združila srbske staro - re-ekrie, slovenske klorfkalce ta Spahov nrastimsie v enotno politično organizacijo, ie r polnem teka. Kakor znano, obstoječi društveni zakon prav natančno regntira po-goje aa ustanovitev stranke, ki prodnemu ae sme imeti ptaBnemkega aS regfonataep* srta&ja. Zanimivo je, da opgan dr. Korošce vneti e ustanavljanju Jogoekrvamtea radikalne aajednriee »enkrat le registri**, a ss-s»m e njih ne
(Proti d ebelest*
slatinske tablete
sa hu}sanfe
■.fljeue ta naravnih mineralnih. soB ta	ctatnktov>
Proizvaja: apoteka
MR. BAHOVEC, LJUBLJANA
V iMk lekarnah 100 tsM. —- Dia
Jngosfovera!
Cefjc, 25. famtjm
Nikdar ne aiitento pozabiti onega modnega dne, ko je poet d maš kralj Aleksander 1. žrtev strašnega zločine, on, ki nm je s tvojim junaštvom oe vobodtt, modro vladal našo državo, nem utrdit in ohrtetU mir, ki je vse svoje tile posvetil vsestranskemu razvoju naie države.
Bil je krti} i* naroda, del*, Jtvet ta umrl je za narod.
Kot znak naie vettke ljubezni ta W ležnosti mzt hočemo poetavtti spomenik v Celja. Te spomenik naj nm in naše potomce vedno spominja na neizmerno žrtev, ki jo je doprinesel za svojo domovino.
Začeti smo nabiralno akcijo, ki sicer uspeva. Tudi mali ljudje, kt živijo od dne do dne, od ost do ust, po&iljajo, čeprav ne veliko, pa kottkor premorejo, po 2, 3 aH 5 Din.
Ne bilo bi prav, da ne bi vsakdo brez
izjeme in brez izgovora hofel prispevati r ta namen.
Nikdo se naj ne izgovarja, da fe morebiti že kaj dat v Maribor ati Ljubljano, aH da se tudi v njegovem srezu ati kraju stori karkoli v spomin na blagopokojnega kralja!
Prebivalci srezov Cetfe, Oornfi grad,
Slovenjgradec, Konjice, LaSko, Brežice, Šmarje v katerih nabiramo, ker Je v vsakem oziru ravno Celje njih najbližje in največje središče, prispevajte radevoije in po svojih močeh za postavitev spomenika v Celju, podpirajte naš blag in lep namen!
Imena darovalcev se objavijo.
Odbor za postavitev spomenika
Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelja v Celju
Žalna razstava mosčanske narodne šole
Moste, 25. junija.
V spomin na VlteSkegu kralja Je priredila v nedeljo narodna šola v Mostah talno razstavo, prvo po svojem značaju v naši banovini, ki kot taka ne sme M3 neopaženo mimo drage Javnosti. V navzočnosti župana Moet g. Pavčriča, šotekih otrok in zastopnikov vseh kulturnih društev je otvoril šolski upravitelj g. Alfonz Zavn-šnik žalno svečanost Razstava ni imela namena pokazati napredka učencev v ročnem defu, temveč njfih čnvstva oh in po smrti ljubljenega kralja. V to svrho so bila izbrana od del SS0 otrok samo ona, ki so v a ve®i s Imenom pokojnega kralja.
Štiri metre vteofta eeikev na Oplencu, risansko delo šolskega upravitelja Zavrt-nika, nas je povedla v mislih na grob kralja Mučenika; na ženskih ročnih delih v črnih barvah in po mizah in »tenah pa so bila razvrščena dela ln splsovne vaje v krasnih platnicah, katere eo tadetali učenci sami. »Tako je govorH naš kralj ...«, »Na kraljevem grobu«, »Kralj Aleksander I. ee vrača«, »9. oktober 1934 — črni dan v na£i zgodovini«, Naročilo domovini«, »Z mrtvim kraljem 6mo se vrnili« eo naslovi prostih spisov ali prepisov, polnih otožnoeti in bolečine. Vmes rože in črno obrobljeni roboi. Naprodaj je bil kra-plaetelinast relief kraljeve zaduEbine
e prtoe&o
ložene na grob Uetfisttegja. Dragi M pa so tvorffl« risbe tqpu>*«
sknpfne. Celo na HT>»l»m ia stolpa J» vihrala črna metala s »agtioia; Jo rosi a vi jo! €
TTfco so stcpaS aBeaag ta _
svnjtm} deli, nemo so ceflefloiafi M skromne spomine na jHftofnast SkflčaneM rtsifl! ee
eacao čestitata Mej	__ _
ta deta njegovega nčiteJ^rtva. Ha$ Cist i mtattjo Mn Norioče-v* trt* ga. »seda, hA Jo taieha ▼ naici v taneun 899 folsfcth otrok v Zedfaifl narod se še bolj je ta Tremo trdno «S5ra3 Je; to bol. k3 mučno Je v edtastva more taMP M
Nova delavska kjdhiiija, zavarovalna ustanova proti beefi in brezposelnosti
Ljubljana, 27. juufjt
Dr iStvn »Ddo ta eksistenc*« Je danee
dopodne na dvorišču Dokičeve hiše na voglu Tyrševe oeste in Puharjeva ulice ob navzočnosti zastopnikov javne oprav«, časopis a ta družino brezposelnih otvoc&o svojo dela veko kuhinjo. Ustanovfh so jo na pobudo ta ob veliki vnemi šišenske podružnice, ki Je s svojim dosedanjim delom izpričala še največ zdravega smisla v poetični borbi M izboljšanje socialnega položaja brezposelnih. Otvoritvi so aed dragimi prisostvovati šef socialno političnega odsek« banske sprave avetoik dr. načelni socialno političnega oddelka mestne občine mestni fizik dr. Ros, magietrat-ni direktor Jančigaj, šef mestnega delavskega urada Juvan in za OOZD Baš.
Družbo je kratko nagovoril predsednik Kosem, ki je poudarjal potrebo, da Ljubljana dobi tudi menzo, ki bo izključno namenjena fizičnim delavcem ter bo z načinom obrokov in s ceno poizkušala ostreči življenjskim potrebam prav tiste množioe, za katero je pri vsej razpredeno«ti naše skrbstvene organizacije še zmerom najmanj poskrbljeno. Zahvalil se je banski upravi in mestni občini za denarno podporo, in pa inž. Dukiču, ki Je stavil prostore na razpolago samo proti odškodnini za davek, ki odpade na lokal. Nato je škofov zastopnik blagoslovil kuhinjo in obednico.
Kuhinja je sicer nastanjena v prostorih, ki so prej služili za skladišče, a člani društva so Jo s prostovoljnim delom tako lepo opremili in uredili, da bo v resnici veselje bivati v nji. Imela bo že takoj ob začetku okrog 100 stalnih gostov. Lahko p* redno postreže okrog 200 ljudi. Cena enodnevne prehrane (zajtrk, kosilo in večerja) je določena na 8 Din, abonent pa, ki je tri mesece hrano plačeval, ima nato za primer brezposelnosti dva tedna pravico do brezplačne hrane. Na ta način Je nova delavska menza neke vrste zavarovalna ustanova Droti bedi v brezposelnosti. Kuhinji, ki Je namenjena samo članom društva »Delo in eksistenca«, želimo tudi mi najboljšega uspeha.
Maši kra|i *
Nj. VeL kralj Peter O.
nstanovnlk Vodnikove dražbe
Eol PJeskovič - ESfetmk
LaSko, konec junija Davčnemu inšpektorju v pokoju g. Emilu Pleskoviču je tekla zibelka v prijaznem Mokronogu. Luč »veta je zagledal 2 julija 1S75. Po gimnazijskih študijah v Novem mestu je nastopil davčno službo v Mokronogu, leta 1898. pa je bil premeščen v Laško, kjer je služboval do svoje upokojitve leta 1931.
Takoj po prihodu v La§hx> j® stopil v krog maloštevilnih zavednih narodnjakov ter med njimi vneto deloval pri vsakokratnih volitvah, posebno pa pri občinskih junija 1914, pri katerih so Slovenci prvič zmagali v tretjem razredu c večino glasov. Nemškutarija je nekajkrat zahtevala njegovo premestitev v gornještajerske kraje in
Papežev odposlanec kardinal dr« Hlond v Ljubljani
nudiš,o£imm fofcfafowem wsi&?
„No saj Veš, $ sv. Elijem se ni 20 šaliti. Kako vendar blešči sonce!"
wSaj to ni sonce, to je moje perilo l"
„ATi je to mogoče — kako je samo postalo tako belo!"
„Odkar uporabljam za pranje Schicht-ovo terpentinovo milo, je vedno tako. Tudi najtrdovratnejša nesnaga se razkroji v obilni
Eeni tega izvrstnega mila, atero tako prijetno diši po mladem smrekovem gozdu!"
£CHIvn.
TERPENTINOVO MflO
Vid^vdas! m maša fele
Uspeh zadovoljiv — Pomasfkssje tsčaih sss&ši
Ljubljana, 27. junija Vidov dan je pri nas tradicionalni praznik šolskega zaključka. Svečana razdelitev spričeval, ki se bo zjutraj izvršila na 20 srednjih šolah v dravski banovini, bo prinesla mladini, staršem in učiteljem pač približno toliko radosti in razočaranja, kakor je to vsako leto običaj. Po navadi smo vsako leto na današnji dan že tudi v listu objavili celotno bilanoo šolskega zaključka. Iz raznih razlogov prosvetni oddelek banske uprave letos ni mogel že na predvečer Vidovega dne do kraja zbrati rezultatov iz vse banovine in zato je tudi naše današnje poročilo do neke mere okrnjeno. V pregledu, ki ga objavljamo, manjkajo poleg vseh zasebnih srednjih šol tudi še državne realne gimnazije v Novem mestu, Celju in Murski Soboti in pa učiteljišče v Ljubljani. V splošnem pa lahko rečemo, da je uspeh zadovoljiv kakor lani, prav tako pa je tudi vsa notranja in zunanja problematika našega srednjega šolstva ostala na istem kakor doslej. Tako lahko vnovič zapišemo besede, ki smo jih lani zabeležili v intervju vu z nekim našim uglednim šolnikom, da naša šola veliko trpi zaradi stalnega pomanjkanja zadostnega števila učiteljskega osebja in da je kriza naše inteligence nredvsem v tem. da ji šola ne more nuditi tako popolne izobrazbe, kakor bi bilo to
ČATEŠKE TOPLICE
Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini Krasni uspehi zoper revmo išias otrpelost želodčne in ženske oolezni Odprte od 1 maja do 30 septembra V pred- in posezonj zdravljenje po nizkih pavšalnih cenab 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.-- (stanovanje hrana, kopel, zdravniški pregled vožnja takse t železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje uprava Cateškib toplic v Brežicah in pri Putniku.	172
potrebno za res dober inteligenčni naraščaj. K posameznim vprašanjem p« se še povrnemo, ko bomo v prihodnjih dneh objavili končne rezultate.
V naslednjem prinašamo številke, kakor so se do danes popoldne nabrale na prosvetnem oddelku banske uprave. V prvem stolpcu navajamo število učencev, nato pa po vrsti števila onih, ki so razred uspešno izdelali, onih s popravljalnimi izpiti, ne-ocenjenih in padlih:
Ljubljana
klasična	1004	665	233	3	103
L realna	883	623	126	5	114
II. realna gimn.	1444	1144	229	3	90
IIL realna gimn.	855	677	111	3	54
klas. gim. Maribor	731	546	1J5	12	58
real. Maribor	1176	833	199	4	137
učiteljišče Maribor 196		181	IS		
Kranj	607	387	139	3	78
Kočevje	313	182	82	3	46
Ptuj	416	260	82	0	54
Za gibanje celotnega števila na&ega dljt-štva je vsekakor značilno, da sta nvdo oba največja srednješolska zavoda v banovini, ljubljanska klasična in pa IL realna gimnazija, imeM letos vsaka za približno 100 učencev več kakor lam.
Vinogradi so se poprav®
Ptuj, 27. junija
Svoječasno smo poročali, da je močna slana v začetku maja napravila po vinogradih povprečno do 55 odst. škode, po sadovnjakih pa še celo do 75 odst Ljudstvo, ki mu je vsa nada dohodkov v vinogradih in sadovnjakih, je takrat obupavalo. Kakor pa zdaj kažejo poročila, so se vinogradi po večini precej opomogli, tako da je pričakovati, da bo trgatev tudi letos ugodna in vinska kapljica dobra.
Zgodnje sadje pa je slana skoro čisto uničila, medtem ko kaže pozno sadje raz-
mnogokrat ga je tudi napadala v celjski »Deutsche Wacht« m v graškem Tagblat-tu», da bi mu škodovala in preprečila njegovo nacionalno udejstvovanje. Večkrat so mu naprtili tudi disciplinarne preiskave, pri katerih pa je kot odličen uradnik vedno zmagal. Da bi ga odtegnili nacionalnemu delu, so ga večkrat poslali za več mesecev tudi na nadomestovanje v nemške kraje. Skozi dolgo dobo let je bil v Laškem edini
iikji>ii dobro letino. Kw Mm Tickdbor ne bo preveč sadja v Evropi, obstaja upanje ca dobre ccoe.
Zaradi siine vročine — nj k thp termometer na sokicu 35 do 45 stop. C — je nar •topila že huda suša. Dež hi na rast vinskih trt ki rpk>h poljskih pridelkov zelo blagodejno vplival
Vidov dan je praznik veKke žrtve. Pred »tašJ/rri očmi se pojavi Kosovo polje kot velik oltar, na katerem so se žrtvovali oni, i1 m branili domovino, ln to Kosovo polje raste v Urino tn dolžino in se razprostira preko vse jugoslovenske zemlje, ki so zanjo krvaveli na vseh njenih mejah nešteti njeni sinovi vseh stoletij in vseh pokalen). Usoda naše domovine je r tem, da smo jo morati, kakor noben drog narod v Evropi, braniti in reševati na vseh koncih in krajih, kajti na matokatero zemljo v Evropi je prež do toliko sovražnikov kakor na našo. To je povzročal njen položaj, ki pa ji tudi prav zato daje posebno vrednost.
In vsem tistim, ki so se z mcČesn v roki
boriti za to našo zemljo, ki so trpeti te padali, je posvečen spomin Vidovega dna, tega edinstvenega praznika našega naroda, ki se je v teku stoletij zakoreninil do najglobljih globočin naše narodne duše. Tam na dnu je zapisano vse naše spoštovan}e do žrtev. A na oltar žrtev polagamo tudi druge darove, — to so darovi nase umetnosti. Iz bojev in žrtev je vzrasla ona veličastna epopeja srbske narodne pesmi, ki je že pred stoletjem zadivila svet in v teku stoletja dala pobudo za nešteto umetniških del na poprišču poezije in dramatike in nudila najlepše snovi za dela naše likovna umetnosti. Zato vidimo n. pr. pri Srbih, da so njihove zadužbine prava umetniška dela in kulturne ustanove v najožji zvezi s spomini na one, ki so žrtvovali življenje z.a domovino.
Tudi naš kraljevski dom je vedno podpiral kulturne ustanove, ki naj dvigajo narod v novo življenje. V tem pogledu so naravnost ogromne zasluge blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra, ki je žrtvoval velike vsote za to, da se ohrani srednjeveška srbska umetnost naših zadužbin. Blagopokojni kralj je bil tudi med ustanovitelji Vodnikove dražbe. Sledeč
Vodnikova družba že od početka vrši med narodom svojo vzvišeno nalogo in ob svoji desetletnici s ponosom pozdravlja med svojimi ustanovitelji Nj. Vel. kralja, ker smatra to za priznanje njenega kulturnega poslanstva med našim narodom.
zgleda svojega velikega očeta fe tudi mladi kralj Peter »topil med ust anovnik e naše narodne književne dražbe, ki Ja namenjena naši nacionalni izobrazbi in v z go ji.
Dane« prispe v Luhljaeoo prtmas Poljske,
NT j. Eminencs kardinal dr. Avgust Hlond. i V gostih smo ga imeli ie kui sredi aprfla, ko je prišel v Ljubljano k svečani salezi jonski proslavi svetnika Dona Bosea, toda na evhoristični kongres prispe kot odposlanec papeža PSja XL Kardinal dr. Avgust Hlond je po rodu iz Seske delavske družine, študiral pa je pri salezijasnah v Italiji. Kot in* spekter nemške salezijanske provinco na Dunaju se je posebno sprijateljai s takratnim ram oi jem, sedanjim papežem Pijem XI, ki je takoj po izvolitvi -vedel ceniti vrline poljskega prijatelja in ga je postavil ze primasa Poljske ter ga je leta 1928. odlikoval a podelitvijo kardinalskega klobuka. Slovanskemu kardinalu želimo v naših krajih, Id jih dobro pozna ki srčno ljubi, priletno bivanje!
Na grobu dr. Gregorja Žerjava
Včeraj je minilo sest let, odk^ je ugasnil naš nepozabni voditelj dr. Gregor Žerjav. Kakor vsako leto, so se tudi včeraj dopoldne zbrali ob grobu velikega Jugoslo-vena mnogi prijatelji in čestiloi s senatorjem ministrom dr. Kramerjem. Prižgali so lučke in položili krasen venec iz rdečih na-geljev, spomrnjajoč se nepozabnega voditelja in prijatelja. Čez dan je nato obiskalo grob še mnogo ljudi. Ob krasnem Kunaver-jevem spomeniku se je nakopičilo mnogo cvetja.
Dr. ŠEFKUA BEHMEN,
minister brez portfelja, se je rodil leta 1892 v Stolen. Po dovreitvi pravnih študij v Zagrebu je služboval kot sodnik v Zagrebu in Banjaluki, dokler se ni posvetil odvetniškemu poklicu. Mnogo se je bavil 8 publicistiko ter je napisal več pomembnih razprav iz socialno-političnega področja. Na listi bivše Jugoslovenske muslimanske organizacije je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1923. in v vladi Ljube Davidovima leta 1924. je -vodil ministrstvo so-
D JURA JANKOVIC,
minister brez portfelja, se je rodil leta 1894 v Vragočancu v podgorskem sreza V Nsn-cyju je dovršil visoko gozdarsko Šolo ter potem služboval kot inženjer v ministrstva za šume in rudnike. V virovitiškem okraju je bil izvoljen za poslanca leta 1925., pozneje pa se je vrnil v službo kot inšpektor ministrstva za šume im rudnike. Ko je bil pred tremi leti upokojen, je postal direktor fksuzadne štedkme v Beogradu.
rioTcnrid uradnik in je svoje otroke pošiljal v okoliško slovensko šolo. Najbolj je b9 osumničen med vojno, kar pa ga ni ustrašilo in je maasikomu odsvetoval podpis vojnega posojila. Bil je med onimi redkimi iz Laškega, ki so se leta 1918. udeležili obletnice majniske deklaracije v Trbovljah. S slovenskimi strankami je v uradu le slovensko občeval, s svojo vestnostjo m postrežljivostjo pa si je pridobil v vsem okraju spoštovanje k> zaupanje ljudstva.
Ministri v vlacB dr.
DR. DUŠAN LETTGA.
finančni minister, se je rodil teta 1S7B. v Majskih Poljanah v glrnekem srezu ter dovršil pravne študije v Zagrebu. V državno finančno službo je stopil leta 1901 v Sarajevu. Leta 1923. je stopil v pokoj, nekaj let pozneje pa je bil reaktaviran ter imenovan za generalnega direktorja direkcije davkov. Leta 1928. je bfl imenovan sa državnega podtajnflca v finančnem mmistr-stvu in, ko je bilo to mesto ukinjeno, je postal prvi pomočnik finančnega ministra. Na lastno prošnjo je bil leta 1931. vnovič upokojen, letos pa spet postavljen za pomočnika finančnega ministra.
Ob preobratu je bH čhtn oatodot^i Mt^ ▼ občinskem odbora p« je dekrmi do konca leta I93L Sokolu je b3 ust»ov&e&, požrtvovalno pa dehzje tudi t -vseh oadonsi-ndh društvih. V priznanje ■vefikfh aaatog im bil od Irk oran s redom sv. Sapa.
Svoj jubilej obhaja SI Aa adesv • mte soprogo ga Emilijo v prijaznem «<011—. n e ga je postavil v La&esn. hoBrno um m^
iskrene je, da U ostal med sami is -~f
let zdrav in zadovoljen.
Milana SteJ^novMa
črnine pagtg&a. Pri -voGtvah leta HQ5» la 1927. je spet iavofjen n poslanca ▼ gradskem in -viso&era srezu, jsAija leta
pa je bil odvetnik ▼ Beogradu.
JGN2AT STEFANOVIC,
minister aa farme in mfeBm, as )d nfl
leta 1878 v Sadjevc& v nnhdfluMu ■ena. Pravne študije je dovriS v Beogradu ia ss posv<et3 upravni službi. BS1 je |«mwnfcil kv spektor notranjega ministrstva io JtlauM svetnik. Od leta 1925. do K5L )a bi poslance tikveškega sreza, letos 5. m*k pa je b3 izvoljen v kavadsrakem srezu. Kot rezervni častnik se je udejstvoval v -vaeh borbah ia « pridobi visoka odBbovna. Vneto se udejstvuje tudi v vodstvu združenja rezervnih častnikov m bojevnikov.
TeL 21-M ELITNI KINO MATICA TeL »-24
DANES PREMIERA KONGRESNEGA FILMA
D O R O T E A W I E C K
T prekrasni romanci
USPAVANKA
FILM POLN STARODAVNIH CERKVENIH MELODIJ IN LEPOTE.
Predstave ob 7.15 in 9.15 orL	Bogat dopolnilni program.
