Ameriška Domovi ima

Ml' E Rie/illl- HO
AMERICAN IN SPIRIT
mew in uNouAoe onur
NO. 85
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 2, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
3en, Frank J, Laroche za Michaela A. Feighana
"	....v'- ■■ -....’^3
. w- .	.	.\.3
CLEVELAND, O. — Senator Prank J. Lausche je včeraj sporočil iz Washingtona, D.C., da sta z volivnicama za Odsotne Mrs. Jane Lausche in on glasovala pri primarnih volitvah v
20. kongresnem okrožju v Ohio za Michaela A. Feighana.
K napadom na delež kongresnika Michaela A. Feighana pri uzakonitvi sprememb v vselit-venem zakonu je sen. Frank J. Lausche dal tole izjavo:
“Jaz mislim, da je on neopravičeno napadan.
Njegovo delo na vselitvenem zakonu je bilo v smeri, da se zagotovi, da morejo bližnji sorodniki ljudi, ki so zdaj v Združenih državah, biti pripeljani v našo deželo.
Nasprotoval je načrtu, po katerem bi oddelek za vseljevanje imel možnost uporabiti tajnost {pri odločanju, kdo naj bi bil pri-puščen in kdo ne.
Ta zadnji načrt bi dal odločanje o tem važnem vprašanju mnenju birokratov in ne bi bil orisan jasno v določilu zakona.”
File je je odpeljal na obisk k Naserju v Egipt
Vodnik Socialistične federativne republike Jugoslavije se bo z Naserjem posvetoval o položaju nevtralnega bloka ‘nevezanih držav’.
CLEVELAND, O. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz-Tito se je v soboto ukrcal v Dubrovniku na svojo ladjo Galeb in odplul proti jugu na obisk k predsedniku Egipta Naserju. Ti,-to in Naser pripadata oba k “nevtralnemu bloku”, ki je v zadnjih dveh letih izgubil večji del pomena, ki ga je kdaj imel. Tito bi rad ta blok obnovil in je povprašal pri nekdanjih prijateljih, kaj mislijo o sklicanju nove konference, slične oni v jeseni 1962 v Belgradu. Za tako konferenco ni bilo nobenega navdušenja, menda se je za njo izjavilo le kakega pol ducata držav.
Naser ima doma gospodarske težave, v Jemenu pa se vojskuje s pripadniki starega režima, ki ga podpira Savdska Arabija. Ta vojna je povzročila precej nezadovoljstva v sami egiptovski armadi. Pretekli teden so se razširile vesti o vojaški zaroti Proti Naserju, v katero naj bi bilo vmešanih več znanih višjih oficirjev.
Tito in Naser bosta lahko razpravljala tudi o položaju svojega prijatelja Nkrumaha, ki je hotel biti vodnik črne Afrike, pa so ga vojaki v Gani nenadno odstavili, ko so videli, da je državo Pripeljal na rob gospodarskega Propada. Spominjala se bosta gotovo tudi Sukarna, ki je do Pretekle jeseni grmel proti Zahodu in se povezaval vedno tesneje z rdečo Kitajsko, sedaj pa so mu večji del oblasti in moči Vzeli vojaki. Tudi tam se trudijo, da bi rešili deželo pred popolnim gospodarskim polomom.
Ker sta tudi Egipt in Titova Jugoslavija v hudih gospodarskih težavah, iz katerih jih sicer vedno znova rešuje ameriška Pomoč, jima bo usoda Nkrumaha in Sukarna še bolj pri srcu.
Slovenski zastopnik na kongresu v Limi v Peruju
LIMA, Peru. — Med delegati krščanskih demokratskih strank se je udeleževal svetovnega kongresa krščanskih demokratskih strank pretekli teden tu tudi Pavel Fajdiga, sourednik Svobodne Slovenije in tajnik Instituta za študij sovjetskega komuniz-
ma na katoliški univerzi v Buenos Airesu v Argentini.
G. Pavel Fajdiga je član vodstva Slovenske krščanske demokratske stranke v zdomstvu in je zastopal na kongresu to stranko, ki je bila edina krščansko-demokratska stranka pred nacistično okupacijo v Jugoslaviji. Med zastavami vseh narodov, ki so se kongresa udeleževali, je nad slavnostnim odrom bila tudi slovenska zastava.
Turčija se odrekla članom mirovnega zbora ZDA
ANKARA, Tur. — Trenutno dela v Turčiji 571 članov ameriškega mirovnega zbora pri raznih načrtih za napredek dežele. Koncem tedna so turški časopisi tu objavili, da Turčija ne bo več obnovila dogovorg in bodo člani mirovnega zbora odšli iz dežele, ko sedanja pogodba poteče.