Za praznike predstave ob 1,	in 91/4 uri zvečcar
ce
♦ Spoštovanim naročnikom. V včerajšnji Iri današnji številki je uprava »Jutra« pritožite položnice za one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo obnove zaradi poslovnega reda takoj v prvih dneh meseca julija. Naročniki, ki sci doslej plačevaH naročnino za pol al! četrt leta naprej, naj ob nastopu drugega polletja blagovolijo obdržati to lepo navado in naj plačajo naročnino za 3 ali 6 me-se cev, ker olajšajo tako upravi lista delo in ji prihranijo tudi mnogo stroškov. Vse cenjene naročnike ponovno prosimo, da plačujejo naročnino točno tako, da jo bodo imeti poravnano vedno vsaj za tekoči mesec, ker zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji« za primer smrtne nesreče pc> nezgodi velja samo za naročnike, Id z naročnino niso v zaostanku. Zato naj vsakdo, ki W Imel pri upravi Se kak dolg blagovoli poravnati tudi tega. Za časa počitnic, dopustov In odhoda v letovišča in kopališča, prosi uprava »Jutra« naročnike, da ji javijo prernembo naslova toliko pravočasno, da Jim bo Ust čim prej dospel na novi kraj.
O Ž £
SE PRIČENJA Z MILOM!
Mozolji in druge nečistosti kože bodo zanesljivo izginili z Vašega obraza, ako uporabljate
_ milo LA TOJA
ki Ima v sebi med drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovnoznanega kopališča LA TOJA v Španiji.
»CHEMOTECHNA«, LJUBLJANA,
Mestni trg 10.	5154
» Mnogo Je ljudi, bi še niso storili svoje do.žmosti, ali pa so se povabila Odbora za prispevek k postavitvi spomenika Viteškemu knalj*u Aleksandru L Uediinitelju svoji/m razmeram neprimerno odzvalo. Odbor doslej ni objavljal prispevkov, vendar pa bo moral kot ustanova, kil je odgovorna pred javnostjo, prispevke objaviti. Zato opozarjamo vse, ki želijo poslati prispevke, oziroma že poslane zvišati, da to čimprej store. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Uedindtelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3-1. Pošt. ček. r>ač. 11.200.
KONGRESISTI!
TVRDKA
Teokarovič
vas opozarja na bogato zalogo svojih izdelkov, posebnost za vroče letne dni je najhladnejša tkanina FRESCO ali BURET-sviia. Prodajalna Gradišče, nasproti drame.
5484
♦	Nov rektor bi nov dekan na zagrebški ekonomsko-komerclalni visoki šoti.
Profesorski svet je na redni seji 19. L m. izvolil aa 1.	za rektorja rednega
profesorja dr. Ivšiča Milana ln za dekana rednega profesorja dr. M. Sladoviča Evge-na.
♦	Obisfc predstavnikov bolgarskih Junakov. Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, bo prispel v soboto v Beograd bolgarski notranji minister in predsednik zveze bolgarskih Junakov, general Raško Atanasov. Z njim prideta v Beograd tudii profesor medicinske fakultete sofijske univerze dr. Hihailo Manev in prof. Dimitrije Lazov. Vsi trije prihajajo v Beograd kot predstavniki zveze Junakov, da vrnejo članom uprave naše sokolske zveze njihov obisk. V Beogradu se bo vršila javila konferenca, na kateri bo profesor
KAMILA KREMA
očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfum eriiah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VEjNUS« pred pošto.
bomo razvijali vse filme v posebno fino-zmatem Mikrolin razvijalcu. Cene filmom pa smo v kongresnih dnevih skrajno miftall
Foto Tourist — Lojze Šznuc
_Aleksandrova 8	5176
HARMONIČEN TROZVOK
vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Paracelsus« in odlični puder »Liane« Paracelsus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v šlškl — Telefon 33-87
Rudolf Forster in Angela Zalofcar
v najlepšem filmu sezone
Carla Cavellij?
V dopolnilo Paramountov zvoč. tednik Predstave: v soboto in nedeljo ob 5., 7. in 9.; v ponedeljek ob %9. uri
Pride:	DIRIGIBLE
Lazov predaval o Ideji JUnakov r bolgarskem narodu.
Dobrota v zimi......LUTZ
TOVARNA LUTZ PUM, LJUBLJANA VEL
♦ Prihod poljskih dijakov. V nedeljo popoldne bo prispelo r Zagreto 86 poljskih dijakov in dijakinj pod vodstvom ravnatelja gimnazije v Katovlcah ki lektorja našega jezika na krakovski imiverri dr. Frančiča. Iz Zagreba ee bodo odipeijaJi poljski dijaki v Hvar in Rab, kjer bodo ostali mesec doni v letovišču podporne zadruge javnih nameščencev.
Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova uL
•	125letnica rojstva Stanka Vraza. 1» let mine SO. t. m. odkar se js v Cearoveu
pri Ljutomeru rodil gSasnik jugostovenske misli, 4Hrec ©tanko Vraz. Stoletnico njegovega rojstva smo filavIH L 191®. to pod tujim jarmom.
•	Za obnovo pomorskega odartua prt prometnem ministrstvu so uvedtt v primorskih krajih zainteresirane ustanove ln organizacije živahno akcijo. Bivftl prometni minister Vujič je namreč mzpueta pomorski odsek pri prometnem ministrstvu ter izročil njegove agende upravi rečnega prometa. Zadnteresirane ustanove tn organizacije eo videle v tem veliko napako, ker niso mogle niti pričakovati, da bi se odsek sa rečno plovbo mogel dovolj brigati za pomorski promet.
Volitve za jesen	LUTZ
TOVARNA LUTZ PECI, LJUBLJANA VEL
*	Promoci ja. Gospa Mantoand-Doiar Ljudmila, asistentka mineraloškega instituta, je bila 26. L m. na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubijani promovkasa sa doktorico lfilozofije.
♦	Diplomirani so bW na gradbenem oddefflkn ljubljanske tehniške fakultete gg. Pipan Leo, šuklje L«jo hn Lepajne Ovst-ko.
Očala za solnce po Din 7.—
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 6
♦	Poziv geometrom In geodetom. Pre-jeM emo: Vabimo vse nezaposlene odnosno začasno zaposlene geometre te geodete, da nam takoj javijo svoje točne naslove in vse potrebne podatke, da Jih bomo mogii v danem primera pozvati osrtr. kandidate sproti obveščati o prostih stoft-benth mestih. Udruženje geometrov tn geodetov — sekcija sa dravsko banorioo v LjnMjaM, Knafljeva sitaa I.
Dober zimski proračun. . » . LUTZ TOVARNA LUTZ PECI, LJUBLJANA VIL
♦	Opozorilo srednješolcem na razpis počitniških štipendij za češkoslovaško.
Razpisanih je S počitniških Štipendij za češkoslovaško. V poštev pridejo predvsem oni srednješolci, ki eo se udeleževali čeških tečajev. Termin te. vlaganje prošenj je 1. julija. Prednje naslovita ministrstvu prosvete in jih izročite pristojaecna ravnateljstvu. V svrbo priporočila po« Ji te prepise prošenj vsaj do 1. jultja Jugoslovenski češkoslovaški Kgi, LJubljana, Knafljeva ulica 10 v roke, predsednika g. dr. Egona Stareta.
Sorela!! brezplačni vzorci!
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
♦	Pregled jugoslovenskega dela mednarodne avtomobilske ceste London - Carigrad. V Novi Sad eo prispeli člani avto-mobil6ke zveze iz Londona, ki Ima nailo-go, da od Londona do Carigrada pregleda del transkontinentatoe ceste, M ga je treba še zgraditi. Londonska ekep edicija pregleduje del te mednarodne avtomobilske ceste na našem področju. Mednarodna avtomobilska cesta London - Carigrad bo dolga 4887 tem in ee bo pozneje podaljšala do Kalkute. Londonska efospediolja bo obiskala tudi Beograd in Oplenac, potem pa bo odpotovala v Niš, Soffijo to Carigrad. Strokovnjakom ekspediclje so se pridružili tudi dopisniki uglednih angleških listov »Daily Madla«, »Daily Espres-sa« in »Daily Heralda«.
♦	Opozorilo turistom. Jeseniški podružnici »Skale« in SPD, AiSK »Gorenjec« in SK »Bratstvo«, oba prav tako z Jesenic, 6o nam poslati: »To opozorilo naj velja le onim, ki z neznosnim jodlanjem hi pretiranim vriskanjem motijo planinski mir. žal se v naših gorah pojavlja čedalje več takih jodlarjev in vriskačev, ki ne vedo, da so planine svetišče mdru in lepota, ne pa shajališče razgrajačev. Tak turist ne vidi gorskih lepot, ker s svojo neotesanostjo preganja še divjačino, dostojne lju-d,i pa krajša na užitku. Zato prosimo prizadete, da to grdo navado opuste. Kaj si morejo misli« o nas tujci, ki pogosto prihajajo na iziete v naše planine, te kaj naj porečejo oni, ki iščejo tihega razvedrila in miru izven vsakdanjega hrupnega življenja? Kdor se ne zna tiho veseliti, naj ostane doma aii pa naj se razvpije v kaki zakotni gostilni. Naše slovenske planine pa naj ostanejo mirne in tihe, kakor jih je ustvarila narava.«
♦	Izletnikom v Poljansko dolino - 21ri. Od 1. julija začenši bo imel izletnigki viak na Gorenjsko ob nedeljah m praznikih na obe strani avtobusno zvezo. Izletniki lahko posetijo v enem dnevu vse znamenitosti v dolini in tirristovske točke, saj pridejo v dolino že po 7. mi celo v Ziri .
♦	Poročila sta se gdč. Mara PlemOjeva Hčerka industrijca iz Maribora, Ln g. To ne Mišič, ravnatelj občinskih uradov blej ske občine. Priči sta bili g. Andrej Gra selli, komisar mestne občine ljubljanske m g. inž. Albert Plemelj. — Bilo srečno!'

VROČINA UTRUJA
Okusna hladna Ovomaltine osvežuje
in krepi tek) tn omogoča, da ohranimo tudi poleti ono telesno svežost, ki js potrebna za plodonosno delo ln prijetno razvedrilo.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE
Ljudski zavojček Din 7-25 mala škatlica Din
• Naši vzori za organtrac^jp albanskega turizma. T Splita s« usadi šef aJbeaskega presbiroja dr. Mlbaei Sertoo, ki j* prišel sa obisk zlasti zaradi proučevanja organizacij našega tortama. Dr. šmto, M js prodBednte albanskega turističnega kluba, prevzel nalogo, da uigaaiatra tori-
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-80
ki
prssnlk®
film
TRN JEVA KRONA JEZUSA KRISTUSA
Slvljeuja, smrt te vstajenje našega
OdreSenika
Vstopnica Dto 4.(0, 6JtO ta M).— Predstave ob 4, 7. In 9. vri sveder
zem v Albaniji po neših vzorih. OlUskal js is rasie naša tnristfične te gospodarske ustanove.
Zvočni kino Ideal |
Danes ki naslednje dni Qobfc» filmsko dete
BELA SESTRA
Fltan lepota, ljubezni te poftrtoo-vanja
Predstave ob 4, T. ta 9JB «1 Za kongresne dni ob	t. ta
9.15 uri zvečer
• Novi grobovi. V Lte&Bami je epa Pranja Vidmar jeva, poštnega ravnatelja v p. ta mati «rekterja podruSndes Poštne hraraOrzdce. ugledne gospe bo danes ob 17. ta B&čevja št. i. V Grncmflja js nmria gospa Etaiilja Leltgebova, soproga posestnika te pekovskega mojstra. Pokopali Jd bods asa ob M. — V fievt&k* js »mri Jcstptes Zzpančeva, soproga terin-strijca. K večnem« počMacu js bodo spre-m£H jotrt ob VL — Pokojnim bteg spomin, žalujočim naše iskreno so&alje!
tjfulmk
Si.
štedlfiv a poceni
Osješke livarne železa in tovarne strojev ^ d- Osijek
•	Za zgradbo doma mornarjev na Sušaku. Pri Delavski zbornici v Zagreba je bfl ustanovljen odsek za socialno zaščito mornarjev, M ima svoje središče na Sušaku. Odbor odseka je na svoji seji te dnd razpravljal tudi o gradbi doma za mornarje na Sušaku. V to svrbo je bil pri banski uprav« v Zagrebu fe osnovan fond, v katerem je sedaj okrog 600.000 Din.
•	Razprava zaradi velike železniške nesreče. Pred mostarskim okrožnim sodiščem se je enkrat ž« vršila razprava o hudi že-
Sončenje ali kopanje
azitek, toda če Vam koža opeče?! To preprečite, če kožo masirate s hormonsko kremo
Za časa evharističnega kongresa
znizuemo cene
oblekam, perilu in vsem oblačilnim potrebščinam
Športni suknjiči h 3)in 98'-
PRESKER
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14
lesui&j nesreči ki m js pripetila pri postaji Zavafi na progi Mostar-Dubrovnik 1. junija 1933. ter zahtevala življenje treh potnikov, dočim jih js bilo pet ranjenih. Štirje obtoženi železniški uslužbenci so bili oproščeni. Ker je državni tožilec vložil proti oprostilni razsodbi prizrr, je bila sodba razveljavljen* in se vrši sedaj razprava na kateri bo zaslišanih tmfi toč strokovnjakov prometnega ministrstva.
Lepota in toplina . ..... LUTZ TOVARNA LUTZ PM, LJUBLJANA VIL
* Epilog vsfike kssnflntri. Pred Isti js imski ogromno senzacijo razkritje velike poneverb« v kaznilnici v Sremski Miteovtc. Blagajnik kaz-nflnin«, Stevan aRdjeoovič je poneveril 430X00 Din ter vtaksL Precej časa m je skrival po gozdovih Fraftke gora, naposled pa as je sam javfl oblastem ter pripovedoval bajko, kako so sm denar, ki ga je imei v torbi, ukradli naznani tatovi Obsojen js bfl na 6 let robijs te js sedaj jetnik kaz-nflnfca, v kateri js pnj opravljal blagajniške posle. Sedaj pride Radjenorič spet pred okrožno sodišče, ker so »gotovih, da je v začetku leta 1931. poneverb 41000 Dni kar še ni bflo znano tedaj, ko »o ga bdi obsodili u 6 let
Prod potenja »BOROSAN« & Din Itaogsrija Gregorič,,
Nedarmo mat J» Btražgoocih. Žrtev Js
Ustao Marije v tiuS vsa i Jt Ul
ogenj
• Požiga loc js aa
Js pgoreto od
. .lil f*--. ■ nw PODOR. lTOfl
V
pO-
ba Js zgorela do tal ta s ajo ta tn« se)m) svtnl Skoda Js v tem bndem časa ta ob
Za storUeom te sleda.
orodje posestnika.
STEDLJTVOST V ZIMI.....LUTZ
TOVARNA LUTZ PECI, LJUBLJANA VIL
♦	Chršstofov zavod. Privstna trgov-šola, LJubljana. Domobranska 16, vpisuje julija, avgusta, septembra, dotolna 120 Din, vpisnina $0 Din. Pričetek šolske, ga leta L oktobra. Zahtevajte brezolaAne prospekte.
♦	Tovarna JO S. REICH sprejema mehko hi fckrobljor»o perilo v naJlepSo Izdelavo.
ZARADI LEPOTE
■dravje dame ns sms trpeti! Nosite dobro steznike te nedrčka od L BALA J, Aleksandrova cesta 2-L
Oglejte te
Iz Ljnbljane
m— Promocija.
IX. pouBMvriran sa doktorja Vte Sebvsfc te Osija. MSadesKa Baše čestitka.
s— V kapeli dov. starokatoIBks v Ljubljani ds Gosposvetski cesti it. 9. bo na Vidov dan, 28. t. m. ob 9. ari chzfh* božja ia mrtvaške molitve za padle jooa-ka Jugoslavija. Ravnotako bo istotam slovenska služba božja na praznik sv. Petra m Pavla, dne 29. t m. in v nedeljo, dne 30. L m. vsakokrat ob 9. na V nedeljo se bo služila sv. maša za rajnega nepozabnega »obrata Frana Kavčiča., h kateri se vljudno vabijo vsi njegovi prijatelji m znanci.
n— OerfroeloveuaLft obeo v Lictdaoi. T soboto, dne 6. července o 20J50 hod. tete se v restanrad > ZVEZDA* oelava iOstra Jana Husi, s pfodnaškou profesora Dra. Všc~ lava Burišna. — ŽAd&me čleostvo, abjr sa tšto oslavj v bojnčra počtu sučastnflo. —• Pfi tčto pfiležltosti ozaanrojerne, že po do* bu letni saisooy odpadi pdjčovžnl kntt v nedčH a tee v tflto dobč tuiHŽ tafigr si vi-pftjMti pouze ve čtrtek každčho t^dna, oai botflž lask. vzato na v&domi.
♦ Razstsvo cvetja ta so6»v> bo te v Jeseni 7*1 teonte faCnodoefovno si u-v Spfcttu te bo to prva razstava te v našte prime*** kraJSi. Zanimivo prireditev, ki bo v večjem obsega, pripravlja ts M tesuMani ni luMuCUni
SOLNCNE OPEKLINE
»dzavt najsigurnsjs KAMILA KREMA in olja. Za sotnfisnjs neprekoaijivo.
« te D n Ilza v Kftta v S arah. L Jttja v premet na prod Berite-K9te edea od IS novih ekspreanlb vagonov nemških dritevnih teieznSe, ki prevozi BT7 ten dolgo proeo v eni smeri v U9 arah, v drogi po &U arah. Vagon Je v promet-teznamu zabeležen kot FDT 16. odhaja pa dnevno te BerHna Schiessiscber Basthof ob ISjU, s glavnega kolodvora v K&tan pa ob »J8. Potolki ta KSlna, ki se zjotraj odpeljejo v Bertin, bnajo tam dobrih $ ur časa za svoje poslovne opravke, istega dne zvečer pa ao to doma. E2ks-preeni vagon je zgrajen po vzoru »letečega Hamburiana«, Js pa is r marsičem modernejši od njega. Dvojna okna so širša, se nikdar ne oroeijo, pozimi pa varujejo potnike pred mrazom. Prostori za potnike in pirtftjago so podaljšani sa dva metra, v sredini vagona pa Js urejen tudi buffet s 4 sedeti. Tudi za razsvetljavo in »ačenje so nvedene boljše ln modernejše naprave. Vagon ima samo H. rasred s SI sedeli, ki pa so opremljeni s blazinami kakor v L razreda.
♦ Med Evropo In Dafjnlm vzhodom. EJvropa kot torišče neštetih odkritij te iznajdb, ki eo omogočile ustvaritev današnje napredne civilizacije, »i te od nekdaj svoji tudi vodstvo na področju telesne higiene. Opažamo pa vendarle baš r Evropi zete slabo rast las, dočim Je na Daljnem Vzhodu v deželah tisočerih skrivnosti ln prastarih tradicij neg« las poseben kult Ta razlika je zbudila zanimanje za temeljito proučevanje vzrokov izpadanja las ln po dolgem trudapolnem delu se je pokazala prava pot. v prvi vrsta so skušali ugotoviti in odpraviti škodljive navade v dosedanji metodi nege las, potem pa eo iskati snovi za okrepitev lasnih korenin Vse to je vodik* do paste za nego las, ki je znana pod imenom Serela ia ki je dosegla vse to, kar se je od nje pričakovalo. Koža na glavi sprejema s lahkoto ek-straktne sestavine, ki so V bogati penfl te paste in ki prodirajo do lasnih korenin ter povsročajo okrepitev in rezjvoj lasne rasti. Praksa je v polni meri po trd iJ a težnje teorije in Vzhod Je obogatel Evropo « koristno iznajdbo. Prof. kemijo dr. I. Carnioi.
♦ Zamejnkn bratom knjige I Ljubljanska podružnica Branibora priredi 30. t. m. nabiralno akcijo pod gornjim geslom. TI bratje, ki so kri naše krvi in del našega narodnega telesa, nas prosijo, da jih podpremo v neenaki borbi. Ali Jim ne boste z majhnim prispevkom priskočili na po moč? Jugosloveni v lastni državi ee hočemo v polnem obsegu odzvati klicu za-mejnih bratov in jih z majhnimi žrtvami podpreti v borbi.
Razirna krema LA TOJA
omehča najtršo brado ter naredi kožo mehko ln prožno. Rariranje z njo Je pravo veselje. Manjša tuba . . Dta teU-Večja tuba . . Dtn
akademija Moa»teum v Salztocrgu, ki prireja vsako pa&e4Je sk*u-aine praktične tečaje z raznih podrott; glasbene te reprodukcijske uaerooeti, je ■a tateša# JbBJ te &vgozt aate-vOa ben kan aa radkdoadjo te redite v Tečaja, aa katorana. bodo predava« odBtfnsjK reftteerjl te dirigenti vetttih evropskih la amerifikjk postaj, es be is LJubljane udele&fi tudi g. Ferao Deiak. ki ga pošiijata v Sateburg oaša radijska oddajna postaja te banska uprava, da bo pridobljena tekuetv« nveijave potem sa pospeševanje te nove nmetniSke panoge pri aao. Obenem bo g. Delak prteostrorai tndi specietoemn tečaje aa zvočni	b
se bo vri» v SateburgB isti čas.
a— MrsnHatca dravsfce banovtn«, Btea*-IjevA c 'ea 9.	oi 1. ^Lja naprej aa-
eJednj: telefonski šiterilfcl: 36-Ž6 ln 36-ST.
nR E R M E S"
enoletni trgovski teia)
Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinakega trg 1 vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekta.
UMETNOSTNA RAZSTAVA v Jakopičevem paviljona OBIŠČITE JO VSI!
Fotoamaterji
Za kongres bomo znižali cene vsem filmom.
FOTO TOURIST — LOJZE SHUO
Aleksandrova 8	517»
ZA ČASA KONGRESA
10 °lo popusta
dobite v manufaktnrni in modni tr^nvlnj
»PRI ZVONU« L STROJANŠEK, Ljubljana
PRED ŠKOFIJO 21
poleg magistrata (rotovža)
Pri nas kupite različno blago 2E OD 4.— DIN naprej.	5608
Veliko umetniško glasbeno delo Handel:
MESIJA-
Oratorij za soli, zbor in orkester
se bo izvajalo v Ljubljani 28. tn SO. junija ob 9. zvečer v veliki dvorani hotela Union.
Predprodaja vstopnic v unionsld trafiki ln Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti 7-L
SVILO VSEBUJE

r svilnatem milu kot aktivni material in
ni zato koži škodljivo. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh droge-rijah, lekarnah in parfumerijah.
m— lil. državna realna gimnazija v Ljubljani. Pri višjem tečajnem iapitm je
predsedoval ministrski odposlanec g Breznik J<xrcp, načelnik prosvetnega oddelka barske uprave dravske banovine. K izpita se je prijaviio 3« rednih učencev in dva peri vat ista. Zrelostni izpit so napravili: Ambrož Feliks, Bačer Karel, BoJ« Ivan, Bonač Marijan, Bratož Stanislav, čmden Drago, Demšar Gojmir (opro-š«Sen ustnega izpita), Ferian Vitoma* (opr. ust. izp.), Ferlan Maks (oor. ust. izp.), Fettich Mirko (oi>r. ust. Izd.) Fill-pec Ludovik, Golia Ludovik, Hervatin Konrad, Heybal Oskar (opr. ust- izp.), Haibad Samo (opr. ust. izp.), Jakopič Albert, Kernc Alfonz (opr. ust. izp.), Ker-šclč Fran, Kranjc Janez, Lamut Bogdan, Lapanje Boris, Lenart Franc, Duckmann Herbert, M&jicen Dušan, Oblak Lenart, Folžak Friderik, Požar Danijel, Prezedj Franc, Slokau Herman, Steska Branimir, Teger Emil, Zoreč Franc. Privatni dopolnilni vi-štji tečajni izpit sta napravila Jeremejev Bergej in Koršič Mirko. Popravni izpit bo delalo v avgustu §e*t očeucav.
* Koče pod ftngilteie— bo od tt. t dalje etatoo odprta ia s iee«a prav dobro oekrhovMia.
Vsled izredne kakovosti se boste gotovo odločili za nakup domačih ročnih izdelkov
Namesto venca na grob gospe Fra-nje Vidmarjeve eo zbraH ta poklonili usJtiSbeuci Podta-e hranilnice, podružnice v Ljubljani Sli Din. Društva slepih v LJubljani in 220 Din. Dijaški kuhinji »Domovini« v LJubljani.
u— Rdeči križ. Pododbor LJoM>una, ee najiskreneje zahvaljuje vsem m vsakomer, ki je na ta ali oni način pripomogel k lepemu uspehu kresne prireditve na Ljubljanskem grad«.
u— Cenjen« udeležence evhartortlčnega kongresa vabi na pristno dolenjsko in Štajersko vinsko kapljico, zagrebško pivo tare dobro jedačo gostilna Svetič, Gerbi-čeva ulica pri Koleziji.
Mi v glavni sezoni
t. j. julij—avgust Vas stane
70 dinarjev dnevno v Radencih.
Vračunano je stanovanje, hrana (hotelska ali dijetna) 4 krat na dan, solnčenje in prhe z miner, vodo, vse takse, postrežba in pitje znamenite radenske na samih vrelcih, kolikor komu srce poželi. Plačate posebej le kopelji in zdravnika. Srce, ledvice, živci, ženske bolezni, skleroza, nervoza, splošna in spolna slabost. Pavšal se v glavni sezoni more vzeti najmanj za 7 dni (radi rezerviranja in dodeljevanje sob). Cenik in vsa navodila Vam radevolje pošlje
Uprava kopališča Slatina Radenci. Po 7 dneh z železnico brezplačen povratek.
u— Na Vidov dan slavimo vsako leto spomin pokojnih borcev za domovino in vero e slovesno službo božjo. Vabim hišne posestnike, da izobesijo v spomin padlih borcev na ta dan državne zastave na svojih hišah. Obrtna in trgovinska obra-tovališča morajo biti med spominskim opravilom v stolnici, t. j. med 10. in 11. uro zaprta. — Predsednik mestne občine dr. Ravnihar.
u— Prodaja vstopnic za koncert Ciril-Metodskega hora iz Zagreba na praznik v soboto ob pol 7. zvečer v trančakanski cerkvi in v ponedeljek 1. julija zvečer ob 8. v Unionu bo v petek in soboto ves dan v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ter v Jugoslovanski knjigarni Pred škofijo. V soboto bo od 5. dalje prodaja pred frančiškansko cerkvijo, v ponedeljek pa ves dan v prej omenjenih knjigarnah in od 7. ure dalje v veži pred Unionsko dvorano.
u— Na I. državni realni gimnaziji je še danes odprta razstava risarskih izdelkov v risalnici v E. nadstropju.
u— Avtobus se je zarinil v tramvaj. Na Gos posvet sik i cesti pred Slamičem se je pripetila včeraj ob 15. prometna nezgoda, ki bi bila lahko postala dokaj nevarna. Tovorni avtomobil nekega slovenjgraške-ga podjetnika je zavoail v tramvaj ter se zaril 6 prednjim delom v tramvajski voz e toliko silo, da so ga le z veliko težavo spet odstrani. Avtomobil je bil le neznat-
h Celja
e— Papež«* legat kardinal Hlond bo potoval danes popoldne s posebnim vlakom skozi Maribor in Celje v Ljubljano aa ev-haristični kongres. Posebni vlak bo prispel T Celje okrog 1530. Na celjskem kolodvora bo svečan pozdrav.
e— Na drž. real. gimnaziji v Ceijn se Je vrt® pod predsedstvom inšpektorja Frana VrhovaLkm, fat Ljubljane, višji tečajni izpit od 1«. do 25. Junija. Prijavilo m je 31 kandidatov ki kandidatlnj. Vsi eo višji tečajni izpiit uspešno dovršili. Oproščenih Je bdio ustnega izpita 7 kandidatov ln kan-didatinj. Izpit so napravili: Beve Rihard, Grkvenik Gregor, Didek Jožef, Dren Bogomir, Fink Emil, Fischer Franc, Gorečan Josip, Grobeln ik Avgust, Hrček Aloja (oproščen), Hribernik Ivan (oproščen), Jeni n Marija, Kač Alojztf, Kalan Majda, Lavrenčič Estera, Nedoh Franc, Pešec Franc, Plajh Avgust, Povh Ivan, Prekoršek Branko (oproščen). Prodnik Mirko, Rozman Karel (oproščen), Safonov Nikolaj, Save Hi Viljem, Stern Viljem (oproščen). šubic Eni a, gubic Mario, Umek Brunom, Vra.bič Olga (oproščena), Vrečar Karel, Widmar Konrad, Zalokar Srečko (oproščen), Žagar Dušan. — K nižjemu tečajnemu izpito je bilo pripuščenilh 114 učencev in učenk. Oproščenih je bilo 36 učencev in učenk. Nižji tečajni izpit so uspešno dovršili 104 učenci in učenke, 9 jlih ima popraviti izpit, 1 je padel za 1 leto. — Za sprejemni izpit 27. junija se je prijavilo 243 učencev in učenk. To je najvišje Število novincev, ki ga more doslej zabeležiti zavod.
e— Za Vidffr dan bo ob 8. služba božja v opatijski, takoj nato v pravoslavni, ob 9. pa v evangedjski cerkvi.
e— »Nova Doba« izide zaradi obilice dela v tiskarni šele v ponedeljek L julija popoldne.
e— Umrla je v sredo v Celju (Ipavčeve ulica 3) v starosti 70 let oskrbnica mestnega parnega in kadnega kopališča gdč. Katarina Ernstova. Pobojuica je službovala v kopališču nad 46 let in je bila spl-šno priljubljena. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
e_ Od doma sta pobegnila v torek okrog
18. otroka posestnika Vinka Žnidarja iz Novok pri Novi cerkvi, 11 letni Vinko itn 7* letna Jožefa. Na,potila 6ta se v Celje, potem pa je zmanjkala za njima vsaka sled.
e-^- Samo do 1. julija popoldne je čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Skrivnosti varieteia« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Spomenik kralju Uedinitelju v Mariboru. Spomeniškemu odboru so prispevale naslednje narodne šole: IV. dekliška v Mariboru 101, Žetale 100, Sv. Trije kralji pri Marenbergu 35, Kebelj—Konjice 100, Sv. Križ nad Mariborom 72.75, Sp. Sv. Kun-gota 60, Ižakovci—Beltinci 115, Zamostje 89, Tešanovci 76.75, Mala Polana—Cren-šovci 138, Virštanj 41. V Mariboru: drž. klas. gimn. 8/b r. 100, drž. klas. gimn. 4/a razr. 100, drž. trg. akademija 100, drž. realna gimn. l/a razr. 99.50, drž. klas. gimn. 6/a razr. 100, drž. klas. gimn. 1/b r. 100, drž. trg. akademija 100, ft. deška narodna šola 65, drž. real. gimn. 6/b r. 2930, drž. real gimn. 4/d r. 99.50, drž. real. gimn. l/d. razr. 71.50, drž. real. gimn. 7 r. 1230, drž. real. gimn. 3/a razr. 173.75, drž. real. gim. 2/b r. 3230 Din.
a— Mariborski muzej je pridobil tri rimske nagrobnike in votivni kamen patro-na kamnarjev »Saksana«. Nagrobnike in votivni kamen so pripeljali iz Šmartna na Pohorju v Maribor na stroške gospe Ivanke dr. Lipoldove.
a— Vpisovanje v prvi letnik drž. trg. akademije bo 1., 2. in 3. septembra. V prvi razred bo na novo sprejetih 40 dijakov in dijakinj, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z maturo ali pa meščansko šolo s končnim izpitom.
a— Zadruga »Mariborski teden« je imela včeraj popoldne v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor. Obširno poročilo o uspešnem delovanju je podal zadrugin načelnik župan dr. Fr. Lipold, ki je poudarjal stalno izpopolnjevanje prireditev in zasnove Mariborskega tedna. O finančni strani in drugem je poročal g. Gilly. Na občnem zboru so se obravnavala aktualna vprašanja letošnjih prireditev Mariborskega tedna.
a— V okviru prireditev Mariborskega tedna bo letos zanimiva razstava lepakov in fotografskih posnetkov.
a— Promenadni koncert v mestnem parku bo v soboto 29. t. m. od 11. do 12. Svi-ra vojaška godba pod vodstvom kapelnika Svobode. V nedeljo bo koncert od 11. do 12. Svira »Drava« pod vodstvom g. Zekanja.
ZOBOZDRAVNICA DR. MED. DENT.
Bosiljka Krajnovič
MARIBOR, Glavni trg št. 23
se nahaja na potovanju ter do nadaljnega ne ordinira.	5532
a— Dostojen okras mestne posvetovalnice bodo portreti vseh znamenitih predstavnikov mestne občine v času prevrata in po prevratu. V smislu predloga in soglasnega sklepa občinskih odbornikov naj bi prišli ti portreti v mestno posvetovalnico.
a— Maturo na drž. učiteljski šoli so napravile: Gizela Blagovičeva Dorica Blaft-čeva, 'Amalija Domiterjeva, Marija Fabija-nova. Vida Finkova, Anica Hacinova, Jožica Hodnikova. Mira Hohnječeva, Staša Hrenova, Frida Jančičeva, Olga Kljunova, Agata Korenova. Olga Koštričeva, Neža Ko-zoderčeva. Angela Lipajeva, Milka Mar-chova, Viktorija Matlova, Roza Mencino-va, Gizela Nachtigalova, Neža Napastova, Pavla Novakova, Angela Ornikova, Stanka Paglavčeva. Emilija Pernatova, Julijana
»BI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
Franz Josefove
Ded
vnukinja
čokolado
Pintarjeva, Pavk Rogljeva, Bogomila Si-
mončičeva, Alda Soukopova, Gizela Spind-lerjeva, Amalija Tomažičeva, Berta Zale-zinova,' AdeLa Bajčeva, Vera Butinarjeva, Vinka Filipičeva, Simona Grejanova, Marija Iglarjeva, Alojzija Kiklova, Zora Klo-menčeva. Sveta Komeljeva, Laura Kompa-retova, Andrija Kovačičeva, Danica Kranjčeva, Vida Kroljnikova, Mata Meterčeva, Živa Petrovičeva, Elfrida Pihlerjeva, Emilija Ritonjeva, Marjeta Rjavčeva, Slavica Senčarjeva, Božena Tajnikova, Ivanka Tamšejeva, Zdenka Vodenikova, Božena Zakrajškova in Zlatka Zimičeva.
Samo pomislite • • .
v teh težkih časih, ko se človek dela komaj prerije skozi življenje, sem plačeval drag denar za razne liste, zdaj sem pa vse opustil, ker mi popolnoma zadostuje za po tik in razvedrilo tedenski obzornik »ŽIVLJENJE EN SVET«, ki za m vl denar prinaša toliko zanimivega štiva in lepih slik.
a— Kam teži abiturientska mladina. Z*-
nimive številke: od 58 maturantov na tukajšnji klasični gimnaziji se jih je prijavilo 9 za pravo, 9 za bogoslovje, 5 za tehniko, 6 za zdravilstvo, 3 za modroslovje, 2 za živinozdravništvo, 1 za vojaštvo, 1 za visoko šolo za telesno kulturo, 1 za konzularno akademijo, 4 za privatno službo, 2 za državno službo, 1 za usnjarstvo, 2 za železniško službo. 1 za nacionalno ekonomijo, 1 za montanistiko, 3 za poljedelstvo, 3 za glasbo, 1 za kemijo, 1 za pomorsko akademijo, 2 za eksportno akademijo.
a— Meščanska šola generala Maistra se naziva tukajšnja deštka meščanska šola.
Da ne pozabite!
Za nego lepote samo:
„ALBATRIN"
krema in milo
Dobiva se v vsaki boljši drogeriji in parfumerijL
prirodne
grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935
a— Uvozninske izpremembe. Na dnevnem redu petkove občinske seje je bilo tudi poročilo o izpremembah v tarifnih postavkah mestne uvoznine. Spremembe so: v tarif, postavki 1 pride mesto 800 Din za 100 kg le 200 Din. V tarif, postavki 2 za 100 kg 150 Din (preje 600), v tarif, postavki 3 za 100 kg 100 Din (preje 400 Din), razen tega se iz te skupine izloči novo trdo pohištvo. V tarif, postavki 4 za 100 kg 80 dinarjev (prej 300 Din), razen tega se iz te skupine izločijo novi sodarski izdelki iz trdega lesa. V tarif, postavki 5 za 100 kg 60 Din (prej 200). V tarif, postavki 6 za 100 kg 40 Din (prej 100), razen tega se izloči kruh in slično pecivo, uvrsti pa kvas, med, sir, slanina, ribe, jedilna mast. V tarif, postavki 7 za 100 kg 20 Din (prej 50) ter se izloči navadno milo. V tarif, postavki 8 za 100 kg 10 Din (prej 20). V tarif, postavki 9 za 100 kg ostane 8 Din in se uvrsti še navadno milo. Tarif, postavki 10 in 11 ostaneta neizpremenjeni, v tarif, postavki 12 se izvzame sir in slanina vseh vrst, ribe, kvas, med in jedilna mast, uvrsti pa se kruh in slično pecivo. Ostale postavke 13 do 16 ostanejo neizpremenjene.
a— Novozgrajeno trinadstropno hišo v Vrazovi ulici, ki jo je postavilo stavbno podjetje inž. Jelenec in inž. Slajmer, je kupil mariborski odvetnik dr. Alojzij Juvan.
Iz življenja na dežel?
Iz Litije
i— Na novo ustanovljeni državni meščanski šoli v Litiji bo začasno vpisovanje v ponedeljek 1. julija od 8. do 12. Pravico do vpisa imajo učenci in učenke osnovnih šol, ki so dovršili 4„ odnosno 5. razred ki ne bodo septembra prekoračili 14. leta in ki bivajo v upravnih občinah litijskega sodnega okraja. Oni ki se nameravajo vpisati, naj prinesejo s seboj samo zadnja letna izpričevala Prijave in davčna potrdila bode predložili šele jeseni, ko bodo definitivno vpisani
i— Katastrska uprava v Litiji. Po dolgotrajnem prizadevanju predsednika litijske sreske organizacije JNS g. Lajovca je vendar pričela poslovati katastrska uprava za
Litijo, ki Je nameščena v n
jenih prostorih veskega sodišča v Litiji Vsi s zadovoljstvom pozdravljamo to pridobitev, saj smo se morali Litijčani kakor okoličani v zemljemerskih zadevah obračati vedno le na Ljubljano, kar ni bilo zvezano samo z nepotrebnimi stroški, temveč tudi z zamudo dragocenega časa. Šefu katastrske uprave v Litiji g. geom. Ivu Kalinu in njegovemu tovarišu g. geom. Bogdanu Sventu pa želimo prisrčno dobrodošlico.
Iz Trboveli
i— Lastniki srečk državne razredne loterije naj iste nemudno zamenjajo v podružnici »Jutra«.
Iz Ptafa
J— Kmotranfe CMD bo todi letos na pnjaznem hribu Panoniji ki ga je dal is prijaznosti na razpolago g. grof Herber-stein. Sodelovala bosta mestna godba in evski zbor. Kres bo v četrtek 4. julija ob
£
. tm.
j— NaSi mali harmonikarji nastopijo 11. julija svojo prvo turnejo. Vodil jih bo učitelj g. Basa Andrej. Obiskali bodo Da-ruvar, Lipik, Bakarac, Virovitico, Belovar, Sisak in nazaj grede Varaždinske Toplice, Varaždin in Čakovec.
j— Huda nesreča. 37 letni zidar Zavec Ivan iz Gruškovja je bil zaposlen pri reno-viranju cerkve sv. Petra na Cvetlinu. Pri ometavanju mu je spodrsnilo in strmoglavil je v globino, kjer je obležal nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. Prepeljan je bil v ptujsko bolnišnico.
j— Tatvina tisočaka. Posestnik Pleter-šek Jožef v Mihovcih je hranil doma v omari večjo vsoto denarja. Ko sta bila oba z ženo pri maši v Cirkovcah, ju je obiskal nepovabljeni gost in odnesel bankovec za 1000 Din. Orožniki so tatu že na sledu.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. In nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefilm »Noč v Benetkah« s »lavnim tenorjem Pat-tiero. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
Iz Ljutomera
IJ— Meščanska gola te bo z dovoljenjem prosvetnega ministrstva imenovala od letos dalje državna meščanska šola dr. Frana Miklošiča, da se bo tako trajno častil spomin velikega učenjaka rojaka. Letos je delalo završni izpit 22 učencev(nk); prestali so ga vsi s prav dobrim, odnosno dobrim uspehom.
*
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja
28.	t. m. ob 2030, v soboto na praznik ob 15.15 in 2030 ter nedeljo 30. t. m. ob 15.15 in 2030 uri film »Zemlja solnca«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja v dneh
29.	in 30. t. m. velik družabni film »Bitka« in zvočni tednik.
Obisk rojakov iz tajine
Drevi ob 20.46 bo prispelo v Ljubljano s posebnim vlakom okrog 500 slovenskih rojakov-izseljencev na evharistični kongres. Obisk je napovedalo iz Holandije 100, iz Belgije 80, iz Francije 165, iz Nemčije pa 155 rojakov. Z izseljenci potuje tudi okrog 100 nem§kih duhovnikov. Rojaki iz Holandije bodo nastanjeni v šoli na Pro-lah, rojaki iz Belgije, Francije in Nemčije pa v šoli na Ledini. Prehrana jnn je pro-skrhljena v Delavski zbornici.
V ponedeljek 1. julija se bo vrSfl v Ljubljani prvi kongres slovenskih izseljencev. Prireja ga Družba sv. Rafaela v zvezi z evharistični m kongresom. Glavna seja kongresa se bo začela ob 9. dopoldne v svečani dvorani banske palače. Najvažnejše točke kongresnih razprav so: boljša zveza domovino, finančna in gospodarska zveza izseljencev z domovino, naša konzularna služba in izseljenoi, izseljensko časopisje, izseljenski arhiv in svetovna zveza izseljencev. Prireditelji so organizacijam naših izseljencev poslali vabila s prošnjo za poročila iz etnografskega, kulturnega, verskega, gospodarskega in socialnega področja, nik.
Radio
_ Petek, 28. junija
LJUBLJANA 9: Šolska ura: Vldovdanska proslava III. drž. realne gimnazije v LJubljani. — 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, spored, borza.
—	17.30: Sprejem papeževega legata na gl. koi — 18: Prenos iz stolnice. — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Radijski orkester. — 19.30: Nac. ura. — 20: Uvod v prenos. — 20.30: Prenos HSndlove-ga oratorija Mesija iz Uniona, vmes: čas, poročila, vreme, spored.
Sobota, 29. jnnija
LJUBLJANA 7.30: Čebelarstvo (S. Mlhe-lič). — 8: Prenos s stadiona. — 9: Prenos
iz cerkve sv. Petra. _ 10: Haydn: Sedem
besedi (godalni kvartet). — 11: Radijski orkester. — 12: Plošče. — 16: Nabožna glasba (radijski orkester). — 17: Prenos s Stadiona. — 20: Večer religiozne glasbe. — 21.45: lil. dejanje Wagnerjevega »Parsifa-la< iz gledališča. — 23.15: Reportaža nočne procesije, vmes koralni spevi (oktet). — 24: Prenos slovesne polnočnice s Stadiona.
BEOGRAD 20: Violina. — 20.40: Iz Madrida. — 22.20: Lahka glasba. _ ZAGREB 17.15: Trio. _ 20.30: Pesmi. — 21: Igra. —
22.15: Tamburaški orkester. _ PRAGA
19.15: Orkester. — 20.45: Operetni večer.
—	22.40: Jazz. — VARŠAVA 20: Poljske pesmi. — 21.30: Operna glasba. — 22.20: Plošče. — DUNAJ 11.40: Orkester. — 16.45: Klasične operete. — 20: Španska glasba iz Madrida. — 22.25: Spevoigra. _ 23.40: Jazz. — BERLIN 20.10: Pester program. _ 22.30: Vedra glasba. _ M0NCHEN 20.10: Program po napovedi. — STUTTGART 20.10: Zabaven program. _ 22.30: Ples. — 24: Orkester in solisti. — RIM 17.10: Koncert solistov. — 20.50: Operni večer.