Turška vlada je izjavila včeraj, da so gornje vesti časopisja netočne. Ameriški mirovni zbor bo v Turčiji deloval tudi še v prihodnje.
"Atomska veriga" bo vezala države NATO
Na konferenci petih zahodnih držav, članic NATO, v Londonu je bil izdelan načrt za novo ureditev rabe atomskega orožja pri o-brambi Evrope.
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden so se tu sešli o-brambni ministri Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Italije in Turčije z obrambnim tajnikom Združenih držav na razgovor o novem načrtu rabe atomskega orožja pri obrambi svobodne Evrope, iz katere se Francija umika. Države, ki same nimajo atomskega orožja, bodo kljub temu sodelovale pri izdelavi načrtov za njegovo uporabo, med njimi je predvsem Zahodna Nemčija, najmočnejša vojaška sila svobodne Evrope.
O sklepih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar je v javnost prodrla zamisel novega načrta. Ustvarili bodo krajevna poveljstva, v katerih bodo tamkajšnje države povezane z Združenimi državami. Tako bodo v krajevni skupini na jugovzhodu sodelovale Grčija, Turčija, Velika Britanija in Združene države, v južni skupini NATO Italija, Portugalska in Združene države, v srednjeevropski Zahodna Nemčija, Benelux države, Velika Britanija in Združene države Amerike, v severni Danska Norveška, Velika Britanija in Združene države. Vse bodo povezane med seboj v vrhovnem poveljstvu, na katerega čelu je ameriški general Lemnitzer.
Trenutno je v Evropi za pote-be NATO oboroženih sil preko 6,000 kosov raznih vrst atomskega streliva.
O načrtu za rabo tega orožja se bodo ministri omenjenih držav sestali znova v prihodnjem juliju, ko bo Francija že umaknila svoje vojaške sile izpod skupnega poveljstva NATO.
Ameriško obrambno tajništvo je zanikalo vesti, da bi bile sklenjene kake načelne spremembe v rabi atomskega orožja pri o-brambi svobodne Evrope, še vedno naj bi bil prvi napad pre-strežen z običajnim orožjem, a-tomsko pa prihranjeno za skrajno potrebo.
Rodezija se ne misli podati nobenemu pritisku
SALISBURY, Rod. — Predsednik vlade Smith je v petek izjavil, da se Rodezija ne bo podala nobenemu pritisku v vprašanju svoje neodvisnosti in vlade bele manjšine v deželi. Tudi pritisk prijateljske Južne Afrike jo ne bo k temu pripravil. Ta je z grožnjo, da bo ustavila oskrbo Rodezije z oljem, to pripravila do razgovorov z Veliko Britanijo sredi preteklega tedna.
lan Smith je s svojo izjavo hotel pomiriti svoje pristaše doma in povedati tudi Londonu, naj v razgovore ne stavi prevelikih u-pov, če računa na to, da bo Rodezija popustila v osnovnih vprašanjih.
Med tem je prišlo do prvega večjega spopada med policijskimi silami in črnimi gverilci, ki naj bi prišli v Rodezijo iz sosednje Zambije. Sedem gverilcev je bilo v boju mrtvih, več pa u-jetih. Nekateri od teh so trdili, da so se v gverilskem vojskovanju vežbali na Kitajskem. Vsi so bili oboroženi z ruskim in kitajskim orožjem.
Anglija poklicala svoje evropske poslanike na posvetovanje
LONDON, Ang. — Angleški zunanji minister Stewart je poklical poslanike iz srednje Evrope na teden dni posvetovanj o političnem položaju v deželah, ki živijo v njih. Konferenca dokazuje, kakšen pomen pripisuje angleška vlada ne samo važnosti srednje Evrope, ampak tudi mednarodni politiki, ki se plete okoli nje.
Angleška diplomacija misli, da ni več daleč čas, ko bodo politične sile v Evropi dobile novo ravnovesje, ki se ne bo naslanjalo le ne politične zavarovalnice v Washingtonu in Moskvi. Rada bi bila prisotna pri prelivanju evropskih političnih sil. To je v precejšnjem nasprotju z njeno nekdanjo politiko, ki je gledala samo na Britanski imperij. Delavska vlada je morala s tem na tihem priznati, da so imeli a n g 1 e ški konservativci prav, ko so že davno zagovarjali tesnejše sodelovanje z evropskim kontinentom.