ODDAMO
5477
pisarniške prostore
(primerne tudi za samsko stanovanje) v palači »Grafiki«, Masarykova cesta 14.
Tse nove
OTLLETTOVIS
SOKOL
Načelnlltvo sokolske žnpe Ljubljana.
V smislu navodil saveza SlO bodo mogli od prijavljenih potovati na zlet bolgarskih Junakov v Sofijo samo oni, ki bodo izpolnili vse doslej objavljene pogoje in imeli od svojega društva pravilno izpolnjeno so-kolsko izkaznico, potrjeno od pristojnega sreskega načelstva odnosno od policijska uprave, da ni zadržka za potovanje v Sofijo. To potrdilo si mora oskrbeti vsakdo sam pri svojem pristojnem sreskem načel-stvu (za ljubljanska društva ter za Vič; Moste in Ljubljana—Šiška od policijske uprave). Tako opremljene sokolske izkaznice je treba izročiti svojim društvom najkasneje do 2. julija in ona jih morajo poslati s poimenskim spisom župni upravi vsaj do 3. julija. Pravilno izpolnjeno »okolsko izkaznico bomo smatrali samo ono, ki bo imela tozadevno potrdilo od sreskega načelstva in potrdilo društva, da ie lastnik plačal članarino za prvo polletje. Zupa bo sokolske izkaznice izročila s posebnim spisom policijski uoravi v svrho izdanja skupnega potnega lista. Ker je udeležba na zle-tu mogoča edinole s skupnim potnim H-Rtom, bo razumljivo, da oni .ki ne bo predložil pravočasno svoje sokolske izkaznic ne bo mogel potovati na zlet. Sokolske izkaznice se bodo razdelile naslovi jencem v vlaku. Ali bo treba tudi za skupni potni list plačati posamezniku 50 Din, bomo pravočasno obvestili v časopisju in po okrožnici.
PRESELILI sisto se na
Martin trg ŠU 8
poleg trtmoatuvja
GRAVERSKI ZAVOD
SITAR & SVETEK
5523
LJUHLJAKA
nudi vsem srčno tn živčno bolnim, vsem, ki se počitka potrebni nove življenjske močL Z največjim uspehom pa zdravi osobito
ženske bolezni. Cene tudi v glavni sezoni nizke ln nfthrt Pension od Din 70.— do Din 220;—* Prospekti na zahtevo!
Iz Kranja
KONCERT
VSAKO SOBOTO UT KEDELJO RA VRTU
HOTELA ffJELEN"
V KRANJU ™
HDTELiR: KHDOLF WAKD
Iz Ormoža
Dr. Anton Hrovat
ordharlj bolnice križniškega reda ▼ Ormožu, ne bo ordiniral od S. julija do 25. julija 1 L

DRAMA
Začetek ob 20. «1 Petek, 28. junija: Ob pol 22. «1 **
obiskanjac Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Sobota, 29. junija: Ob 19. uri v drami V eu obiskanja. Izven. Cene od 20 Din vzdol.
Nedelja, 90. junija: Ob 2. ari z juti a) Slehernik. Izven. Cene od 20 Din navzdoL Ra Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Ob pol 22. uri V času obiskanja. Izven-Cene od 20 Din navzdoi Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo.
OPERA Začetek ob 20. mri Petek, 28. junija: zaprto. Sobota, 29. junija: Ob 18. uri PareHaL hew Znižane cene od 30 Din navzdoL
Vse posetnike gledaliških predstav pred Nunsko cerkvijo opozarjamo: prostor Kongresnega trga, določen za gledalce, je ograjen z gledališkimi kulisami. Dostop v ta prostor je s treh strani, in sicer: iz šelen-burgove ulice pri trgovini Bogataj, na sredi Kongresnega trga v višini lekarne Ba-hovec in iz Gradišča pri vhodu v uršulin-ske šolske zavode. Na teh mestih poslujejo blagajne dve uri pred začetkom predstave, to je od pol 8. ure zvečer dalje, odnosno od polnoči dalje. Stojišča po 5 Din se dobijo pri vseh treh blagajnah, sedeži pa samo na blagajni v Šelenburgovi ulici in na Kongresnem trgu. Prav posebno pa še opozarjamo, da je predprodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure pri dnevni blagajni v operi, kjer se prodajajo tudi vstopnice za obe predstavi, ki sta v dramskem odnosno v opernem gledališču. Občinstvo naj kupi vstopnice že v predprodaji, da ne bo tik pred predstavo prevelikega navala na blagajne in da je mogoč točen in miren začetek. Veličastna dela, ki se uprizore v teh dneh. zahtevajo največjo pozornost in mora biti vsak šum popolnoma izključen. Dostop v prostor za poslušalce pred Nunsko cerkvijo je eno uro pred začetkom predstave, dramsko in operno gledališče pa se odpre pol ure pred začetkom predstave
Gospodarstvo

Pomen perntninarstva za naš Izvoz
Nedavno je icmetijsko ministrstvo objavilo statistiko o številčnem stanju živine im perutnine v naši državi, iz katere je razvidno, da se je v zadnjih letih najbolj občutno povečalo število perutnine, in sicer od 16.08 milijona komadov v L 1928. na 20-82 milijona komadov v lanskem letu, tako da znaša prirastek v zadnjih 6 letih skoro 30 odstotkov. Ta nagel razvoj perutmnarstva v naši državi je na prvi pogled v protislovju z dejstvom, da se je naš izvoz jajc v poslednjih letih silno skrčil. Pred nastopom svetovne gospodarske krize smo izvozili na leto za okrog 500 milijonov Din jajc, lam pa je znašal ta izvoz samo še 100 milijonov, če pa se navzlic nazadovanju izvoza jajc pri nas nadalje širi perutninarstvo, je to v precejšnji meri pripisati okolnosti, da se je zadnja leta vzporedno s padcem izvoza jajc navzlic uvoznim omejitvam in drugim težkočam precej povečal izvoz perutnine.
Ži-ve in zaklane perutnine smo izvozili leta 1926. 800 vagonov, potem pa je izvoz stalno naraščal in je leta 1931. že dosegel 1811 vagonov; naslednje leto je padel na 1686 vagonov, potem pa se je zopet pričel dvigati in smo lani izvozili 1941 vagonov perutnine. Vrhu tega se je izvoz perja in puha dvignil od 54 vagonov v 1. 1926. na 98 vagonov v lanskem letu. Čeprav so izvozne cene v letih krize precej popustile, smo vendar lani dobili od inozemstva za perutnino ter perje 215 milijonov Din, skupaj z izvozom jajc pa je lani znašal naš izkupiček od perutninarstva pri izvozu 374 milijonov, to je prav znaten znesek, če upoštevamo, da je lani znašala vrednost vsega našega izvoza živali in njihovih proizvodov 860 milijonov Din. Sam izvoz žive in zaklane perutnine, ki je lani znašal 191 milijonov Din, po vrednosti prekaša izvoz svinj in svinjskega mesa. ki je lani znašal le 165 milijonov.
Pa tudi v razmerju z ostalim izvozom pridobiva naš izvoz perutnine vedno večji pomen za našo zunanjo trgovino. L. 1926. je predstavljal izvoz perutnine ter perja in puha le 1.8 vsega našega Izvoza, lani pa že 6.5 %. Znatno povečanje izvoza perutnine pa je tudi omogočilo, da se navzlic hudemu padcu izvoza jajc pomen perutninarstva za naš izvoz ni prav nič zmanjšal, kajti leta 1926. je izvoz perutnine, jajc in perja predstavljal 8.3 % vrednosti vsega izvoza, lani pa 8.2
Iz statistike kmetijskega ministrstva je razvidno, da odpade pretežni del skupnega števila perutnine v naši državi na ko-košjerejo. Kokoši smo imeli lani 17.86 milijona komadov (od tega 5.03 v dunavski banovini, 3.25 v savski, 2.00 v moravski, 1.86 v drinski, 1.83 v vardarski, 1.36 v vrbaski, 1.12 v dravski, 0.70 v primorski in 0.64 milijona v zetski banovini). Poleg tega smo imeli lani v naši državi 1.13 milijona gosi, 0.98 milijona rac in 0.84 milijona puranov.
Dohodek našega kmetijstva od perutninarstva se lahko ceni na okrog 500 milijonov Din letno; jajc smo lani izvozili za UD milijonov in približno enak znesek je naše kmetijstvo prejelo od vnovčenja jajc na našem trgu. Vrednost izvožene perutnine pa je znašala 191 milijonov Din in se kansum na našem trgu samem ceni na preko 100 milijonov.
Hmelj ski nasadi v Nemčiji
Srednjeevropski hmeljski urad v Miinehe-nu poroča o stanju nasadov v Nemčiji na dan 20. t. m. med 'drugim naslednje: V hal-lertauskem okolišu se stanje lahko označi kot >dobro<. Povsod je rastlina dosegla V2 višine ogrodja, v dobrih legah pa % višine. Rastlina je zdrava in po večini poganja številne stranske panoge. Peronospora se je pojavila le ponekod. Žal je v početku junija toča povzročila v nekaterih predelih precej škode. — V spaltskem okolišu se je hmelj v juniju precej popravil.. Peronospora se je šele po zadnjem dežju ponekod pojavila. Povprečno je rastlina dosegla 3 m do polovice višine ogrodja. — V kersburškem okolišu je rastlina v 60% nasadov zelo lepo razvita in poganja, ko je dosegla polovico višine ogrodja, številne panoge. V pozneje obrezanih nasadih (40% nasadov) pa je hmelj dosegel le 1.5 do 2 m višine. V številnih vrtovih se navzlic škropljenju neprijetno opaža peronospora — V okolišu Sura se je v rasti zaostali hmelj precej popravil in je dosegel polovico višine ogrodja. Peronospora se že pojavlja. — V okolišu Aisch-grund je hmelj zaradi mokro-hladnega vremena v aprilu in maju še precej zaostal in po večini še ni dosegel polovice višine ogrodja. Od škodljivcev je nastopila hmelj-ska uš. Napad peronospore je srednje močan. — V okolišu Reinpfalz je zgodnji hmelj dosegel že skoro vso višino ogrodja in ima številne stranske poganjke. Pozni hmelj pa je zrasel do % odn. % višine. Zaradi vlažnega vremena se malo bolj opaža perono-sptora. — v tettnanškem okolišu je zgodnji hmelj dosegel % višine ogrodja. Posamezni vrtovi kažejo močnejši napad peronospore in so jih že dvakrat škropili. — V baden-skem okolišu je rastlina zelo lepa in zdrava in je v nekaterih nasadih dosegla že višino ogrodja, to je 6_7 m.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke od 22. t. in. zaznamuje za tretjo četrtino junija dotok zlata in deviz v višini 1.1 milijona Din (v drugi četrtini je bil zabeležen odtok za 17.1 mi lijona Din); pri tem je zabeležiti povečanje zlate in devizne podlage za 20.7 na 1368.5 milijona Din pri istočasnem zmanjšanju deviz izven podlage za 19.6 na 184.i milijona Din (zlato v »resorih Narodne banke je naraslo za 7 milijonov, dočim je zlato v inozemstvu nazadovalo za 2.2 milijona Din, devizne rezerve v podlagi pa so se povečale za 16.1 milijona Din). Menična posojila so narasla za 1.2 na 1511.2 milijona Din, lom bardna pa za 0.1 na 263.8 milijona Din.
Obtok bankovcev se je skrčil za 27.8 na 4354.1 milijona Din. obveznosti na pokaz pa so narasle za 24.2 na 1324.7 milijona Din (od tega žirovni računi za 23.9 na 605.5 milijona Din) Končno so obveznosti z rokom narasle za 5.0 na 279.3 milijona Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na poka? v zlatu in devizah znaša 30.96°/i* (prejšnji teden 30.47). kritje v samem zlatu v treso-rih Narodne banke pa 28.22®/« (28.05).
Kupuj domače blago!
Gospodarske vesti
Pred podaljšanje« trgovinskega razama 1 Grčijo. Ker bo SI. avgusta potekel
sedanji trgovinski sporazum z Grčijo, »e je naša vlada obrnila na grško vlado s predlogom, da bi se pogajanja za nov »porazum pričela v začetku julija.	_
= Naša dobroimetja v Grtifl. Po ot,rt~j lu Narodne banke je znašal 19. t m. saldo grških bonov v obtoku 24.5 milijona drahem, stanje blokiranih terjatev pn Lrržki banki pa 41.4 milijona drahem. _
= Cementni kartel. S Sušaka poročajo, da se je dovoz cementa iz Splita na Sušak (zaradi nadaljnje ekspedicije v notranjost države) v zadnjem času znatno zmanjšal, m sicer v zvezi z nedavno sklenjenim sporazumom cementnih tvornic, ki je uvedel rajo-niranje prodaje. Vse one količine cementa, ki so prej šle preko Sušaka v savsko m dravsko banovino, sedaj odpadejo, ker po novem sporazumu oskrbuje tržišče v Sloveniji Trboveljska premogokopna družba, pretežni del tržišča v savski banovini pa tvor-nica Croatia, tako da za odpremo preko Sušaka ostane samo rajon do Karlovca.
= Razveljavljen pravilnik bolniške blagajne »Merkurja«. Iz Zagreba poročajo, da je bolniška blagajna »Merkurja« prejela od Suzorja obvestilo, da je novi minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka do nadaljnje odredbe ustavil izvajanje odloka svojega predhodnika ministra dr. Marušiča o potrditvi novega pravilnika bolniške blagajne »Merkurja«, po katerem so bili zavarovanci blagajne odvezani dolžnosti, da bi bili tudi člani društva
= Ustanovni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev. Včeraj dopoldne je bil v lovski sobi »Pri orlu« v Mariboru ustanovni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev za dravsko banovino. V imenu pripravljalnega odbora je podal obširno poročilo predsednik g. Srečko Kranjc, v katerem je med drugim tudi omenil uspehe, ki jih je doslej dosegel odbor ter podal prognozo letošnje sadne letine v naši in v drugih državah. Prečitana so bila tudi nova pravila, ki jih je občni zbor soglasno sprejel. Daljša debata se je razvila zaradi borznih »uzancc. Sprejetih je bilo več važnih sklepov, ki bodo mnogo pripomogli k napredku izvoza našega sadja.
= Obeni zbor Združenja trgoreev za sre-ze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah
se je vršil 25. junija v mali dvorani Celjskega doma. Zbor je vodil prvi podpredsednik g. Mastnak iz Št. Jurja pri Celju. Po poročilu predsednika je poročal tajnik g. Veble, ki je podal blagajniško poročilo, 00 katerem je imelo združenje lani 95.800 Din izdatkov in 106.600 Din dohodkov ter se je višek dohodkov porabil za kritje odprtih računov iz prejšnjega leta. Premoženje združenja znaša 134.000 Din. Na predlog predsednika nadzorstvenega odbora g. Maksa Cukale je občni zbor izrekel upravi absolu-torij. Pri debati je zborovalce pozdravil v imenu Zbornice za TOI zbornični konzulenl g. Žagar, ki je podal daljše px>ročilo o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih. Poročal je tudi tajnik Zveze trgovskih združenj g. Kaiser, zborovalce pa je {»zdravil tudi narodni poslanec za gornjegrajski srez g. Rudolf Pevec. Pri volitvah sta bili predloženi dve kandidatni listi in je bila s pičlo večino izvoljena druga kandidatna lista z naslednjimi gg.: Pilih, Tiršek, Cvenkel, Mar-šič, Mastnak in Košir za celjski srez, Bačun, Druškovič, Žmavc in Turnšek za gornjegrajski srez ter Preaz, Loschnigg in Pavko za šmarski srez. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Cukala, Vizovišek in Lavrič. Pri slučajnostih so zborovalci obširno razpravljali o dobavi soli, o prevozu lesa, zlasti pa o reglementaciji hmeljske trgovine
— Ponovno znižanje obrestne mere ta vloge v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da j« pri pogajanjih med avstrijsko Narodno ban ko in predstavniki avstrijskih denarnih zavodov prišlo do sporazuma glede ponovnega znižanja obrestne mere na hranilne vloge linearno za pol odstotka, tako da bodo denarni zavodi obrestovali vloge brez odpo vednega roka po 2 odnosno 2.5% in le za dalj|i čas vezane vloge viSje, do največ 3% Glede na ta sporazum je v kratkem pričakovati, da bo avstrijska Narodna bank? znižala diskontno mero od 4 na 3.5% — Spričo pomirjen ja na nizozemskem deviznem tržišču ie Nizozemska banka znižala diskont od 5 na 4%
= Okuženje sadnega drevja od uši Saa Jose. Kr. banska uprava dravske banovine je izdala okrožnico glede borbe proti nevarnemu škodljivcu sadnega drevja ščitasti uši San Jose. Iz te okrožnice p>osnemamo naslednje: Prve vesti o ugotovitvi ščitaste uši ali ameriškega kaparja v Jugoslaviji so se pojavile ob koncu leta 1933, ko je avstrijska fitopatološko-entomološka služba prepovedala uvoz 2 vagonov jugoslovenskih jabolk iz okolice Subotice, ker so bili plodovi baje okuženi. Kmetijsko ministrstvo je lani v oktobru po strokovnjakih ugotovilo okužbo predvsem ob madžarski meji, zlasti v privatnih drevesnicah v Stari Kaniži in v Senti. Ker je bil iz teh drevesnic še pred okužbo razposlan sadni materijal v razne kraje, je kmetijsko ministrstvo odredilo tudi pregled drevja iz omenjenih drevesnic in se je pri tem pregledu ugotovila okužba
v	nekaterih drevesnicah in nasadih, toda le severno od Dunava, dočim glavna jugoslo-venska sadna področja niso okužena. Ministrstvo je izdalo tudi najstrožje določbe glede obrambe pred tem nevarnim škodljivcem (prepoved prodaje in prenosa drevesc, škropljenje z raztopino drevesnega karboli-neja, posekanje napadenih dreves itd.). letos bo v dunavski banovini ustanovljenih več postaj za razkužbo s strupenim ciano-vim plinom. Ščitasta uš San Jose ali ameriški kapar napade vse vrste listnatega, zlasti pa sadnega drevja. Škodljivec je komaj 1 mm velik in se silno naglo razmnožuj«, škoduje pa drevju s tem, da sesa drevesni sok m se drevo v par letih posuši. Tudi kt banska uprava dravske banovine bo vodila strogo nadzorstvo nad sadnimi nasadi v banovini in poziva k sodelovanju vse kmetovalce, da prijavijo vsak sumljiv slučaj pri stojni občini ali sreskemu kmetijskemu r* ierentu, odnosno kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani.
= V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke. »Jngojaje«, jugoslovem ka aruziba z o. z. za trgovino, izvoz im konser-
vi	ran je jajc (osnovna gilavnica 200.000 Din; poslovodje: Djordje Moss, trgovec. Beograd in Albert Hendrix Reinhard. trgovec, Indji-ja); Kopališka družba Kamnik d. d v Ljubljani (delniška glavnica 500.000 Din, na j občnem zboru 18. maja je bil* sklenjeno po- i
»j* aa 700.000 Ms); _ - ^ Ivo Beokovač, odv. T Ljubljaai, Fraa Kra*-aar, predsednik občim Kamni, Leo Gr»l»-wald, bančni ravnatelj, Ljubljana; J venske društvo guma Eaglebert «- d. Beograd, podružnica v Mariboru (trgovanje ■ avtomobilskimi gumami); »Jagesijatice«, družba z o. z. v Ljubljani (proizvodnje m prodaja žarnic in elektrotehničnega mater rijala, osnovna glavnica 200.000 Dan, vplačano 100.000 Din, poslovodja dr. Rudolf Hernnanm, trgovec, Zagreb); Kirbiš Josip, celjska tovarna kvasa in »Uda, Cel j«; 2w mer Frančiška in drug, mesarska obrt, Celje (družabnika Žumer Frančiška, Cel j«, Hode Matija, mesarski mojster, Pobreije pri Mariboru); Knjigama Panonija A. Sort -Zupe, Ljutomer; »Techna« Gustav C. Bo-chaL, zastopstvo tuzemskih in inoeeraslrih tvrdk iz kemične in strojno - tehnične stroke, Maribor; Tekstilna R. Thaler, tkanje bombažnega blaga, barvanje in apre<tiranje, Škofja Loka; A. Balaffio, trgovina z vinom, jabolčni kom in žganjem na debelo, MoSkanj-ci; Pertl Jožef, trgovina 1 vinom na debelo, Potok pri Mozirju; Unger Janez, trgovina e sadjem in poljskimi pridelki ter izvoz, Fiikšinci, srez Murska Sobota. — Gradbeno podjetje G. Tonnies, družba z o. s. v Ljubljani je spremenilo naziv tvrdke v »Gradbeno podjetje G. Tonnies nasl. družba s o. x-(izbrani so p>oslovodje Schreiner Armin, Zagreb. Tonnies Errvil in Tonnies Frigga i« Ljubljane, vpisana pa sita kot poslovodja inž Edmund Dachovsky, Ljubljana 'n Otto Mikusch, zasebni uradnSk, Ljubljana).
Borze
27. junija.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz todl danes ostali v glavnem nespremenjeni, 1« London je bil nekoliko šibkejši, Trst pa čvrstejšL V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi zopet nekoliko višje, in neer 875—8.85. V zagrebškem privatnem kunn-gu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 7850, v angleških funtih po 234.® in v grških bonih po 37.50, dočim so se španske pezete nudile po nižjem tečaju 6.05.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in se je trgovala po 362 in 363.50. Nasprotno pa se j« v Beogradu proti koncu borznega prometa okrepila do 370. V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize.
Devize (s všteto premijo 28.5 odstot). Amsterdam 2966.38 — 2979.90, Berlin 1752.06 — 1765.93, Bruselj 734.18 —738.24. Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.1S— 216.25, Newyork 4310.03 — 4346.39, Pari« 288.10 — 289.54, Praga 182.04 — 188.15. Trst 358.67 — 362.75.