KARDINAL RERAN BIL NAD VSE MOGOČNO SPREJET
Včeraj so Čehi pripravili praškemu nadškofu Jožefu, kardinalu Beranu nad vse mogočen sprejem. Pozdravilo ga je okoli 15,000 ljudi tekom dopoldanskega slavnostnega sprevoda, popoldne so ga posebej pozdravili Čehi v svoji župni dvorani, zvečer pa je bil sprejem v hotelu Cleveland-Sheraton za clevelandsko javnost.
CLEVELAND, O. — Praški nadškof Jožef, kardinal Beran je prišel v spremstvu v mesto iz Toleda v soboto. Včeraj je bil pozdravljen od velikega sprevoda na področju E. 55 St. in Broadway, kjer je srce češke naselbine v mestu. Sprevod je trajal okoli pol ure in se ga je udeležilo okoli 15,000 ljudi. Kardinal je položil venec pred Victory Island v spomin v vojnah padlih Amerikancev, nato pa se podal v cerkev Lurške Matere božje, kjer je imel tiho sv. mašo. Popoldne ob štirih je bil sprejem za češke rojake kardinala v farni dvorani. Na čelu sprejema je bil Vaclav Hyvner, glavni tajnik posebnega odbora, ki je sprejem kardinala organiziral. Zvečer ob osmih je bil ^prejem v hotelu Cleveland-Sheraton, kjer je kardinala mestni župan R. Locher.
Iz Clevelanda in okolice
Velik gozd
V državi New Mexico je pokrito z gozdom preko 20 milijonov akrov.
Že četrt milijona
SAIGON, J. Viet. — S prihodom 1. brigade 25. ameriške divizije v Vietnam pretekli teden je število ameriških čet tu preseglo 250,000 vojakov.
Kardinal Beran je star 77 let, pa izgleda čil in trden, čeprav je bil med drugo svetovno vojno več let v znanem nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau, po vojni pa kot praški nadškof v raznih zaporih in priporih skupno 14 let. Ko je bil na poti v Rim po kardinalski klobuk, so mu sporočili, da ne more več nazaj domov. Praga je dobila nadškofa administratorja, med tem ko je kardinal Beran ohranil vse pravice rednega nadškofa.
Kardinal je tekom svojega govora poudarjal, da bo prevladala resnica v svetu, Čehom pa je posebej polagal na srce, naj bodo med seboj edini. Izrazil je svoje posebno veselje nad tem svojim obiskom v češki sredini Clevelanda.
Kardinal je dejal, da bo prišlo do skupnosti med slovanskimi narodi bolj verjetno na kulturnem kot na političnem polju.
V hotelu Sheratoin-Cleveland je pozdravilo kardinala Berana okoli 3,000 ljudi, med njimi župan mesta Ralph Locher. Ta je kardinal pozdravil v imenu mesta. Gost se je zahvalil in dejal, da je ginjen nad “izrednim sprejemom”, ki ga je doživel. Kasneje je na tiskovni konferenci govoril o Jožefu Delavcu, katerega praznik je bil včeraj. Dejal je, da morajo biti uslužbenci spoštovani od delodajalca.
Danes bo kardinal Beran obiskal še Kulturne vrtove, nato pa
Družinske sreče—
Pretekli petek se je rodil g. Ivanu in ga. Zdenki Zakrajšek, 16219 Huntmere Ave. drugi sinček. S tem je postala gospa Mihela Zakrajšek s 6617 Schaefer Ave. petič stara mama, g. Jakob in ga. Julija Mejač s 16015 Arcade Ave. pa drugič stara starša. Čestitamo!
Preteklo soboto se je rodil g. Mihaelu in ge. Tončki Vrenko s 19507 Arrowhead Ave. prvi sinček, ki bo delal družbo svoji mali sestrici Mariji. S tem sta postala g. Lojze in ga. Marija Rus s 977 E. 78 St. že enoind-vajsetič stara starša. Čc-stitke vsem!
Občni zbor—
Korporacija Baragov dom ima v petek, 6. maja ob pol osmih Berana pozdravil i zvečer v prostorih Doma redni letni občni zbor.
Volivni shod—
Nocoj ob osmih bo v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani velik politični shod demokratske stranke, na katerem bodo govorili vsi glavni kandidatje pri jutrajšnjih primarnih volitvah.
Iz bolnice—
Mrs. Tina Jagodnik s 15226 Holmes Avenue se je vrnila iz University bolnice in se zah-1 valj uje vsem za obiske, darila in —n --	’ pozdrave, posebno še svojim
Zastrupitve S plinom	i.bratom in sestram. Sedaj je v
CHICAGO, 111. Povprečno domači negi. Obiski dobrodošli! se vsako leto zastrupi s plinom
bo odpotoval v Bismarck v North Dakoto obiskat tamkajšnjo češko naselbino. V Združene države je prišel 11. aprila.
Predsednik glavnega odbora za pripravo in organizacijo sprejema kardinala Berana v Clevelandu je bil okrajni avdi-tor Ralph Perk. Pri sprejemu so bili navzoči tudi kongresnik Charles Vanik, državni senator Anthony Novak in drugi javni predstavniki.
v naši deželi okoli 1,400 oseb.
Tant: Položa j v Vietnamu vsak dan težji
PARIZ, Fr. — Glavni tajnik Združenih narodov Tant je priletel v soboto sem iz Londona in je izjavil časnikarjem, da je po-
Zopet doma—
Mr. in Mrs. Lawrence Schie-berl, ki sta živela začasno pri svoji hčeri, sta sc vrnila na svoj dom na 425 E. 156 St.
Seja—
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, cb sedmih zvečer sejo pri Sv. Kristini. Po seji bo družabna ložaj v Vietnamu iz dneva v dan I prireditev v počast mater, slabši. To, kar je bilo še mogoče { jutri ob 7.30 bo važna seja doseči leta 1964 ali lani, ni sedaj ; pccjr. št. 14 SŽZ v SDD na Re-več, vojna je segla že preglobo- j cher Avenue. Po seji bo praznoto-	j vanje rojstnih dni zadnjih 3
Tant je bil v soboto pri De Gaullu, s katerim se je razgo-varjal o Vietnamu, pa tudi o odnosih Francije do Združenih narodov. Od tu pojde jutri v Strassburg, kjer bo govoril odboru ministrov Evropskega sveta.
j vanje
, mesecev in materinska proslava.
Fulbrighf in Humphrey se borita za prvo mesto v vietnamski debati
CLEVELAND, O. — Pretekli i vsaj do sedaj skušal govoriti krstil za “vojni kongres”. Če ad- 'Zato pa z žilavostjo, ki jo mora-
Rafcele za tov na idala se niso ravno obnesle
WASHINGTON, D.C. — Začetek preteklega tedna je bil za naše generale v vojnem letalstvu čas razočaranja, 25. aprila so namreč naši lovci prišli prvič v odkrit boj z ruskimi MIG 21 lovci. Pri tem so rabili rakete Side-Proti dvema rdečima so izstrelili 11 raket,
teden se je jasno pokazalo, kdo | mirno in nepristransko, ga je
Večinoma jasno in hladno. Kaj višja temperatura okoli 50.
bi rad nosil zastave v naši politični debati o vietnamski krizi. Sta to predsednik senata in podpredsednik ZDA Humphrey kot zagovornik Johnsonove politike in senator Fulbright, predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko, kot glavni kritik Johnsonove politike.
Na zunaj ima več besede senator Fulbright, ne morda zato, ker dela zanj propagando vse časopisje, vsa radijska in vsa televizijska mreža. So v republikanskih rokah in kar rade vidijo, da lahko pišejo in govorijo, kako se demokratski veljaki koljejo med seboj.
Fulbright že dolgo napada Johnsonovo zunanjo politiko, pred njim pa je včasih tudi Ken nedyjevo. Je kritiziral našo po litiko do Kube, potem do Dominikanske republike, potem do Latinske Amerike, sedaj pa do Južnega Vietnama. Dočim je
zadnje dni zanesla debata na o-polzka tla. V svojem zadnjem govoru pred Zvezo ameriških založnikov je na primer v svoji gorečnosti primerjal Johnsonovo politiko s politiko nekdanje Atenske republike, ki o njej verjetno le malokdo kaj ve, dalje Napoleonovo in celo s Hitlerjevo. Fulbright bi bil že moral pomisliti, da Amerikanci že toliko vedo o bistvu Napoleonove in Hitlerjeve politike, pa tudi o bistvu Johnsonove, da smatrajo njegovo primero milo povedano za veliko zaletelost.