Curih. Beograd 7, Pari* 20.22, London 15.07, Newyork 305.1250, Bruselj 51.6250, Milan 25.2750, Madrid 41.90, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Stock-holm 77.65, Oslo 75.70, Kobenhavn 67.26, Praga 12.7850, Varšava 57.80, Atene 2.90, Bukarešta 3.06.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
363—364, za julij-okt. 363 dem, 7% invest 81.50—83, 4®/» agrarne 47 bL, 7% stabiliz. 83 bL, 7% Blair 60 den., 8% Blair 77—76, 6% begluške 61—63; delnice: PAB 225 do 228, Trboveljska 100—110, Šečerana Osijek 135—160.	,__
Beograd. Vojna škoda 370—372 (364—370) za julij — (369), za okt 370 den. (364—366), za nov. 370 den. (366), 7«/. invest. 82—82.50 (82), ?% stabiliz. 83.50 bL, 4% agrarne 47.25 bL, 6®/® begluške 65—65.50 (63—66), za avg. 65—65.50 (6410), 7% Blair ®.50 do 66.50, Nar. banka 5750-5000, PAB 226—229 (225—229).
Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 24.30, Trboveljska 12.80, Alpina-Mont 11.10.
Blagovna tržišča
ŽITO.
-f Chicago, 27. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80. za sept. 80.75, za dec. 82.75; koruza: za julij 81.75, za sept 75.6250, za dec. 64.75.
+ Winnipeg, 27. junija. Začetni tečaji: Pšeniea: za julij 81.50, za okt 86.26.
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.). Tendenca mlačna. Promet je bil srednji. Pšenica: baška potiska 120—124; slavonska 122—124; sremska 119—121- baška 118 do 121; banatska 115—121. Oves: baški in sremski 96—98; slavonski 100—102. Koruza: baška in sremska 76—78; banatska 74—76. Moka: baška, banatska »0g< ia >0gg< 190 do 210; »2< 170—190; »5< 150—170; »6< 130 do 150; >7< 107.50—117.50; >6< 86—90. Otrobi: baški m sremski 82—84; banatski 81—83. Fižol: baški in sremski 116—120.
BOMBAŽ.
+ Iiverpooi, 26. junija. Tendenca stalna.
Zaklj. tečaji: za julij 6.32 (6.91), za okt 6.02
(6.02).
-f Newyork, 26. junija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.61 (11.52), za okt 11.29 (11.22).
•5
KUBANYJEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce to mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije. se mu ni bati ne gib ta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna Mr. Milivoj Leustek. Ljubljana, Resi jeva cesta l, ako pošljete vnaprej Din 15.— Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Ne pozabite
da boste ob priliki evharističnega kongresa
v Ljubljani najbolje to najceneje postreženi z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili v gostilni pri »PANJU«, Vegova ulica St 10.
poleg Napoleonovega spomenika. Točil bodem tudi na prostoru poleg štadiona in imel vedno na razpolago gorka in mrzla jedila.
Vsem cenjenim udeležencem se najvljudneje priporočam
5445
TONE HUC, gostilničar.
TOVARNIŠKO NOVA
KOLESA
naprej, pa vse do najboljše kvalitete EDINO LE pri
A. GOREČ d. z o. z.,
palača Ljubljanske kreditne banke Oglejte si naša kolesa!
* P o R T
Dogodki v drugem razredu
•o sicer že tik pred svojim zaključkom, pa še vedno samo dozorevajo za odločitev. Drugi razred je sedaj nekaj nedelj počivat deiloma zaradi btnkoštnih praznikov, deloma zaradi Olimpijskega dne. že na Telo-vo sta Korotan in Jadran odigrala svojo tekmo, v nedeljo pa so sledili Se trije pari. Rezultati so bili: Korotan ; Jadran 0:3, Slavija : Mladika 1:3, Reka : Mars 4:1, Svoboda : Slovan 3:1. Po teh dogodkih je tablica drugega razreda nekoliko drugaiS-
Reka 17 IS 0 4 66:21 26 Sloga 16 12 2 2 49:21 20 Mars 17 10 2 5 48:16 22 Grafika 16 9 S 4 54:25 21 Slovan 17 9 3 5 43:26 21 Jadran 17 9 1 7 40:27 19 Svoboda 18 6 1 11 34:53 13 Korotan 16 4 3 9 26:44 11 Mladika 16 3 0 18 17:68 6 Slavija 18 1 1 16 14:90 3 Po dolgem času se je torej spremenilo vodstvo tabele. Sloga je »mirovala« in Reka jo je z eno tekmo več, z istim Številom točk, toda s neprimerno boljšim količnikom prehitela, vsaj trenutno ji je strgala lz rok prvo mesto, za katero se vodi toli srdita borba. Marsovci so v težki bitki zasluženo p>odlegli Vičanom, ki igrajo v drugem razredu brez dvoma najlepši, n&jele-gantnejši nogomet. Tako so Marsovci zapravili ne samo Se tisto rahlo nado za prvo mesto, ki so jo vsaj teoretično še imen, temveč so prišli v položaj, da se bodo marali Se trdo spoprijeti s Grafiko za tretje mesto.
Derby koncem tabttoe je za letos odlo-ftfi T prid Mladike. Slavija je odigrala že vse svoje tekme to sedi nepremakljivo na dnu tablice
Važno je bilo srečanje med Svobodo ln Slovanom Ta zadeva ni bfla kar tako, bilo je precej živahnosti to sporov med tekmo, sodnik je pokvaril to to ono, pa se je vse nekam px> domača popravilo. NI Slo za Bog ve kaj, pa vendar se bo treba v bodoče izogniti tu (h takim nepmlikam. Svoboda je odnesla obe piki, to v kolikor se ne bo Korotan Se srečno otepal, bo ostala pred njim; tudi Svoboda je že zaključila borbo.
Jadran se je s zmago nad Korotand učvrstil na Šestem mestu, s katerega nemara ne bo zlezel višje; preostaja mu Se bitka s Slogo, iz katere težko da bo odnesel dobiček.
Spored za nedeljo se glasfc Grafika : Mars, Reka : Sloga, Mladika : Slovan. Slučaj je nanesei, da bodo med seboj igrala prav ona moštva, ki gre med njimi pravda za prvo ta drugo ter za tretje to četrto mesto.
Za prvo to drugo mesto se bo vnete bitka na Viču. Slogašem pač ne bo lahka ta pot gotovo pa bodo prinesli ■ seboj ves svoj temperament to elan, dva elementa, s katerima so bili tekom spomladanske sezon« tako uspešni. Brez dvoma bo zanimiva borba dveh načinov borbe: Rečam vihtijo bolj tehnično orožje, Slogaši se poslužujejo temperamenta. Ge zmaga Reka, jI je prvo mesto zagotovljeno, ker bo z dvema točkama jrred svojim rivalom, ki pač Se utegne premagati Jadrana, ne bo pa mogel toliko popraviti svoj količnik, da U se z enakim številom točk postavil pred Vičane. V primeru neodločenega Izida bo pač govoril tudi Jadran Se svojo be> aedo za prvo mesto.
Grafika to Mars bosta Igrala aa tretje In četrto mesto. Višje Jima je pot zaprta, navzdol pa je še mogoče p>ritL, saj straši Slovan s svojo bitko z Mladiko v ozadja. Najbrž bo moral oni, ki bo izguba, celo na peto mesto za Slovanom. Bitka bo torej važna ta temu primerno vroča.
Iz tega sledi, da gre Slovanu prav j prav Se za četrto mesto. Gotovo ne bo spustil prilike ta bo vzel Mladild, kar se jI vzeti da. Na Kodeljevem bo torej tudi živahno!	O. C.
Kdo bo prvak IL razreda
V nedeljo popoldne ob 18. uri bo na ferišču SK Reke ob Tržaški cesti odločilna tekma za prvenstvo drugega razreda med SK Reko in SK Slogo. Reka je trenutno na prvem mestu v tabeli, ima pa možnost pospraviti samo še dve točki. Sloga je toliko na boljšem, da ima poleg Reke za nasprotnika še Jadrana. In če v teh dveh tekmah izvije veaj tri točke Ji prvenstva ne more nihče več iztrgati. Kakšni so torej izgfledi? če sodimo po močnejših nasprotnikih v jesenskem tekmovanju Je Sloga skoro na slabšem. To potrjuje tudi tekma z Marsom. Reka pa ee od tekme do tefcme popravlja. Skoro vseka nedelja Ji prinese lepši uspeh. Gotovo ne bo hotela odnehati tik pred koncem. Nedeljska tekma je torej zanjo najvažnejša in tudi zadnja bitka, ki Jo, srečno iz-vojevama, privede do ponosnega naslova prvaka H. razreda. Poleg tega pa nastopi po daljšem presledku v evoji najmočnejši postavi in na lastnem Igrišču, kar oboje Ji daje mnogo izgledov za zmago. Vsi prijatelji lepe nogometne igre pridite, da s svojo navzočnostjo vtijete poguma in eia-na naši enajsstorici.
Službeno iz SO LNP. Delegirajo se k tekmam 30. iuniia: v Liubliani Grafika— Mars Jordan, Reka—Sloga Camernik, rez. Vidic (po sporazumu). Mladika—Slovan Mrdien; v Zagorju Zagorje—Hrastnik Ramovš (po sporazumu) rez. Lukežič: v Mariboru Svoboda—Ilirija delegira SO JNS, rez. Vesnaver. Glede igrišč in začetka tekem naj se sodniki orientirajo po službenih objavah LNP in po službenih noticah klubov. Ramovš tajnik.
ŽSK Hermes (nogometna sekdjs). Danes ob 20.30 pri Kočarju sestanek L mošt m zaradi nedeljske tekme. Glejte objav« m igrišču.
Razpis za prvenstvo Mariborske kola sarske p>odzveze za skupimo A. m B, ti se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 7. julija v Slovenjgradcu skupno z medkhibske dirko športnega in kol. kluba Mislinjs v Slovenjgradcu. Skupin« B. vozi 50 km aa progi Slovenjgradec — Mislinje—Dravograd — Slovenjgradec. Start ob 1130. Skupina A. vozi 75 km na progi Skrvenjgradee — Mislinje — Dravograd — Slovenjgradas — Dravograd — Slovenjgradee. Start ob 14.M. Vozi se na lastno odgovornost po cestnesa-policijskem redu ter pravilniku kol. zveze kr. Jugoslavije. Pravico starta imajo vsi člani MKP_ ki se izkažejo z Terifdacšie Jug. kol. zveze za L 1935. Start je dovoljen le s predpisanim opremi j enim kolesom, z dobro zavoro in zvoncem. Pritožbe se sprejemajo najpvozneje 15 mm. po koo^sni dirki s kavcijo 30 Din. Startnina 5 m 2 Dia za Olimpijski fond. Prijave p>oslati do d. ia-lija tehničnemu referenta MKP Franc Ke-brič, Maribor, Koroška cesta L
SK Grafika. V nedeljo ob ». p>rvenstvena tekma z Marsom na Slovana ob 18. Vsi igralci naj bodo ob 17JO pri Krušiču. — Zaradi nedeljske prvenstva-ne tekme danes ob 19. sestanek vseh igeal* cev v društvenih prostorih pjalače >Cra> flka«.
SK Slavija. Danes ob 20. strogo zen članski sestanek v klubski sobi na AW ksandrovi cesti. Strogo obvezen zarad! Bednih treningov pod vodstvom trenerja £ Varška in zaradi predvidenih gostovoX Vsi juniorji, ki nameravajo vstopiti v SK Slavijo, naj se istotako odeležijo današnja, ga sestanka. Vabljeni so tudi vsi odborniki Trening danes odpade. Vsi, ki »mate opremo doma, jo prinesite danes ob 19. ▼ derobo. Tržaška cesta št 22. Obvestite as med seboj.
SK Svoboda. Danes od E napesf vezen trening. Ob 20. članski sestanek. Vaš-no zaradi gostovanja na Jeesnfuah ln Sko^ ji Loki.
PLISE za volane r različnih gubah. SPECEELNI ENTEL pajtelanor, rat, oblek.
FIN ENTEL. vložkov ta čtpk. SPECTKLN1 AŽUR za žepne robee, A2 TJ HIRANJE prtov, volan, Itd. PREDTTSKANJE žen. roč. dri. —
čist tisk. VEZENJE mocogramov, zaves,
najfinejšo to najtrpežnejšo prejo. 2EPN1 ROBCI komad 2 Din, S Din,
Dta, 5.— Din, 6.— Dtn. ZA NASE KVALITETNO delo, 1
hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Matek & Mikeš, Lfnbljana
samo poleg hotela Strafcetj. M
ALI STE ROJENI
MED LETI 1899—19191
Citatelji to čitateljice tega lista rojeni med 1859—1919 se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime ta nnt^^nj da« tum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana to obsežno komentirana v vsem tlaku, se je odločit da bo čitateljem to čitateiji-cara tega lista objavil svoje senzaeijonalne študije na podlagi katere morejo gesera-»lje, rojene med 1859—1919, zboljšati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje ljubezen etc. Ta objava je največje važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje to dosežejo srečo. BrezpjogreSna jasnovidnost gra-fo logi je to astrologije Vam bo razjasnila:
1.	Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake;
2.	Vaše izglede v ljubezni;
3.	Vaše Izglede v kupčijah;
4.	Vaše izglede v podedovan ju;
5.	Vašo življenjsko dolgost;
6.	Vaše prijatelje in Vaše protektorje;
7.	Vaše sovražnike, zahrbtnostt krivične obdolži t ve itd.;
8.	potovanja, spremembe bivališča;
9.	zadeve v rodbini;
10.	vse, kar želite zvedeti e zadevah.
Citiramo nekaj izmed tisoče katere prejema ta sijajni aoan
vseh krajev sveta: »Gospa Irma____
iz Ljubljane, se zahvaljuje najpriartaeja, ker je v njenih najtežjih finaneijalnlh na-prillkah poslušala njegov nasvet, igmte r loteriji in zadela 150.000 Din.«
Pišite brez odloga, pošljite Se dan« Ta« rokopis ln rojstni datum ter 50.— honorar za Vašo psihoanalizo to na točno ln stalno adreso:
GBATOLP8KI BUBEAP _ GELJK
> JUTRO« St, 147
PefeS, 28. VL T9SS =>
Josip Vem dot:
Samotar v petelin ji kolibici
Tistega dne naš petefin tri niti enkrat zapeL Za dvoriščni plot se je umaknil, stopil na ozek drog in je sedel tam do večera. Kokoši so se ozrle tu pa tam nanj ki žlobudrale druga drugi: »Stari sitnež je bolan. Glejte, greben se mu je povesil do očL Mir bomo imele zdaj pred njegovimi sitnostmi. Kar vesele bodimo in bo prav.«
A naš petelini ni bil bolan. Le vase ie šel m je pričel premišljevati svoje življenje. To premišljevanje pa ga je poučilo, da je bil vse dni samo velik nepridiprav. Preveč je mučil trdoglave kokoši, preveč suval uboge piščance in preveč sovražil sosedovega petelina, ki ga je skoro vsak tretji dan okljuval do krvi. Vse to pa ni bilo prav in je bilo pregrešno.
Greha pa se je naš petelin ustrašil in zazeblo ga je do konca peroti. Zato je šel vase in sklenil, da se pokori za vse grehe, ki jih je bil storil v svoji prešer-nosti. Že drugi dan si je v vrečico natrosil dve prgišči zrnja, poiskal v hlevu medeni zvonček, M je ostal tam še po ranpkem iančku. Tretje jutro je ravno vstal, si privezal zvonček okrog vratu, prijel s kljunom vrečico, polno za-nja iai odšel z dvorišča, ne da bi rekel besedo spečim kokošim. Šel pa je naravnost v g<xa% da se v samoti pokori za svoje grehe.
zahvalil nL Trdo je stapfi nazaj v svojo koiibieo izn jo zapri mižim pred nosom.
Nazobal se je zrnja do sitega ki se napil vode. Nato je stopil na brunce, M so mu ga krti trudoma pripeli k obema stenama kolibice, počenil in zamižai Vsakemu bi se zdelo, da adaj pobožni samotar premišljuje storjene grehe in ugiblje, kako bi se najhuje in najlepše pokesal zaradi njih. A nihče iu vedel, da petelin samo spi in dremlje, ker se je bil preveč najedel, vedeti pa tega ni mogel nihče zaradi tega, ker ga nihče ni prišel gledat.
Joj, spokorni samotar je postajal od dne do dne debelejši in lenejši. Vsak dam je pozobal polno vrečico zrnja, di je bil že hudo golšast in da od same debelosti že ni mogel več skočiti na skalo in kakor po navadi zapeti v lepo jutra Se s perotmi ni več prhutal in le tu pa tam je še pomežiknil z belimi, od tolšče nabreklimi vekami. Čepel je v kolibici in težko sanjal. V teh ?anjah pa je hvalil Boga, da ga je privedel sem v gozd na to lepo spokorniško poL
Mesec dni so mu miži trumama vlačile zrnje s polja. To pa ni bilo nič kaj prijetno delo, ker je bila njiva že davno požeta in so ptice pobrale že vse zrnje s tal. Miši je pričelo skrbeti, a se pobožnemu samotarju niso upale upreti. Bale so se petelina, ker so vedele, da je mačkov prijatelj, pa ga lahko naščuva nanje, da jim bo joj. V skrbeh so se posvetovale tri dni in tri moči. Le naj-modre^a miš je molčala, ker se je domislila nečesa lepega, kar bo čisto gotovo vsem mižim pomagalo v hudi siti.
četrto jutro je stisnila med prednje nožice popotno bilko in krenila naravnost v gozd. Dolgo, dolgo je blodila po goščavi, dokler ni našla črne votline. Pogumno je stopila vanjo ki prijazno zacvilila, ker je hipoma zagledala pred sabo srepo Bsico, ki je v votlini stradala s svojimi tremi lisičkami.
Najmodrejša miš ji je naglo povedala o veliki stisM, ki tare njene tavarišiee. Lisica še trenila m z očmi, temveč se je smejala veselo in zadovoljno. Že dolgo je namreč oprezovala okrog kolibice tolstega puščavnika, pa ga ni mogla zgrabiti, ker ni mogla v zaprto kolibico, a se puščavnik nikoli ni prikazal iz nje. Z repom je prijazno pobožala najmodrejso miž in jo poučila, kako m kaj.
Naglo sta zdrveli pred puščavnSkovo kolibico. Miš je pričela glasno cviliti in tarnati: »Joj, pobožni puščavnik! Pritfl
tr*HAT
Zvonček mu je cingljal na vratu in pel v mlado jutro. Slišale so ga miške in se čucKle in so šle za njim. Slišali so ga muumi, krti, črni, pisani in rjavi hrošči in so šli za njim, ker so šle miši sa njim. še preden se je naš petelin zavedel, je videl, da kna za sabo celo živo procesijo. Pa je bil vesel in je še bolj kimal z glavo in pozvanjal, da je privabil v svojo procesijo vse, kar je bilo živega na polju.
V gozdu se je ustavil rta ozki jasi, kjer je izpod črnikaste trate ourel droben vrelec. In tedaj je ukazal procesiji, naj se brž poprime dela in mu pod skalo jjgradi udobno kolibico, kjer bo mogel brez skrbi živeti sveto življenje, kakor ga živi vsak pušča vnik. Živali so bile prepričane, da je petelin resnično pobožen mož, zato so se z veseljem lotile dela. Še preden se je petelin utegnil ogledati po jasi, so mu miši, krti, murni in hrošči izdolbli pod skalo tako domovanje, da ga še v kurniku ni imel udobnejšega in lepšega. Vanj se je petelin takoj zaprl in živali so odšle, ker puščavnika niso hotele motiti v njegovi spokorno-sti.
In petelin je živel zdaj lepo in samotarsko življenje. Pred svojo podzemsko kolibo je pripel zvonček na vejico pohlevnega grmiča. Vsako jutro je skočil na skalo in zakikirikal v gozd. A ker se gozdne živali niso prav nič zmenile za njegovo petje, je jezno iztegnil nogo in s krempl ji zgrabil vrvico. Pa je zvonil in zvonil, da so slišale miši na polju to zvonjenje in so naglo pritekle k svetemu samotarju. Petelin jih je premeril s hudimi očmi, vrgel pred nje prazno vrečico in jim velel: »Napolnite mi jo, da ne lx>m sam tratil časa, posvečenega po-božnosti in spokornosti.«
Jadrno so miši pograbile vrečico in z njo oohitele na polje. Razkropile so se po žitni njivi tn nabirale zrnje. Še preden je poteklo pol ure. so se vrnile k samotarju s polno vrečico, ki so jo le težko, težko vlekle za sabo. Petelin pa je postal v svojem samotarstvu že tako objesten in trdoglav, da se mišim niti
pomagat! Preveč zrnja smo naložile v vrečico, pa je ne morem zvleči s trate. Joj, pridi, pobožni pušča vnik!«
Petelin je osorno zakukurikal ▼ koK-bica. A že je odprl vrata m se leno in trudoma privlekel na jaso. Trikrat je pomežiknil, da bi videl miši in polno vrečico. A četrtič že ni mogel več po-mežikniti, zakaj lisica je že bila pri njem in ga z zobmi zgrabila za tolsti vrat. Pač je petelin še šiloma prhutail in izrekel svoje zadnje besede, ki pa jih ni slišal nihče, ker ni bilo nikogar na jasi.
iSfifi.
Pravijo, da jih je slišala samo najmodrejša miš, ki je naglo zbežala domov, ko je videla puščavnika med lisičjind zobmi Povedala jih je svojim tovariši-cam, te pa so jih povedale našim kokošim na dvorišču. Te pa so jih povedale našemu novemu petelinu, ki se prav nič ni zmenil zanje, pa čeprav je čisto tak kot ranjki puščavnik in dela iste grehe kot on, a vendar ne pojde nikoli samo-tarit kot ranjlki Zadnjih besed nesrečnega puščavnika vam pa ne moremo povedati. Izvedeli jih bomo šele tedaj, ko se naučimo petelinjega jezika, a kdaj se ga naučimo, to- pa ve sam Bog...