Opira svoje stališče na trditev, da v naši deželi zmaguje strast za oblastjo in zaverovanost v misijonarske cilje. Moral bi pa vedeti, da ni nikjer na svetu tolike razlike med govorjenimi besedami in storjenimi dejstvi. Zdi se nam, da je on veliko bolj v mrzličnem razpoloženju kot pa ameriški senat, ki ga je kar
ministracija trdi, da je dežela dosti premožna, da premore stroške za “veliko narodno skupnost” in za vojskovanje v Vietnamu, je to za Fulbrighta “ponorelost”. Zato ni čudno, da Fulbright v svoji zagrenjenosti, ker se z njim ne strinja ravno prevelik trop aktivnih politikov, že napoveduje, kako bo Amerika kmalu minirala pristanišče Haiphong, če to ne bo zaleglo, pa bombardirala še glavno mesto Hanoi, potem napadla Kitajsko, nakar bi doživeli novo svetovno vojno. S tem predrzno pogumnim prorokovanjem se najbrže ne bo vsakdo strinjal. Prerokovanje je pa vendarle značilno. Pove kako celo trezni politiki, ki bi morali nekaj dati na hladno pamet, zabredejo v trditve, ki javnost le razburjajo.
Podpredsednik Humphrey je usmerjen v nasprotno smer. Vi-
mo občudovati, leta kot nor po vsej deželi in dela propagando za Johnsonovo politiko.
V svoji gorečnosti gre pa veliko predaleč. Ker se v svojih izjavah in trditvah prevečkrat ponavlja, nihče nanje ne da veliko. Mnogim njegovim prijateljem se pa že zdijo dolgočasne. Ker vojskovanje v Vietnamu ni dobro zapisano pri naših liberalnih politikih, zgublja Humphrey pri njih simpatije. Če bi okretnejše postavil svoje trditve pred javnost, bi z njimi več dosegel. Zato bi mu storil veliko uslugo tisti njegov prijatelj, ki bi mu svetoval manj, zato pa tehtnejšega govorjenja. S svojo sedanjo taktiko bo Humphrey Johnsonovi politiki več škodoval, kot koristil. Politični govori so kakor zdravila. Moraš jih dajati interesentom s prevdar-kom in v presledkih, drugače
Delavski dnevnik postal Zgodnja Danica
LONDON, Ang. — Angleških komunistov, namreč takih, ki še winder, naročajo partijsko glasilo, je ko- {lovcema maj 33,000, pa vendar imajo svoj ena n* zadela cilja. Sreča je Delavski dnevnik. Glasilo se pa | bila mila šele sledeči dan, ko je
ameriški pilot sestrelil z raketo prvega MIG 21 lovca.
V Pentagonu priznajo odkrito, da tu nekaj ne more biti v redu. Ali niso pilotje dobro izvežbani, ali pa nekaj z raketami ni v redu. Odrejena je preiskava, ki pa ne bo mogla biti tako hitro zaključena, ker je pri tem prizadetih preveč tehničnih strokovnjakov.
Drugi dve raketi s podobnim namenom Falcon in Sparrow pa v praksi še nista bili preskušeni.
Pojdimo volit!—
Jutri so primarne volitve. Pojdimo volit, ne pustimo, da bodo drugi odločali o tem, kdo bo naš zastopnik v Kongresu v Washingtonu, kdo bo naš sodnik, kdo državni guverner in kdo v naši okrajni upravi! Morda bo prav zaradi izostanka našega glasu naš kandidat poražen. ----------------o-------
di povsod le svetle oblake, ki jih zgrešijo svoj cilj. Tega pa Hum-kazijo le redke temne megle, phrey očitno še ni spoznal.
pa |
ni moglo razviti, število naročnikov ni rastlo, vedno večja je pa postajala nevarnost, da bo začelo padati. Zato so tovariši prišli na misel, da prekrstijo dnevnik v Zgodnjo Danico. Upajo, da bo novo ime bolj privlačno kot je bilo dosedanje. Politični opazovalci pa pravijo, da so angleški volivci preveč prebrisani, da bi se dali ujeti na ta trnek, kolikor se namreč sploh še kaj brigajo za politiko v časih, ko ni nobenih volitev.
Neurje v Teksasu zahtevalo 12 človeških življenj
FT. WORTH, Tex. — Pretekli petek je prišlo nad mesto neurje, ki se mu je pridružil še tornado. Vihar, dež in toča so napravili veliko škodo v precejšnjem delu severnega Teksasa in v dveh dneh neurij zahtevali skupno 12 človeških življenj.
— Azorsko otočje je sestavljeno iz 9 vulkanskih otokov.
^MEHIŠKA DOilOVIWI
61 Vf'StTlalr Ave. — HKndereon 1-0636 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
r’uiSistoed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
A« Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece r a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months lanada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 86 Monday, May 2, 1966
Politika po željah in po stvarnosti
Zadnjih 14 dni pred primarnimi volitvami smo lahko opazovali, kako zelo se kandidatje trudijo, da bi se uveljavili pred volivci. Porabili so vsako priliko, da povedo svoje mnenje o vseh stvareh, naj jih razumejo ali ne. Prav lepo zbirko takih mnenj je prinesel The Plain Dealer v svoji številki od 24. aprila, najbrže zato, da bi bralci imeli ves teden čas, da premišljujejo o kandidatih in njihovi modrosti. List trdi, da je poslal svoje vprašalne pole vsem 68 kandidatom, ki kandidirajo v okraju Cuyahoga, kamor spada tudi Cleveland. Na njegova vprašanja o vojskovanju v Vietnamu in o raznih poskusih za mir je odgovorilo 62 kandidatov, demokratskih in republikanskih.
Kdor se je potrudil, da je bral te odgovore, je hitro dobil zelo nazorno sliko o tem, kako si posamezni kandidatje zamišljajo potek vojskovanja in napore za mir. Samo en kandidat, republikanec Mosher, je protestiral proti pozve-dovanju in trdil, da kandidatje poznajo ravno tako malo kot volivci, kaj se stvarno godi v Vietnamu in kakšna je stvarno vrednost poskusov za mir. Kongresnik M. A. Feig-han je pa dal “splošne” odgovore, torej take, da ga radi njih ne more nihče napadati. Vseh ostalih 60 kandidatov za Cleveland in okolico je pa junaško razkladalo svoje poglede na položaj v Vietnamu in na izglede na mir. Samo nekateri med njimi so bili toliko previdni, da so dopuščali tudi druge poglede kot enako vredne, vsi drugi so se pa šopirili, da čisto dobro vedo, kaj je treba narediti, in da bodo že poskrbeli za pravo pot do miru in do konca vojskovanja, ako bodo izvoljeni.
V vseh odgovorih pogrešamo smisla za stvarnost. Ne gre jim v plavo, da ni mir odvisen samo od lohnsona, ampak tudi od tovariša Mao-ia. Ne gre jim v glavo, da je naš položaj v Vietnamu politično veliko slabši kot vojaški. Ker se odmikajo stvarnosti, jim ostane odprta samo ena pot: politika po željah. Za kandidata pa pomeni politika po željah čisto navadno klanjanje željam volivcev. Saj se smatrajo za ljudske zastopnike, naj torej smatrajo ljudske želje za smernice svoje politike. Ali so pa ljudske želje res v skladu s stvarnostjo, ali niso morda pretirane, ali ne vodijo morda v napačno smer, na to kandidatje za naš okraj ne mislijo. Zato pa ne najdemo v vseh odgovorih niti ene originalne misli, še manj pa misli, ki bi nasprotovale željam večine naših volivcev.
Ker kandidatje vedo. da je Johnson še zmeraj priljubljen, zato se skušajo kolikor mogoče približati temu, kar on smatra za dobro politiko. Zato skoraj dve tretjini kandidatov odobrava Johnsonovo politiko. Ne morda iz strankarske discipline, ampak zato, ker mislijo, da približno toliko odstotkov volivcev odobrava Johnsonovo politiko, četudi ne zmeraj in v vsakem slučaju.
Zato bomo šli jutri na primarne volitve z občutkom, da so kandidatje sicer kar simpatični rojaki, ki želijo sebi in vsem drugim vse najboljše, da pa o stvarnem ozadju najvažnejših političnih problemov vedo tako malo kot mi. Pa ne samo to: imeli bomo občutek, da se ne brigajo dosti za politično stvarnost, posebno takrat, kadar je zanje neprijetna ali pa zoprna njihovim volivcem.
Ne smemo misliti, da je tako le v našem Cuvahoga o-kraju. Taka je nolitična razgledanost med kandidati in volivci v vseh naših 50 državah. Kdo se pa potem more še čuditi, zakaj je tudi letos tako malo zanimanja za primarne volitve, akoravno nas ravno sedaj ta reta dve izredni nadlogi: vojskovanje v Vietnamu in draginja. Kdo naj jim pa vlije več zanimanja? Ali kandidatje, ki so tako slabo podkovani v politični stvarnosti? Ali stranke, ki se bolj brigajo za to, kdo med njihovimi kandidati bo zmagal, kot za prave narodne interese? Ali Johnsonova administracija, ki je sicer odlična, toda ne ravno tankovestna v svojih izjavah, kar ji je že dalo sloves, da njene izjave niso zmeraj zanesljive in da ne odgovarjajo vselej resničnemu stanju zadev, ki jih obravnavajo.