Mlin klopoče
KEp Uop klop, khp klop koto se vrti, suče se, suče krog svoje oel...
KBp klop klop, kfip klop semelje se rz skoro bo moke, iz moke kruh brž.
KSp Mop klop, klip klop kar jejmo ta kruh: Oče ga daje, Bog sin, sveti duh!
KSp Mop klop, khp klop kar v slast brez skrbi skoro požene spet rž iz prsti!...
Klip Mop Mop, klip klop kolo se vrti, suče se, suče krog svoje osi...
Dragi Jutrovčki!
Manica:
Ujela se je
H kmetu, ki je domoval tik pod gozdom, je v temnih nočeh zahajala lisica in vsak njen obisk je gospodarja veljal najmanj eno putko, ki jo je potuhnjen-ka spretno pofulila iz kokošnjaka. Kmet je nastavljal past in tudi sam je več noči oprezal na straži. Končno se mu je posrečilo, da je nezaželjeno kokošjo »va-sovalkoc ujel živo v past.
Ves vesel gre kmet kar s puško na njo, lisica pa, dobro vedoč, kaj ta »pi-halnik« pomeni, začne moledovati m prositi kmeta, naj ji pusti življenje.
»A tako! Torej bi se še rada mastna z mojo perutniio, kaj«, se fi roga kmet.
AH ujetnica ne odneha:
»Dobri mož, spisti me! Naj ti bo dovolj, da mi je past skoro preščipnila nogo! Sicer pa, aLi je moj greh res tako velik? Pomisli malo! Ravnala sem pač tako, kakor je običajno in naravno med nami. Močnejše in večje živali preganjajo mene, jaz pa druge, ki so slabejše in man jše, torej take, M jih lahko zmagam. Tako nam je usojeno.«
Kmet se zamisli . . «
»Dobro! Vedeti hočem, če govoriš resnica Prinesem ti žival, nmogo manjšo od tebe. Če jo usmrtiš, si prosta!«
»Hej, hitro semkaj z njo! Na dvoja jo pregriznemc, zakliče radostno zvitorepka, ki je mahoma polna upanja.
Kmet gre in se takoj vrne z — ježem v roki, ki ga, zvitega v klopčič, vrže pred lisico in pravi:
»Na ga! Mnogo manjS > od tebe. Pregrizni ga na dvoje!«
Pri pogledu na »bodeža« se lisičji obraz strahovito potegne in jezno se zadere:
»Ne norčuj se! Saj moraš vedeti, da nisem mislila na ježa!«
»Sem pa mislil jaz«, se zakrohoče gospodar. To rekši, zgrabi puško — pok! — in lisica se zvrne po tleh.
Danflo Gorinšek:
Stoimena
Stoimena je naš punček: Ko ves dan otresa kljunček, takrat »Raglja ji ime je. Kadar glasno se nasmeje, naša »Luna« se ji reče. Ko se s svojim atom meče, se ji pravi »Afrikanka«. Ko se dere brez pres tanka, pa se nič ne sme več reči, stoimeno treba sleči, treba jo po zadnji plati z oljem leskovim mazatL
SMEŠNICE
Mojster je čevljarčku vedno zabičeval, da mora pri trgovcu paziti na dobro utež in dobro mero. Ko je poslal čevljarčka v trgovino po šipo, se je ta zmagoslaven vrnil:
»Mojster, danes boste pa gotovo zadovoljni z menoj. Prinesel sem vam šipo za dva milimetra daljšo in za tri milimetre širšo, kakor ste naročili, in trgovec mi jo je vendarle dal za isto ceno!«
Pekarček pade v Ljubljanico. Ker ne zna plavati, začne obupno klicati na pomoč: »Pomagajte! Pomagajte! Ne znam plavati!«
čevljarček, ki stoji na tromostovju, zakliče pekarčku:
»Bedak, jaz tudi ne znam plavati, pa se vendar ne derem tako kakor ti!«
Pekarček se je spri s čevljarčkom. V želji, da bi čevljarčka pošteno zadel, mu pravi:
»Fej te bodi, kak grd poklic imaš! Kar jaz napravim, lahko dado na mizo, kar pa ti napraviš, sme ostati samo pod mizo!«
Tedaj je čevljarčku menda prvič v življenju zastala sapa . . 3
Neprijetne zapreke v tiskarni ne dopuščajo, da bi tokrat izšlo »Mlado Jutro« v običajnem obsegu. Nudimo vam, kar je v teh težavah mogoče. Najbolj nevo-Ijen in potrt zaradi nastalih ovir je stric Matic, ki vam bo prihodnjič vse nadoknadil, zopet v stari priljubljeni obliki. Tolaži ga prepričanje, da uživate vsi prijetne počitnice, ki bodo še bolj utrdile staro in zvesto prijateljstvo ter prinesle tudi uteho zaradi tokrat tako zmanjšanega in predrugačenega »Mladega Jutra«.
Danilo Gorinšek:
Tri skrinje
Ob koncu vasi, kjer je steza zavila v šumeče hrastovje, je samevala borna koča. Lično se je belila, obdana z negovanimi gredicami, kjer je raslo najpotrebnejše za njene stanovalce. To so bih čevljarski mojster Cene, vdovec, sila delaven človek, ki je s ponosom zrl na svoje žuljave dlani in njegovi trije sinovi: Lipe, Matija in Lojze.
A kot se je mojster Cene potil od zore do mraka, da bi nekoč, ko bo prišla ponj bela žena, lahko kaj zapustil sinovom, tako zlasti Lipetu in Matiji ni bilo po godu, da bi družno z očetom skrbela za boljše dni. Prvega se denarci niso nič posebno držali, drugega pa je bilo premotilo in omamilo vino, da je bil ves zaverovan vanj... Edini Lojze, najmlajši, je bil z očetom pri delu v sreči in v tegobah.
Mojster Cene je ob vednem naporu jel hirati in ko je začutil, da bo kmalu opešal, je pred svoje sinove postavil tri skrinje in dejal: »Ni več daleč tista ura, ko bo zaklenkal mrtvaški zvon in me boste ponesli na božjo njivo. Svoj ži-v dan sem delal, sledite tudi vi mojemu vzgledu in se prebijte pošteno skozi težave življenja. Zapuščam vam to skromno koča te borne gredice okoli koče in — tri skrinje. Vsakdo izmed vas izberi po eno, kajti v vsaki je bogastvo posebne vrste... Vendar bo za vsakogar izmed vas sreča, če ne odpre svoje skrinje prej, ko na smrtni pasteljp. Zatorej ne raču-najte na bogastvo teh skrinj, temveč si ga rajši ustvarite sami!«
Oče je kmalu nato umri, sinovi pa so si razdelili skrinje: najstarejšemu, Lipetu, je prišla v roke najtežja. »To bodo sami. zlatniki,« je pomisli m obdržal skrinjo.	. t ,
Matija je ob težkanjn druge skrinje zaslišal nekaj kot pljuskanje na stene. »To bo kapljica!« si je zasepetal in spravil skrinjo na varno.
Najmlajšemu, Lojzeta, jo preostala zadnja skrinja. Ni se zmenil za njeno lahkoto, spoštoval jo je, kot je bil oče naročil in jo je shranil, skrbno za-vito, T svoji omari
Po očetovi smrti lipe ki Matija kar
nista več vzdržala ob Lojzetov! strani v kocL Stopila sta do najmlajšega brata in mu dejala: »Prepustiva ti kočo, ti nama pa daj denarja, da greva po svetu!«
Lojze je zbral vse svoje prihranke, razdelil jih je med brata in ta dva sta poromala po širokem božjem svetu,..
Kakor vedno, se Lipeta tudi t opat denar ni držal. Kaj kmalu je bil brez prebite pare, le očetovo skrinjo je še imeL Spomnil se je očetovega poslednjega svarila: »Ne odpiraj skrinje prej, ko na smrtni postelji! Ne računaj na to bogastvo, rajši si ga sam ustvari!« Spomnil se je svarila, a ui maral zanj... Odprl je težko skrinjo ?'n oči so se mu za-iskrile ob pogledu — na same zlatnike. Zavriskal je.
Sedaj so zanj napočili še brezskrtmej-ši dnevi kot doslej, zapravljal je ne meneč se za nobeno delo in preden se je prav zavedel, je bilo bogastva konec. Ves skrušen in potrt se je izgubil sredi neizprosnega življenja----
Tudi drugemu bratu ni dolgo cvetela sreča. V družbi vedno žejnih bratcev mu je denar kmalu skopnel kot zadnja kepa snega v pomladnem solneu. Pijan, da ga noge niso več držale ni ne meneč se za očetovo svarilo, je tudi on odprl skrinjo ... Kot je bil zaslutil ob očetovi smrti, je našel v nji sod vina. Z drhtečimi rokami je odprl pipo in srkal, srkal, srkal... Obležal je pod sodom ki ni več vstal---
Najmlajši, Lojze, je bil ostal po odhodu bratov brez beliča. A vse to mn ni grenilo veselja do dela in do žrvljemjeL Pomislil je na pokojnega očeta in vlekel dreto m krpal od zore do mraka. Vsak dan delo, vsak dan nekoliko plačila in z dnevi so potekala leta in ob skrbnem varčevanju so mn leta prinesla lepo imetje in lično, novo hišo ...
Na svojo skrinjo se je apomafl šele na smrtni postelji Dal si jo je odpreti in ko so pogledali vanjo, ni bilo v njej ne zlatnikov, ne dragocene pijače, ampak — šilo in kopito---
Lojze je razumel očetovo misefl in blažen, da jo je bal nosil vse življenje v srcu, je umri
Vinko in medvedek kosmatinko
Bil je dirkalni praznik slaven.	Pošast pred sabo gleda Vinko:
o, Vinko mora biti zraven.	»NI to moj medved kosmatinko f«
»Oh, oprostite!« — se popravi, — gospa pa njega — lop po glavi...
A zdajci, glejte, iznenada	Ko se izprazni dirkališče,
pridirja medved. Strah zavlada.	medvedek Vinka si poišče.
K večerji se odpravi Vinko in ž njim medvedek kosmatinko.
Listnica uredništva
M., dijak: Tvojo pesem smo na žalost prepozno dobili Rokopisi, ki naj bi bili v nedeljo objavljeni, morajo biti že teden dni poprej v našem uredništvu. Oglasi se še!
Veljko Kaurčič, dijak: Stric Matic se Ti prav lepo zahvaljuje za ljubeznivo povabilo. Zelo rad bi se mu odzval, a na žalost pojde na dopust šele jeseni, ko se boš Ti že zdavnaj vrnil s taborenja domov. Slik, ki si nam jih poslal, kakor tudi pesmi o Jurici ne moremo objaviti, ker so že izšle v »Novostih«. Napiši Sam kaj zanimivega in nam pošlji. Dotlej Te prav lepo pozdravljamo!
Dušo: Križanke morajo biti risane s tušem, drugače jih ne moremo uporabiti.
Imena tistih, ki so pravilno rešili naše uganke in križanke, natisnemo v prihodnji številki. Razpis novega natečaja objavimo v nedeljo dne 7. julija. Opozorite prijatelje in znance, naj ne prezro razpisa!
Gabrijel — dijak:
Polžek
Počasi, — pa gotovo ped ležem za pedjo po tihem logu. Cedijo se mi sline,
kdo ve, po čem tako in kam potujem?
Šaljiva vprašanja
Kdo pride zmerom prvi ▼ gledališče?
(Tisti, kdor pride pred drugimi!) V kateri državi hodijo vsi ljudje ra<fi k zobnemu zdravniku? (V nobeni!)
Kaj napravi dimnikar, če pade v sneg? (Vstane!)
Danilo Gorinšek:
Vetrnjakinja
Ni se razcvela še roža dodobra, kar pride slana, pa jo pomori, niti še solnce ni k nam zasijalo, pride oblak in že solnca več ni
Niti še hipec ni droben potekel, ko se je Majdžca drla na glas, niti še hipec ni droben potekel, zdaj se že smeje, norčuje iz nas.
Niti ne bo več, to vem, ne minute, ko bo spet Majda tulila ko zver, ampak ne bo tudi dolgo do čaea: morala v šolo bo, tam bo pa — mir!
Berite Langerjevo povest f,PES II. ČETE". DobHe fo v Tiskovni zadrugi in vsaki drugi knjigarni.
JJ3JB
iiiiiiinmiimi m
Vino in sadne soke
pijte vedno le s
ROGAŠKO SLATINO
ker Vam to zraven prijetnega okusa pospešuje tudi prebavo!	5347
'3jpflff >f V	IHIII lULlUjLUJuL.
Interesantao brošuro o uspešnem cdravlje-nju žolčnih kamnom in žolčnih bolezni pošlje brezplačno GL zastopstvo sa Satvat-ča; lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48
Tudi za L 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavaroval za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v LJubljan
Poffoj: točno plačevanje naročnine.
ISKEC MIRKO
BRUSTLNICA STEKLA IN OGLEDAL
Ljubljana Vn — Medvedova 38 — Telefon 35*75
Izdelujem
za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in stekla, izložbene šipe. — Zahtevajte moj cenik brezplačno
OGLEDALA - STEKLO
za hotele, kavarne in restavracije: obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) — za avtomobile in avtobuse: sprednje (vetrobrane) in stranske šipe.
Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni!
CENE BREZKONKURENCNE!	DOBAVA TAKOJ!
□prn nnui m LinnrrirrTTTTjamo
Gostilna ))Ojstricacc Luče
v gornji Savinjski dolini se priporoča letoviščarjem, izletnikom in turistom. Najboljša štajerska in dalmatinska vina, topla in mrzla jedila vedno na razpolago Pension Din 30.—.	5512
JOSIP BOLTIN.
mnninmiTnmmmimp
GLASBILI)
>ppi2nona
J eSO Odo T
Ifflfr NAJPOPOLNEJŠA in cenejši
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITE L] NAJVEČJA DOMAČA RAZPOSiLJALNA TVRDKA
r. S€H£f EIDm
IZDELOVANJE- GLASBIL JN GLASatMII* PRITEKUIN
ZAGREB, TlikoliewaiiL10/cr
Violine^, od Tnmcgopl Havtjskarkibare, Kitare_- -148.-' • i J^mcrtiene
narmoreke—ra- • f najceneje,
ZflHTEVfKTCE^S-4A4N' GENR
Hotel tristo!" s kavarno in restavracijo
v Beogradu
Karadjordjeva ulica, se renovira in popolnoma modernizira. Imel bo 45 sob, centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, kopalnice, telefone v sobah, lift, na splošno najmodernejši komfort. Vsa dela v načrtu bodo dovršena do 1. oktobra t. L Interesenti, ki se zanimajo za zakup tega hotela, naj se obrnejo na Beogradsko zadrugo a. d., Beograd. Pogoji ugodni, posebno za interesente, ki bi razpolagali z lastno opremo in ostalimi premičninami.	5468
IŠČEMO SAMOSTOJNEGA, SPOSOBNEGA
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
prGoaiaica in aranzeria
za izložbe v manufakturni stroki z dolgoletno prakso in s popolnim. znanjem slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe s sliko, z navedbo referenc in s plačilnimi zahtevami na Poštni predal 61, Celje.	5531

„Durkopp*
Pisalni stroji „Remington" Badio „Schaub" in „L«m©-plson" ter vse športne predmete najugodneje kupite
le pri
»Tehnik"
Ljubljana, Miklošičeva c. 20
Nove vloge in nova posojila
denarnih zavodov pofivljajo gospodarstvo. Nalagajte Vaše prihranke
v Mestno hranilnico ljubljansko
Nove vloge vložene po 1. jan. 1933 so vedno proste in se obrestujejo po 4 do 5%.	5519
Posetnike EVHARISTIČNEGA KONGRESA
vabi staroznana tvrdka k nakupu sledečih predmetov po priznano	cenah
ZA DAME:
FLASCE
OBLEKE PERILO KOPALNE OBLEKE NOGAVICE
ZA GOSPODE!
SRAJCE SVILENE KRAVATE OVRATNIKE NOGAVICE ROKAVICE
IGN. ŽARGI, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 11
TRGOVCI
izvozniki in industrijalci pozor!
Proda »e lepa, solidno zgrajena, enonad-stropna stavba s krasnimi skladiščnimi prostori in pisarnami, sposobnimi za vsako trgovino na debelo, posebno za Izvoz sadja in drugih poljedelskih pridelkov. Služi lahko tudi v industrijske svrhe, ter leži v prometnem kraju Dravske banovine ttk kolodvora glavne proge Dunaj-Trst. Interesenti se naj obrnejo na tvrdko »P. LCsch-nigg«, Rogaška Slatina. 5520
LEPE GRUDI
lahko doseže
že po lo dneli
vsaka fburta, tudi v primero, če so grudi slabo razvite, orenete, viseče, miahav« aH preveč razvite. Samo z uporabo »LEIT d« JUNO« boste za/Jo bih ono poinost, čvrstost in zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno zadivljenje. Iz bomo tn preizkušeno sredstvo »Leit de Juno< vam nudi pravo živi jen jato radost ter vam zanesljivo odpravi tele®* nedostatek. Garnitura stane Dtn 65.—.
CENTIFOLIA — ZAGREB
Jurišičeva aL 8. Zahtevajte brezplačen ilustriran eeofk]
Najboljša čokolada za otroke
reffihn, okusna, poučna. Zahtevajte povsod naše prvovrstne mlečne in menage čokolade.
H
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra in nenadomestljiva, zlata mamica, gospa
Emilija Leitgeb
soproga pos. tn pek. mojstre
dne 26. t. m. mirno v Gospodu
preminila.
Pogreb predrage pokojnk* bo v petek, dne 28. Junija L L, ob 4. uri popoldne na domače pokopališče Vojna vas.
V Črnomlju, dne 26. junija 1935. 5528	ŽALUJOČI OSTAIJ.
NajprfjetnejSe letovišče n nudi
HOTEL
VILA LUCIJA
Aleksandrovo na otoka Sika
Pension od Din 50 naprej (i vštete). Sezona od L. maja <te M. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je test renaa*-rane slovenske tvrdke. — Zahtemafta brezplačne prospekte pri Putniku aH pa pri direkcij hotela. «1
Beseda t Dtn, davek 7 Dtm, u Biro aJl dajanj« g»m 5 Oia. Najmanj* ssesek J7 Dfn.
Prekfle
Mplnu Jrm«w bi. jv rwixrj»TT»	HnM-
n4. prekiieHiens kot e«-reemčno klerno, ti )« Siriia o ge. Km^ G-i-reii Ptofeb jo »4 podvaja tw »e ji B*frrai;ajem, A« J* ofotnirnS* od ekagm	PiaAala,
-n« njene rtročk«. — V LaSkem. <i»e sv. jimfja 35. — Mffc«rre Jff»riia_
Seseda I Din, darek 2 CHn. ta Mfrti alf dajrajt aasJora Dta. Najmanjši coesek 17 Dla.
Telefon 2059
. Suha drva.
Premog, JC kar bo pakete » « dobit« pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva oL St. 5
FOTOAMATERJI
zahtevajte novi veliki
BREZPLAČNI CENIK
GRIESBACH IN K N A U S
fotoveletrgovina
ZAGREB, Jurišičeva L	5480
ZA EVHARISTIČNI KONGRES CENE ZELO ZNIŽANE
Zelo poceni.
Ze od 795.— Din naprej
Od 1500— Din naprej
Konkurenčna cena
Novi modeli najnižje cene
OGLEJTE SI BREZPLAČNO RAZSTAVO otroških in igračnfli vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev motorjev tricikljev, avtomobilčkov in pneumatike pri	'
TRIBUNA" F. BATJEL, Ljubljana, Karlovška cesta 4
• v
vseh vrst
PARCELE
posestva L 1 d. v največji Izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda
ReaHtetna pisarna
JOŽE GRASEK
Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere )
Telefon tat.: 33-04.
Za prospekt pošljite 10 Din v znamk.
b&rrah, gladka ki vzorfasta, rrzTV^m ItnlniffOtB, K oblek«, bhin to perCe
Pr! „SSsofn«
Ljubfjana
©
sus
1MEIMELSHER0LD t70I
lZAi7V5MQ »m ■ HAPfSOB st. ICO.
AKAHJE, SODA iN OSTALI JEDKI DODATKI DRAŽIJO
je napravila
SORELA
SORELA SORELA
revolucijo
v načinu
SORELA
SORELA SORELA
negovanja
vsebuje samo animalne in vesretabflne sestavine brez mila, sode in alkalij.
čisti lase in teme.
obvarje lase zdrave do pozne starosti.
MT--MT----- •.""i pi C1 anu uoivcuje 1ČUS,
SORELA — PRAVILNO RABLJENA - ZNAČI POPOLN USPEH!
dela lase nežne, mehkobne in fine ter jim daje krasen naraven blesk.
prepreča tvorbo prhljaja, seborrhoe in izpadanje las. pomlajuje in regenerira lase, prehranjuje lasišče in prepreča s tem prerano osivenje las.
BERON--H W™ -°PHAHALONDON - PAHIS - ^EBOAM
Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: SORELA, Zagreb, Jelačičev trg L
ZAHVALA
Za iskreno sočustvovanje ob izgubi ljubljenega stna
Alfreda Lavriča Zaplatza
GENERALŠTABNEGA MAJORJA V POKOJU
se najprisrčnejSe zahvaljujem vsem njegovim kamera-dom, koroškim borcem, zastopniku banske uprave sre-skemu načelniku g. dr. Senekoviču, županu mariborske občine g dr. Lipoldu, glasbeni matici za lepo petje, vsem nacijonalmm korporacijam, onim, ki so poklonili vence m vsem, ki so se poslovili od njega na njegovi zadnji
^Jl0Sebn0, ^ 86 za*lva*jujem g. prof. dr. Dolarju za globoko pretresljivi poslovilni govor.
5534
Maribor, dne 27. junija 1935.