Kje naj bo izhod iz tega ne ravno zadovoljivega razpoloženja med ameriškimi volivci? Ker vsaka riba smrdi pri glavi, če smemo rabiti na tem mestu to nespodobno primero, moramo najnreje misliti na Belo hišo. Johnson si je nakopal preveč dela na glavo. Ako mora brati do zgodnje jutranje ure poročila, kot sam trdi, kdaj naj pa dobi čas za premišljevanje? Premišljevati na mora, ako hoče, da dela pravilne sklepe. Johnson hoče dalje ostati vsak dan v središču političnega dogajanja, zato sili tako pogosto v javnost, na primer s tiskovnimi konferencami, da taki njegovi nastopi niso več zanimivi za povprečnega Amerikanca. Ker hoče odrejati vse sam, zato dobi le malo sotrudnikov, ki hi se skladali s to njegovo taktiko. Zato je rotacija v vrstah njegovih najožjih sodelavcev tako velika. To gotovo ne pomeni stabilnosti v njegovi dnevni politiki.
Odgovornost za n ep metno razpoloženje nosi deloma tudi Kongres. Vsak član Kongresa, vsak kongresni odbor bi bil rad vsak dan na prvi strani vodilnih dnevnikov. Za vse pa ni v njih prostora. Dnevniki se lovijo semtertja in
samo begajo javnost. Del odgovornosti pada tudi na časopisje, radijo in televizijo. Tam igrajo navadno senzacije večjo vlogo kot resne, zato pa večkrat neprijetne novice. Bralci in poslušalci ne utegnejo brati razlag, še manj jih pa sami presoditi. Zanašajo se na gole slučaje. Morda bodo dogodek pravilno razumeli, morda ga ne bodo. Ako ga ne, se razočarajo in začnejo kritizirati “politiko”, to pa zopet rodi nezaupanje v vrednost volitev.
Ne bi hoteli trditi, da se vse to dogaja samo sedaj v tednu primarnih volitev. To se dogaja vsako drugo leto, kadar so volitve. Kar je letos neprijetnejše: vojskovanje v Vietnamu in draginja sta dve bolečini, ki se ne ponavljata vsako leto. Ker jih ravno letos čutimo tako hudo, bi mislili, da se bodo ljudje brigali bolj za politiko, pa tega ne upamo trditi. Kako bo pomanjkanje zanimanja za politiko šele narastlo, ko bosta obe bolečini izginili ? Ali bo res treba čakati na novo katastrofo, da se bo ameriški volivec prebudil iz svoje politične otrpelosti?
BESEDA IZ NARODA |
Delo, ki ste ga s tem darilom o-mogočili naši in prej vaši farni cerkvi, je že naročeno, čeprav še ni napravljeno. Je treba včasih malo počakati, ni pa dvoma, da bi ne bilo še letos napravljeno.
Ko vam prejem potrjujem, naj se vam vsem, najprej onim, ki ste nabirko organizirali in seveda vsem darovalcem naj lepše zahvalim. Zahvala v imenu župnije in vseh faranov, posebej še v mojem imenu osebno. Naj vsem Bog obilno povrne velikodušne darove. Gotovo imate še vsi radi svojo domovino, ki vas je rodila in toliko časa redila. Osebno skoro nikogar ne morem poznati, iker sem bil tedaj, ko ste še tukaj živeli, čisto drugje v službi. Poznam vas po veri in dobrih delih. Posebno lepo se mi zdi, da niste pozabili na svojo farno cerkev, kamor ste radi hodili in skrbeli za njeno lepoto.
vmm
Ob obletmei Hinkove smrti
CLEVELAND, O. — Prejšnji mesec je minilo leto dni od prerane smrti dr. Hinka Lobeta. Kako hitro beži čas! Saj se še nismo čisto otresli tragičnega vtisa, ki ga je povzročil njegov nenaden odhod. Živo se zavedamo in čutimo, da je z njegovo smrtjo naša skupnost utrpela izgubo, ki še čaka nadomestila.
Čeprav se je Hinko udejstvoval tudi drugod, se je njegova glavna dejavnost vrtela okoli naše Pristave in ga zato tukaj najbolj pogrešamo. Na nas je zdaj, da nadaljujemo z delom, ki ga je Hinko talko vneto in tako vztrajno vršil. Ko čas hiti naprej in se razmere spreminjajo in mi z njimi, se mi zdi, da bolj in bolj raste tudi pomen Pristave za nas vse. Zdaj mi je tudi
bolj razumljivo, zakaj je Hinko Se danes skrbite. Tukaj je še vse tako vztrajno vabil vse, naj po- lepo. Griči in doline, male cer-stanejo njeni člani. Hotel je, daikve na gričih, vse vas lepo po-
bi Pristava postala organizacija nas vseh, organizacija, ki bi bila dovolj široka, da bi nas vse sprejela. Ali ni res, da nam je vedno manjkalo nekaj, kar bi nas vse združilo? Ker na nobeni drugi osnovi ne moremo skupaj, pa poskusimo na družabni. Morda bo pa to začetek nekaj novega!