Ivan Lavrič, podmarša1 v p.
a vsa-t	zi ajrcao a^ts^®* 3ta i.—
■^■■tj^-T >• ijnan^i —A s	if	B
V-* mafl nraiH «e ondamja M 0t» L— m hji* Dtn
sa, •'■saje	21 insrscsc TKStz^fccso D*n i.— a
Pramebazi 23 nfr« ~ Oeiasnesn "MicieZa,
a —te aflaae ."e plakati prt pr^ca^
jh je rvndar t pisem rcenem 5 zar-:<rL.cc. i2 pa. pc za žskzvm račm. Ljanijana ŠZHT 12-542. scer m nrarm* i se*: raj	—• prste jcinarci še 21aru" ~ .^P^g^a
srstsjhiEa "rtu 5.—.
ia vprašanja, ticoca s* maTTh , j« naslavljati aa: Oglasni oddelek •Jutra**. Ljubljaju.
SENZA CIO M ALNA
K010MJ5KA TODA
TIGER SPADA V ROD MAČK
MOBILOIL JE TUDI OL^EI

Zm.	»nanb* u
»Deisaa«.	.-Sli -JO
Pobegli cretlični lonec
iostojis. 1aii JS t*
c .a lobrecr. •t-» ji iinun as-i i. lot^ia. Ia -e sena JI OO-ioosan-ia.a "az^iicae legami ^r^t.	-
:—-i« — ? -«1(7« 3» ic-sa. — r«;. i<nr«9	-s
»OohrosFt™«.
tiesaatno *«>oo
1 agronom ai ioTnj-rano r^u:« litin 301 §1 »-•in. Suacrr r -*_a jo-žiOTTinicaa un«.
=••1 .e /sat* '»csr i« ta;u je arsj v-
<3*c r<5 j-crj« : t ^išc, rr ;e 2Ca. s
icancift«: snarc /-ie ar^šei ra nama v seč«. ~'riK3 e ie za lasa 3osxsč:'a. n s-/? roeegn , r». <: Je art ar*. "izsn za tisc. Z^Kaj. r^ca ta n'ša je »taia jc ista.-j. rr »s> uc e. <ar živ« tam woii, msc šoe.
LeTovišcar?!
-i etu«aa,,'e T iruioi im rn<i! :omn v- a	-irano :
ir-^nhn r?-*;^^ a m
iaev-io jnsr-lia ji-
235. ?r-mr"a -a. Prtrsne
Skor« Laka.
Narodi se spoštujejo
■ ■ C
Angleži o Holandcih, Francozi in Kitajci — Švedi, Turki in Španci
Nemške pritožbe v francoskem pojmovanju
Angleži govore prezirljivo o »dutchu«, Holandeu, kar izvira gotovo iz časov an-gleško-holandskega tekmovanja na morju. Po vsem svetu rabijo francoski izraz »chi-noiserie« (»kita jstvo«) za označbo kakšne budalosti, s čimer delajo Kitajcem gotovo krivico. Na švedskem pravijo o pretiranem ljubosumnežu, da je
»ljubosumen kakor Ture k«,
čeprav bi si človek mislil, da je Turek v poedinem primeru že zavoljo svojega mno-goženstva manj ljubosumen nego kakšen enoženec.
»Stari Šved« pomeni v nemščini nekaj ljubeznivega, »delati se Šveda« pa pomeni na španskem spet delati se neunmejšega, nego si v resnici. »Holandec naj bom, če lažem!« se priduša Anglež; o človeku, ki ae hoče korajže napiti, pravi, da ima
»holandsko korajžo«,
»govoriti dvakrat holandsko« je istoznač-nica za »govoriti nesmisel«, »holandska
vdova« je na Angleškem dekle, ki baš ni
vdova, temveč ima opravka z mnogimi moškimi — nu, in če uporabljajo Holandci po tolikšnem preziranju z one strani za Angleža označbo »moff«, kar je še hujše nego angleški »dutch« za Holandce, hi jim dal človek skoraj prav.
Angleži pa prezirajo tudi ljudi is svoje lastne hiše. »Irish« pravijo
nesposobnemu človeku,
»irlsh arm« (irske roke) ae posmehujejo kratkim in debelim dekliškim nogam, »an Irishman' s haricane« (Irčev vihar) je označba za lahen vetrček, češ: že takšnemu vetrčlru pravi irski mornar vihar. »Scotch greys« pravi Anglež bolham, toda ti »sivi Škoti« so bili nekoč
znamenit škotski polk...
»Grk« pomeni v angleščini, francoščini ln italijanščini sleparja, »po špansko iti« (to walk spanish) pravijo Angleži, kadar »gre« nekdo tako, da so ga zgrabili za
Biž in kruh
Nazadovanje porabe rženega kruha, naraščanje porabe
mesa
lijodi ni mogoče več brezpogojno deliti med kruhojedce in rižejedce, pravi prof. voa Tiszka, kajti medtem ko igra riž med džejedcd, torej
vzhodnimi narodi
Ae vedno ogromno vlogo, se vloga kruha pri kruhojedcih čedalje bolj krči.
V Nemčiji je n. pr. poraba kruha od leta 1907. do 1927. od 160 kg na glavo padla na 112 kg (letno), na Kitajskem pa krijejo rastlinski proizvodi in med njimi v
prvi vrsti riž še vedno 93 odstotkov hrane. Pri zapadnih narodih razlikujemo lahko takšne, ki jedo
pred vsem pšenič&i
ln takšne, ki jedo pred vsem rženi kruh. Potrošnja rženega kruha v splošnem nazaduje v prid pšeničnemu kruhu. Pač pa stalno narašča poraba mesa, ki je postalo sploh že glavna hrana. Krompir je tako rekoč posebnost evropskih narodov.
Zapik
pri desetem milijonu dolarjev
Konec milijarderjev v Ameriki?
londonski »Dai!v Telegraph« je prejel a krogov ameriške davčne uprave vest o novi akciji prezidenta Roosevelta. Ce bo stvar uspela, se bo zgodilo, da bodo
milijardna imetja v Ameriki s k o p n e 1 a.
Meja podedljivih imetij bo namreč pri desetih milijonih dolarjev — kar bo ostalo, pripade državi.
Ta vest je nadvse značilna za Roosevel-tovo davčno politiko. Vsako dedščino, ki bo presegla 50.000 dolarjev, kani ameriški državni predsednik tako obdavčiti, da bodo davki tem večji, čim višja bo dediščina. Pri meji 10 milijonov dolarjev pa bodo sploh napravili zapik.
Prijatelji finančne politike sedanjega prezidenta, med njimi zlasti senator Borah, se odločno protivijo naziranju, da bi imelo takšno obdavčenje
značaj zaplembe premoženja.
Pravijo, da gre le za pravičnejšo razdelitev bremen, ki jih nalaga vladni program vsem, ki »o doslej bolj »izmozgavali« reveže nego bogatine. To dejstvo je tudi bilo krivo, da so jeli široki sloji očitati Roose-veltu, da njegova politika napram masam ni iskrena in demokratična. Seveda pa bo mogel Roosevelt doseči svojo reformo davčnega sistema le z delno spremembo ustave, za kar pa bodo gotovo potrebne velikanske borbe in tudi skoro neizogiben — končni poraz.
Spektroskop
odkriva zločine
Umor petčlanske družine v New Yorku
V New Yorku so našli zastrupljeno petčlansko družino, ženo in štiri otroke. Preiskava je pokazala, da je storilec nje
mož in oče. neki kemik.
Ta pa ni hote! izdati, kakšnega strupa se ie poslužil. Odločili so se tedaj za posebno preiskavo.
Iz trupel so vzeli neke dele, o katerih so domnevali, da vsebujejo največ strupene »novi, ki je bila po vsej priliki neka kovina. Da preiščejo te dele, so vzeli za pomoč
spektroskop
In res je ta pokazal čisto slabotne sledove, t. j. temne črte tam, kjer je mesto za kovino talij. Odkrili so, da vsebujejo vsa trupla talij, čeprav v silno majhnih količinah.
Talij je strup, ka ga uporabljajo ®ete> redko. Pred nekim časom se je zgodilo v KaK-torniji, da so neki tatovi ukradli
Modni salon Rozman
izdeluje po najnižjih cenah damske kroje po meri iz najnovejših žurnalov, ki so strankam na razpolago. Dame dobijo obenem tudi informacije za izgotovitev obleke. ROZMAN, Dvorni trg 3 (poleg univerze).
5296
Start ruskega stratosfer-nega balona
Te dni Je starta! v Rusiji stTatosferni balon »S. S. S. R. L P. I. F.«. Za balonom so se dvignili pilot Kristap-Sille, prof. Aleksander Verigo in Jurij Priluckij. Balon je takšnega tipa, kakor je bil balon, s katerim se je Prokofjev v septembru 1933 dvignil v višino 19.000 m.
Salonski voz za Hitlerja
Baselska ».National-Zeitung« poroča, da izgotavlja tvornica Hoffmann-Linke v Han-novru salonski vagon za HitleTja, ki bo opremljen z vsemi prilastk- najmodernejših tehničnih pridobitev. Po mnenju švicarskega lista nadaljuje Hitler s tem tradicijo predvojne dobe Hohenzollernskega vladarskega doma
Nič kosilnih strojev
Rimsko ministrstvo za javna dela je odredilo, da se letos nikjer v Italiji ne smejo pri žetvi uporabljati kosilni stroji za žito. Ofllrtk ia važen zategadelj, ker stremi očividno za tem, da bi pri žetvenih delih zaposlili čim več človeških rok.
s talijem preparirano žito in si spekli iz njega kruh. Umrli so. V tem primeru je bil talij določen za uničevanje podgan in mravelj. Novi primer je zanimiv za to, keT je pokazal, kako dobro se da uporabiti spektroskop kot pomočnik v. kriminalistiki. Kjer odrečejo vse druge metode kemične analize, je možno, da izda ta čudovita priprava zadnje skrivnosti.
ovratnik te ga rrgU na prosto.
Posebno prijazni so al seveda Francozi tn Nemci med seboj. »Querelles <f Alle-mands« (nemške pritožbe) imenuje Francoz pritožbe, ki so bile
storjene v slabi veri,
Nemci Imenujejo Francoze »žabojede«
(Italijane pa »mačkojede«), »kolne kakor Francoz« (pri nas »kolne kakor Turek«) pravijo o človeku, ki greši mnogo proti prvi božji zapovedi, a Č€ bi hoteli navesti z obeh strani vse »Franzmanne«. »boehe«, »Hune« itd. itd., bi lahko napisali
obsežen slovar
samih takšnih. Izraz »poljsko gospodarstvo« za slabo gospodarstvo dovolj jasno kaže, kako sodi Nemec že od starih časov o svojem sosedu in današnjem zavezniku, »Saupreusse« (svinjski Prus) nam odkrij« vse spoštovanje, ki ga ima
južni Nemec za severnega
Nemca,
»saoul comroe tm Polonais« (pijan kakor Poljak) je vsakdanji francoski izraz, a če bi hoteli začeti z našimi »polentarjL« to njihovimi »ščavi«, bi danes prav gotovo ne prišli do konca. Zato: pikal
Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, splošno in spolno slabost, zdravi z uspehom
naše najkrepkeJSe prlrodno ogljikovo-min©-
neralno kopališče
SLATINA RADENCI
Zdravljenje s kopanjem ln pitjem storite
Radenske na samih vrelcih.
Idealen odmor za telesne in duševne delavoe
Leteči darovalci krvi
V Fortu NVilliamu ob Zgornjem jezeru je kanadska vlada osnovala centralo za leteče darovalce krvi. Doslej je v slabo naseljenem in z zdravniki še slabše obdarjenem ogromnem ozemlju ob tem jezeru moral izkrvaveti marsikakšen ponesrečenec in bolnik, ker mu ni bilo mogoče pravočasno pomagati s transfuzijo krvi. Sedaj pa obstoji možnost, da se opozori centrala v Fortu Williamu in nekoliko trenutkov pozneje je strežno osobje z zdravnikom in darovalcem krvi že na poti z letalom, da pomaga potrebnim tudi v najbolj oddaljenih m samotnih kočah.
Dva milijona sužnjev v mejah Abesinije
Rimski »Messaggero« objavlja podatke o suženjstvu v Abesiniji in piše, da hna Etiopija med svojimi 10 milijoni prebivalcev dva milijona sužnjev. Med njimi je 400.000 otrok, 700.000 žensk m 900.000 moških.
PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKI! REVIJI
»ŽIVLJENJE IN SVET*4
PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: IMRE GOTH: ANNT ONDRA ,
Naslovna Bilka: AAAA flANTEL: V DUBROVNISK3 LUKI
Dr. Maka Kremžar: HOMOIOPATHIA (4) — Dr. Anton Debeljalc PO SINJI ADRLJI (27) — Dr. Mirko Cernič: KIRURŠKA TUBERKULOZA IN PLANINSKO ZDRAVILIŠČE — MIKROKOZMOS V FILMU — Anton Ingolič: ZEBICA (1) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (27) — ČLOVEK PROTI NARAVI, NARAVA PROTI ČLOVEKU (Po razpravi dr. V. Sieverta - kk) — 2ENSKA, MORSKI ROPAR (C) — IZ LITERARNEGA SVETA (Književna kraja - D
—	Nove publikacije: Dr. Borivoje M. Drobnjakovič, Ribolov na Drini - A. Debeljak) _
L K o š t i & 1: CICERONOVT DOVTIPI — FOTO AMATER _ TEHNIČNI OBZORNIK (Majhno svetlobno čudo - tma — Novo električno orodje - tma — Tehniške zanimivosti) — ČLOVEK IN DOM (Sušilnica pod stropom) — DRAGOCENA GNOJNICA
—	S AH (V as j a Pire: Moji vtisi a šahovskega kongresa ▼ Moskvi - Konee — Problema 124 in 125) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR —
KRI2AUKA (Crassus) — CRKOVNICA (Crassus) — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE EN SVET« ae naroča prt upravi, Ljubljana, Knafljeva nllca 5, tn stana na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 8122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Mrlič oživel na secirni mizi
Senzacija ▼ anatomskem zavodu
V Galacu na Rumunskem se je primerila v ondotnem anatomskem zavoda pri neki obdukciji nenavadna senzacija. 32 letnega monterja Jurija Ocosliceana so v nekem pretepu tako pobili, da ni nihče upal na njegovo ozdravljenje. Njegovo truplo so zaradi tega prepeljali kar v anatomski institut, kjer naj bi obdukcija ugotovila, kakšen je ba
pravi vzrok smrti
Monter ja »o položili na secirno mizo, kjer ao ga hoteli raztelesiti Tedaj pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Navidezni mrlič
se je nepričakovano zbodli od smrti,
na noge in
• tekel aa alte«.
Zdravniki in bolničarji ao jo nevrfi sa ajb*. Prijeli so ga in ga prinesli nazaj v bolnišnico. kjer so ga takoj spravili v posteljo. Upajo, da se bo njegovo zdravje mogoča toliko popravilo, da bo ostal pri življenj*. Proti mrliškemu ogledniku, ki je monterja proglasil za mrtvega, so uvedb postopanja kakor je v navadi, kadar gre za zkmae no goljufijo javnih oblasti
Vloga tehnike
v bodoči vojni
Strupeni plini, smrtni žarki in bakterije ne bodo imeli v bodočem spopadu tiste vloge, ki Pm |e
pripisujejo
General Blaha, šef vojaške pisarne pro-zidenta CSR, je predaval te dni na kongresu čeških inženjerjev o tehniki državne obrambe. Razvijal je misK, da potrebuje država sa tvojo obrambo
v prvi vrati letala,
kajti v bodoči vojni oe bodo aeroplaai zgolj dopolnilo pehote, marveč samostojno sredstvo strategije. Poleg tankov bodo aeroplani tisti činitelji ki bodo • pomočjo kemične industrije uničevali nasprotnika.
General pa je porabil to priliko tudi za migljaj, da čsl. vojska ne bo imela v more-
bitnem vojaškem spopadu dottnosti, aaao-sti vse točke na meji država. Armada M. države se bo osredotočila predvsem % tm-loga, da brani tehnične centra. Vojna tab-nika je v zadnjih letih vaia. vendar pa je zaradi tega
ne gre precenjevati
Kar se piše o strupenih plteJh, ia»tiift laskih in o bakterijski vojni je večinoma fts-rodek razgrete domišljija. Takšne vesti ms-rijo v prvi vrsti na to, da bd povzroči zmedo med prebivalstvom, zato jih ja ba jemati z rezervo,
Nežno belino kože
^m^mmmmmtmmmmamm^^^ mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti ia lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvede ChlorodonL
Portret iz znamk
Josephina Bakerjeva se pravda z ruskim slikarjem
Rus šaša Kamenski se je posvetil zanimivi slikarski panogi. V pariškem »Salonu neodvisnih« razstavlja vsako leto portrete, ki jih kritika sprejema z velikim odobravanjem. Ti portreti so sestavljeni lz znamk.
Dobro mu je v vodi!
Ameriški piavač J a c k Medica (ne Slovenec) je nedavno dosegel nov plavalni rekord s tem, da je preplaval 200 m dolgo progo v 2 minutah in 7 ter dveh desetinkah
sekunde
Tudi črni Veneri Josephini Bakerjevi je prišlo na uho ime Kamenskega te si je nekoč ogledala njegova dela. Navdušila so jo tako zelo, da je takoj naročila pri njem svoj portret. Kamenski je hotel najprej sestaviti
portret iz kolonialnih snamk
to a tem poudariti izvor plesalke. Toda Bakerjeva se je temu uprla. Zahtevala je, da bodi njen portret iz ameriških, francoskih to drugih znamk.
Slikar Ji je ugodil. Sestavil Je portret črne Venere iz francoskih znamk po 4 cen-tume iz L 1900. Te znamke so bile natisnjene v sepijL Lase je Kamenski sestavil fes pia.mli po 15 centimov, nohte pa ji je napravil iz češkoslovaških znamk rdeče barve. Ko je bil portret dogotovljen, je slikar izračunal, da je porabil zanj ogromno množino ameriških, francoskih, češkoslovaških, španskih, tuniških to dragih znamk. In je napravil tudi račun, ki se je glasil na okroglo vsoto 30.000 frankov. Toda Josephina Bakerjeva se je temu uprla. Kaj, 30.000 frankov za portret iz samih znamk — to je odločno preveč! In tako sta se črna Venera in Kamenski sprla, slikar je vložil tožbo, ki pa je črni Veneri zelo ugodna, kajti glasovi o njeni privlačnosti so v Pariza zadnje čase skoro popolnoma utihnili.
Na vseh pariških stofpovih
imajo montirane alarmne sirene za slučaj letalskega napada na mesto. Priprava je zelo praktična, vrhu tega pa skoro nevidna
Originalna stava
dveh ameriških dobrfOa
Originalno stavo sta sklenOa dva prebivalca avstralske vasice Beeroocth, ki " kakinrh 170 mflj od Melboornea.
Prvi je po pokfica gostihričat drug živi od svoje garaže. Vsak od njiju )e i 100 kg težak. Kako shnjSati? Lastnik gi že je predlagal, naj bi potiskala primerno obtežen voziček na 50 milj oddaljeno gaeo Buffalo. Oba sta vzela voziček v roke te hajdi navzgor! Serveda z obilnim stvom.
V prvih dveh dneh je kotnik
Eravil 30 km pota to je shujšal ss 6 kg. I*-o je z njegovim tovarfiem gostilničarjem, vesti ne poročajo. Dogodek pa js zbodS velikansko zanimanje za Beenurth, ki j* slovel pred desetletji kot najdišče zlata. Njegov sloves je celo pripomogel avstralskemu roparju Nedu Kellyju, da se je idm! po njem šetati ne da bi ga smela prijeti policija.
Za poletno vročino
najprikladnejši Burefc, Cbappon svila, no, fresco blago, votoen-»tropical« itd. Vaa nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schvrab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
A N E K
Marges je bival, ko Js bC te umetnik, v Rimu UKza Ubere ter ja
svoj atelje na vrtni M on te Ptoda. Na Pto-eru pod njim je tedaj stanoval kipar, ki je tisti čas Ml na glasu kot dober umetnik. Vsako jutro sta se srečala te ob neki priložnosti sta se predstavila drug drag>»-mu. Kipar je porabil priložnost, da je dejal Marčesu: »O, saj si nisva tako taja, poznava se z najinih srečanj na cesti.« —. »Da,« je odvrnil Marčes, »jas hodim gori, vi pa dolll«
VSAK DAN ENA
»Nu, nu Betka, nikar ne joči ker je prosil za tvojo roko. To ni tako huda reč!«
»že, že atek, toda Jaz se ne morem ločiti od mamice___«
»Nu, kar se mamice tiče, pa ti kar dovolim, da jo lahko vzameš s seboj.. x
NA SV. PETRA CESTI ŠTEV. 20 in PREŠERNOVI ULICI ŠTEV. 32 bomo do 15. jut odprodaj aH po
K|j{
ca«
20-307,
znižanih
0
cenah
3.000 parov čevljev
IN SICER BREZ VSAKIH TOVARNIŠKIH NAPAK
»JAJRAc čevlji so trpežni, elegantni ln vendar najcenejši — Da nudimo strankam možnost mirne in temeljite izbire smo rok te prodaje primerno raztegnili. — Posetnikom Evharističnega kongresa nudimo s tem edinstveno priliko cenenega nakupa. — Vabimo Vas v naše prodajalne:
ii-iii

Sv. Petra cesta ste v. 20 FRANJA SNOJ, Prešernova ulica 32
tovarniška zaloga kvalitetnih čevljev znamka >JARAc.
Domača ZAVAROVALNICA
sprejme b takojšnjim nastopom
I K A -I K A
URAD ZAČET
(reflektira se na absolvente trg. akademije)
INKASANTA
»nožnega kavcije. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zavarovalnica«.	5507
tJuumuuuujan!30DDrx3nanuLuuiJLU
Ponavljala! tečaj za srednješolce
Pod strokovnim vodstvom profesorjev se priredi v času od 10. julija do 20. avgusta ponavljalni tečaj za srednješolce v poslopju osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici. Pouk vrše le kvalificirani profesorji s popolno dolgoletno prakso.
Prijave se sprejemajo od S. do 9. julija od 11.—12. ure v šolskem poslopju na Ledini.	5440
OD 1755« — 1935. LETA
Skoro 200 let stara izkušnja, združena z najno-šimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-botfh progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi Vi še danes!
HOTEL „F R A N K O P A N"
ALEKSANDROVO NA KRKU
leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Imt čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pen-aion dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 55.—.
Prospekte na zahtevo.	158
SLOVENIA
5504
RANSPORT
PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN MEDNARODNE TRANSPORTE
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA TELEFON 27-18
Blagovni promet za tu- ln inozemstvo ■— Oskrba ocarinjenja — Medn. tarifni biro v carinskih in transportnih zadevah — Prevozi — Skladišča — Preselitve — Strojni transporti — Vse informacije brezplačno
Zahvala«
Za premnoge fokase globokega ln iskrenega aožalja ob nenadomestljivi izgubi nage ljubljene »proge, odnosno matere ln stare matere, gospe
Berte Berdajs
kakor tudi za premnoge cvetlice in vence ter veliko udeležbo pri pogrebu naše predrage, nepozabne rajnke ae tem potom najpriarCneJSe zahvaljujemo.
Globoko žalujoči ostali: 5533
VILKO BERDAJS, soprog; ALFONZ In NATALIJA, otroka«
GRADBENI MATERIJALr

Trstje za strope lastnega izdelka, Balada za strope In senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za Izolacijo, Izotačne plošče, Bitumen fnta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Arestt specialna strešna lepenka, Bitumen meteikansM in romunski, Asfattmasdks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbofine), Strešni lak rn razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
Gradaška nOca 22 — Telefon 2513
Aleksandrovo na otoku Krkn
znano tn priljubljeno kopališče domače in Inozemske pabttlee, ki išče sonca, morja tn miru. Peščeno kopališče Je prikladno za otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne ftetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih po polen pension vključno vse takse tn postietke Din 50—55. Informacije daje kopališčno poverjenMtve.
LEPE GRUDI
Čvrsta la normalne potooatt do—fcto r 4 6a •
tednih pri NERAZVITIH GKUDIH aa	prsa uplahnejo zaradi bolezni aH otro-
ške postelje 2 zunanjo uporabo garniture »JO-LIPKMMEc po prof. dr. med. Bleru. Pri tem m ne ofcrepe telo ln bofcl. Naraven popolnoma nsp*. Sen ln zajamčeno ne&kodlJlT preparat 139 Dtn.
PSI MLAHAVTH IN MEHKIH pnOi sadoblte s preparatom »JONO« (po oceni tal priporočilu dr. med. Punkeje tal dr. med. H. Maver ta) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — Zahtevajte Izrecno kozmetične specljalltete SCHEOnER - SCHENKB V najboljših parfumerlj&h ln drogerljaii. Kjer Jih ie nI, tja Jih razpošilja naravnost parfumerlja »OMNIA«, oddelek I /Š. Zagreb, Gtmdnllčeva BfL Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Dtn.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK !
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških igzaA-nfh, invalidskih vozičkov, prevcnmih tricikljev, motorjev, Sivalnfli strojev. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles tn
Ceniki franko! otročkih vozičkov
LJUBLJANA, KarkrvSka
štev. 4

•i -'£
-J8/-*. : '

Zapustila nas je danes za vedno po kratki, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša predobra soproga, mamica, babica in tašča, gospa
>7 -i-r'.',
• -• Sj A
■ mmpšsI
ranja Vidmar, ro]. Terpinc
Z doma žalosti, Bičevje štev. 3, jo prepeljemo k večnemu počitku dne 28. junija t. 1. ob 17. uri na pokopališče pri Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem Y torek, dne 2. julija t. L ob 7. uri.
V Ljubljani, dne 26. junija 1935.
IVAN VIDMAR, poštni ravnatelj v p., soprog; DR. VLADIMIR VIDMAR, direktor podružnice Poštne hranilnice, sin; MILA, MIRA, STANA in VERA por. ZOP, hčere; TATJANA, KUKA in VASILIJ, vnuki; OLGA roj. DE TONL snaha; OREST ZOP A, komandor-kapitan, zet.	5510
Ž&fc?*::


i
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskrenoljubljena soproga, predobra blaga mati, sestra in teta, gospa
Josipina Zupane roj. Volavšek
soproga industrijalca
dne 27. junija ob %2. uri popoldne po krajši a mukepotad bolezni za vedno ostavila.
Pogreb blage nepozabne pokoj niče se bo vrgil 29. junija ob 5. uri popoldne na pokopališče v Sevnici ob Savi.
Sevnica ob Savi, dne 27. junija 1935.
Karol, soprog; Valček, sin; Martica, hčerka; Ana por. Erjavec la Lojzka Volavšek, sestri ?
nečakinje In ostalo sorodstvo.	5528


nez
ongresu v Ljubljani
Is dnevnika avstrijskega kancelar j a
S. marca: »V poročanju Je nastal zastoj; armada bo začela ofenzivo šele 4. marca. Ljubljana se začenja prazniti in praznotJi se bolj občuti v majhnem prostoru kakor v velikem . . . Zbor liberalcev bo uglasil lepe napeve, na to se ze
veselim. Zakaj sramoten je ljudu, ki jim nalašč stopam na prste, me veseli.«
7. marca: »Danes bodo padli prvi »tre-!L<
10. marca: »Vsa zgodba se bo razpršila v meglo, saj je bila le megla.c
15. marca: »Dne 12. t. m. so me ribudili zelo rano s poročili o vojaških uporih v Aleksandriji in Turinu. Svojemu poročevalcu sem dejal: »Prav, to sem pričakoval!« Vstal sem in šel k svojemu cesarju, nato k ruskemu. Pri prvem smo se sestali ir. ob 12. uri so bili izgotovljeni in razposlani nastopni kratki ukazi: 1. napoljska armada naj pospeši svoje operacije in naj fce za to, kar se dogaja v Pijemontu, nič ne briga; 2. z Dunaja in okolice naj odkoraka 80.000 mož v Italijo; 3. iz Rusije naj prestopi 30.000 mož naše meje. — -Nato smo se ločili in odšli, kakor navadno, h kosilu. Večer pred tem je bila pri meni soareja, h kateri so bili povabljeni še nav-očni 'diplomati in nekatere ljubljanske plemenitaške rodbine. Glasben; ravnatelj Mašek s svojo ženo; pevka Bella, primadona italijanske družbe; Te-reza Morena, tenorist Stella in Bufo Boti-celli so bili pozvani, da so peli in igrali Družba je bila zelo živahna in zabava zelo neprisiljena.«
22. marca; »Naša armada ni prelite, niti kaplje krvi hi vendar si je pridobila slavo ... Ce vprašaš kmete, kje je sovražna
armada, odgovarjajo: »Sono sfuggiti, van-no mangiar maccaroni«. (So zbežali, gredo jest makarone.) Za tem narodom stoji vedno Pulcinello in pred njim naj bi klonili mi?«
31. marca: »Vojna, ki traja trinajst Ani, od prvega strela do kapitulacije vsega kraljestva, ni dolga vojna.«
3. aprila: Nahajam se v bolj čudnem položaju kakor fcdajkoli: Imam na vratu eno zatrto in dve plamteči revoluciji; monarha, kj ne pride e prostora, in drugega, ki hoče korakati v hitrem koraku (veliki vojvoda toskanski in vojvoda modenski), prvi noče zapustiti Firence, če ne pridem tja, slediti hoče samo meni, paj naj mu še toliko pišem sam in preko obeh cesarjev, ali pa vplivam po naših poslanikih, — nem je in gluh in le odgovarja: »Pošljite mi Metternicha!« Drugi pa beži kakor smrt in vrag, ne posluša niti cesarjev, niti poslanikov, pisari pisma, v katerih stoji samo: »Pošljite mi Metternicha!« Cesarja sta zaradi tega razkačena, tudi jaz se križam.«
6. aprila: »Imamo samo tri revolucije na vratu. Prva je bila vsekakor zatrta z golim nosobrcem, druga je težko bolna, tretja se na videz le težavno premika. Zanimivo je vedenje prejšnjih patrijotov, kakor so Borelli, Poerio in mnogi ostali, ki se delajo obvezne, da bi izdali svoje sokrivce, če bi jim zagotovili plačilo » 5 . in
pred takim patrijotmnom, pred takimi državljanskimi čednostmi naj klonem glavo?«
18. aprila: »Približno v treh tednih bo Ljubljana kakor izumrla, žal mi je, da bom moral zapustiti lepo deželo. Zdaj je zares lepo, ko je povsod vse zeleno in visoka snežni vrhovi Alp obkrožajo širno obzorje. Ob pogledu n« lepo naravo se širi srce, ki se je pri konferenčni mizi zadrgnilo. O teh mizah nočem več govoriti, storile so svojo dolžnost in jih bodo zdaj odstranili.«
1. maja: Pokrajina postaja vedno krae-
nejša; diplomati delajo »daj daljše izlete. Včeraj sem mogel tudi jaz prvikrat ven. Z malim Nesselrodejem sem se iamnznil iz pisarni ce ter sva izostala čez osem ur. Nesselrode je vzhičen kakor otrok, ki nI nikdar videl višjih gora kakor so bregovi Rena«
15. maja: »Pomladni dnevi ao tukaj prekrasni, imamo osemnajst do dvajeet stopinj toplote, ugodni vpliv sofaca deluje name s polno močjo. SeS sem na goro, s katere lahko razgledaš najlepšo pokrajino več milj daleč, (šmarna gora?). Mesto je postalo vas, oeste so postale prazne, vse mine, celo veličina LJubljane. Moja edini zabava Je še italijanska opera, ki je po večkratnem menjavanju vseh postala prav dobra. Zdaj sta na programu Rossinigeva »Ednard in Kristina«, ki je gotovo najboljše izmed njegovih del. Tudi »Ceneren-tolo« pojejo, in sicer prav dobro.«
21. maja: »Zdaj se torej poslavtJam od
dobrega in lepega mesta, ki Je napravilo v svetu toliko hrupa, ta pa mine kakor vsaka bučnost. Neminljiv Je sicer uspeh. Ustvarili smo mnogo dobrega in velikega. Jutri bom odpotoval, v družbi radovljiških graščakov nameravam napraviti kratek izlet k Blejskemu jezeru in nadaljevati povratek čez Podkoren na Dunaj.« •
S tem prenehajo izvlečki iz dnevnika, bi ga je pisal Metternich v dobi ljubljan-
skega kongresa. Obraz LJubljane med kongresom je moral biti izredno prijazen ln slovesen. Blesk in sijaj, stalna spremljevalca zemeljskih mogočnikov, sta vladala tudi v Ljubljani. Javnih zabav, kakor priznava tudi Metternich, ni nikoli manjkalo. Predvsem se je vršila vsak dan vožnja avstrijskega in napoljskega dvora v cerkev, bile so tudi vojaške parade, in ker so bile potrebne številne straže, je prižJo v Ljubljano tudi mnogo vojaštva. V splošnem je bilo treba za stražno službo vsak dan brez oficirjev in šarž 274 mož, od katerih je bilo podnevi 8-5, ponoči 87 mož stalno na straži. »Stražnice rastejo kakor gobe iz zemlje,« piše kronist one dobe, »vsak dan jih je več. V Gosposki ulici, na Novem trgu in na Glavnem trgu stoji tako-rekoč straža pri straži. V Gosposki ulici, od knežjega dvorca do policijske direkcije, stoji pet, na Nemškem trgu štiri, na Novem trgu sedem, na Čevljarskem mostu dve, na Glavnem trgu deset straž. Ob strežnih menjavah mesto kar mrgoli od vojaških čet.« Rasen tega je vršil stražno službo tudi meščanskih zbor ostrih strelcev, ki Jih Je stalo vsak dan po 19 mož na straži.
Noben dan nd minil, da ne bi bilo kakršnekoli slavnosti in zabave. Bile so re-dute in maškerade, soareje in razsvetljave mesta. V gledališču sta igrali nemška družba in Italijanska opera, M po mnenju kneza Metternicha nikakor ni bila slaba. Ko so slednjič začele čete korakati skozi mesto, je bilo po ljubljanskih ulicah kaj živahno. Meščanski zbor ostrib strelcev je prirejal tujim oficirjem na čast slavnostne pojedine na strelišču. Tudi mesto je prirejalo elitne zabave in večerje, pri katerih sicer niso bili navzočni monarhi, pae pa s j prišli mnogi iz njihovega spremstva
Najboljše je odrezalo v tem hrapn gledališče, ki je bilo vsak večer prav dobro obiskano. Kadarkoli je bila kaka benefič-na predstava, so poslali vladarji svoj pri-
spevek od deset do sto cekinov. Nekateri čiani opere so imeli po 400 goldinarjev .n celo več dohodkov na mesec. Dejstvo, da sta igra!' nemška in italijanska dražba v istem mestu, je seveda vod;lo oo vet!de ljubosumnosti. Predvsem sta tekmovali med 6eboj žena &rigenta Mačka in primadona Bella. Vsaka Je hotela biti boljši pevka. Lepa 'g^-alka is Gradca, madame Merius, Je gostovala več večerov !n imeia isredno dober uspeh, kar Ji je seveda nakopalo sovraštvo gospe Maškove Kljub vsemu je tila ta ljubljenka ljnb.Jan-občinstva, in ko je po prestalem porodu prvič zopet nastopala, Je bik) gledališče natrpano do zadnjega kota. O prima-don! Belli ae j« celo govorilo, da ni niti muzikalična, pozneje jo je tudd nadomestila izvrstna pevka Morena. Za vzdrževanje »talijatiske c-pere v dobi kongresa Je prispeval avstrijski dvor podporo petih tiso-6ev goldinarjev, poleg tega je pošiljal cesar poeti.nim beneficijantom redno po 25 zlatnikov.
LJubljana Je imeia ob kongresu zsree
sflate dneve, zakaj mnogi odlični gostje so plačevala zelo visoke najemnine. Hišni in stanovanjski gospodarji so prejeli ob odhodu svojih najemnikov prav lepa darila. Četudi se je naselil avstrijski dvor v deželnem dvorcu, je vendar plačal le za mesec januar za svoje spremstvo 23.371 goldinarjev in 20 krajcarjev najemnine. Ruski car, ki je stanoval v škofijski palači, je plačal za svoje dvorno spremstvo v januarju 14.300 gold., neapodjski kralj pa pri gospe Lepušicky v Gosposki ulici 10.736 gold. V splošnem je hilo plačano za januar 57.897 gold. 31 kraje, najemnine, skupno z opravo, razsvetljavo in kurjavo. Pri tem velja še pripomniti, da je plačal ruski car za škofijski dvorec še posebno najemnino. Vsi trije gostje pa niso bili zadovoljni s svojimi gospodarji, zakaj že omenjeni domači kronist pripoveduje o paskvilih, ki so izšli o teh hišnih in stanovanjskih gospodarjih.	R- D.
PERJE
Kofcoije, porje, gosje, m«J* navadno, i ■trojem flUoa In Mano*
Vnord se poftiljajo brcapinfe-no In franko.
Dobavlja se v vsaki množin)
£. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, *
CEN® perja zelo znižane, zahtevajte cenik in
VZORCE, KI JIH DOBITE BREZFLACNOl
Brez dlačic — brez skrbi!
Odpravimo te nepotrebne in tako nadležne dlačice po rokah, nogah, pod pazduho, na obrazu in na tilniku! Potem se boste rešili tistega notranjega nemira in se boste svobodno in neprisiljeno gibali med drugimi ljudmi na plaži. Z ničemer se ne morete hitreje in bolje rešiti teh dlačic, kakor z DULMIN kremo za odpravo dlačic. Ona je bela, mehka, neškodljiva in -»prijetna v uporabi.
( krema proti dlačicam
Skladišče za Jugoslavijo: Jngofmrmaelj* d. d., Z a g r t k. Oddelek:
K o s m e t i k m
ROLETE, 2ALUZIJE
vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
Kobal Peter, Kranj
^ . .. n . k . k ...» I - .
dravska banovina
Specialna izdela-va >PETKO« samona vijalcev v vseh dimen zijah.
Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike,
JLJ^^^LJL-^LJU^^ULJLJLJLJLJLJLJLJUULJL.
Obiskovalci
evharističnega kongresa
sahietf ajte povsod
odlGdoSOjrunij*t tfs&m vprosšssji
IZ
Delniške dražbe pivovarne Union, Ljubljana
L. Stevenson;
66
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
Sklepal sem stave s samim seboj in jih dobival. Živahno sem stopal po ploščadi Knežje ulice, hodil sem ter tja, obstajal, se kazal vsem in vsakomur in gledal preko vrta na stare, sive trdnjav* ske branike, kjer je bil začetek mojih skrbi. Opazil sem celo, da delam vse to z nekakšno predrznostjo, ki je krepila mojo samo* zavest. A vendar je bilo nekaj, čemur se nisem upal pogledati v rči, nekaj, kar so se moji udje branili storiti, in to je bila naloga, iti skoz: dolino v Staro mesto.
Mahoma sem na slepo planil po Knežji ulici, kakor da bi mi bil vrag za petami.
Neraziočno se spominjam, da sem na Andrejevem trgu začul, kako me nekdo kliče. Ne da bi se zmenil zanj. sem zdirjal dalje. V naslednjem trenutku mi je padla na ramo težka roka, in zazdelo se m: je. da omedlevam.
Nekaj hipov mi je bilo temno pred očmi; potem je napad minil, 'n videl sem, da stoji pred menoj tisti veseli prismojenec, ki sem se bil z njim seznanil pri večerji, na dan svojega prihoda v iidinburg V kakem stanju sem bil. si skoraj ne upam pred* staviti: bled kakor mrlič, tresoč se po vsem telesu, nezmožen, da bi spravi] besedico iz sebe!
Kd sem se nekoliko oddahnil, sem ga poprosil za zamero, cem. da 'mm neznansko slabe živce, tem bolj, ker hodim
zadnji čas pozno spat; skratka, da ne prenesem niti najmanjšega strahu.
Moj znanec je bil videti ves poparjen. »V prebito žaltavem stanju morate biti,« je menil, »čepra vje vse to, kakopak, moja krivda. Ravnal sem kakor živina, neumno, da se mi samemu gabil Tisočkrat vas prosim odpuščanja. A videti je, da ste se popol* noma ugonobili; res bi se morali posvetovati z zdravnikom. Kako bi se vam prilegel kozarec whiskyja? Pojdiva, sicer je še zgodaj, a čas ni najin gospodar. Kaj, če bi stopila v hotel .Dumbreck' na jarčjo zarebrnico in na steklenko starine?«
A jaz sem se branil vsake lažne tolažbe. Šele ko me je v nadalj* njem pogovoru opomnil, da je danes dan, ko se zbira eramondska univerza, ter mi ponudil pet mlij izprehoda po okolici in obed v družbi mladih oslov, kakršen je sam, so ubrale moje misli drugo smer. Vsekako mi je bilo čakati do jutri zvečer, in ta zabava je bila pripraven način, da ubijem nekaj časa. A spomnil sem se ubogega Rowleya, ki se je moral doma pod ognjem strašne in zdaj vrhu vsega še nezaupljive Betije hliniti. da je prehlajen, ter ga poprosil za dovoljenje, naj smem privesti slugo s seboj. »Dru* gače bo siromak od sile žalosten,« sem rekel.
»Sočutnemu človeku se tudi njegov osel smili,« je rekel modri prijatelj. »Kar vzemite ga s seboj. Niti malo ne dvomim, da lahko dobi sirota v kuhinji kaj mrzlega za zobe, med tem ko bo senat večerjal.«
In tako se je zgodilo. Ko sem do dobrega premagal svojo nemoško zbeganost, sem si naročil v neki delavnici na I.eithski cesti plesno obleko, rešil Rowleya iz njegove ječe in se kmalu po dveh odpravil z njim na snidenie Univerza ie bila že zbrana: z
nama vred enajst ljudi, med njimi zrakoplovec Byfield in Forbes, tisri dolgin, ki sem ga bil v nedeljo zjutraj videl pri »Lovčevem počitku«, vsega oškropljenega z lojem.
V Cramondu smo našli gostilno, ki na oko ni obetala kdo ve kakih dobrot; soba za nas je bila že pripravljena, in takoj smo
sedli za mizo.
»Najprej vam moram povedati, gospod, da ne dobite t« ae
želvjih zrezkov ne slavčkovih jezikov,« je dejal moj prenapeti prijatelj, ki mu je bilo — to naj mimogrede omenim — hne Dal* mahoy. »Geslo eramondske univerze je: ,Živi preprosto, pij pa, kolikor spraviš vase!'«
Senatus academicus je torej sedel k preprosti večerji, sesto* ječi iz posušene trske z gorčično omako, jarčje glave, mesnega pudinga in drugih škotskih poslastkov. Jed smo poplakovali z zlatorumenim pivom v steklenicah, in kakor hitro so vzeli prt z mize, so nam postaviti nanjo kozarce, krop, sladkor in whisky za pripravljanje »toddvja«. Jaz, ki sem jedel z dobrim tekom, se pijače nisem branil; in neprestanega ognja debelih šal, ki se je bliskal okoli mene, sem se udeleževal tako sijajno, da so me še pred koncem večerje z vzklikom izvolili za »titularnega člana« eramondske univerze. Po obči sodbi sem za »človeka z juga« izvrstno govoril škotsko narečje. Pozneje se spominjam, da sem začul samega sebe. kako prepevam tovarišem francoske pesmi; ta polomija mi je bržkone vdahnila misel, da ne bi bilo napak, če bi se tudi »po francosko« poslovil To ni bilo težko, zakaj nihče se ni potrudil, da bi bi! pazil na moje početje Obča veselost je bila pregnala sleherni sum.
■jrejuj«. Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jntra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Frane Jezeršek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vel « LJubljani
"* v JS