Ali se nam ne zdi, da ima Pristava veliko poslanstvo med nami? Da pa to izvrši, pa mora o-stati prosta vsakega pokroviteljstva ali poskusne dominacije s katerekoli strani. Osnova naj bo tisto geslo, ki ga je Hinko večkrat ponavljal: Svobodna slovenska pristava na svobodnih a-meriških tleh. Ali ni to velik cilj, za katerega je vredno nekaj žrtvovati in delati. Veliko govorimo in pišemo zadnje čase o na-u bližnji preteklosti, pa se mi zdi, da pri tem pozabljamo, da se zgodovina piše z dejanji in ne z besedami. Preteklost je že za nami, zgdoovino smo že napisali — z našimi dejanji in jo z besedami ne bomo več spremenili. Zdaj pišemo našo zgodovino v emigraciji zopet samo z delom. Potrudimo se, da nam ne bo kdaj v sramoto.
Zdaj je v teku nabirka, da se na Pristavi postavi stavba ali hiša, ki naj bi nosila ime pokojnega Hinka Lobeta. V kakšni meri bo stvar uspela, zavisi od naše pripravljenosti za stvar neka.] napraviti ali nekaj žrtvovati. Zato ponovno vabim vse ljudi dobre volje, da nabirko podprejo. Saj v resnici ne gre za Hinka, gre za nas, da najdemo sebe in svojo pravo pot in Hinko nam bo pri tem pomagal.
Janez Likozar
Zahvala darovalcem za cerkev sv, Mana m Brezovici
Cleveland, O. — Pred dnevi smo prejeli dopis od č. g. Kljuna Janeza, župnika iz Brezovice, s sledečo vsebino:
Brezovica pri L j., 11. III. 1966. Spoštovani in dragi farani!
Potrjujem, da sem v redu prejel darilo, ki ste ga zbrali in darovali za farno cerkev sv. Anto
zdravljajo. Ljudje v cerkvi in mali otroci pri verouku, vsi imamo še tisto pravo vero in zaupanje v Boga, ki vedno tako čudovito pomaga. Tudi trpljenje je povsod, saj je to naš delež na zemlji. Sicer pa vse mine, najlepše in najhujše. Vsi romamo proti večni domovini, kjer ne bo selitve in novega iskanja. Tam se bomo vsi poznali in ljubili in se za vse Bogu zahvalili.
Dragi rojaki, domačini! Lepo se imejte. Rodna zemlja in domača župnija mislita na vas vse. Šopek naše mehke pomladi naj vam nadomesti iskren spomin, zahvala in pozdrav vam vsem, dobri ljudje!
V imenu župnijske cerkve Kljun Janez, župnijski upravitelj
Tem potom se tudi zahvaljujemo dnevniku Ameriška Domovina, ki je objavil dopis, da so rojaki, ki so raztreseni po vseh ZDA in Kanadi, bili obveščeni in s tem pripomogli, da je nabirka dosegla tako veliko vsoto.
Prepričani smo, da bomo s temi napravami veliko pripomogli, da se bo slovenska liturgična beseda še bolj utrdila pri vernikih in jim prinesla medsebojno ljubezen!
Francka Vidmar, Alojzij Rus,
Anton Mravlje
Koncert mladih harmonikarjev
Cleveland, O. — Dne 15. maja 1.1. bomo imeli priliko slišati naše mlade harmonikarje in sicer v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu. Predstavila se nam bo skupina 30 otrok, v glavnem harmonikarjev, ki bo pod vodstvom g. Rudija Kneza podala svoj prvi koncert. Gotovo bo to lep in e-dinstven dogodek naše kulturne dejavnosti, saj verjetno takega nastopa med nami že lep čas ni bila Nastopili bodo otroci iz vseh slovenskih naselij clevelandskega mesta. Koliko dela, vaj, požrtvovalnosti je treba za en samo tak nastop, vedo samo oni, ki imajo z našo mladino posla. G. Rudi je gotovo eden onih, ki zna take stvari pripraviti in
daj svoj zbor predstavil na šentviškem odru.
Najbolj boleče poglavje naše emigracije je gotovo mladina, šola, Cerkev in družba jo skušata odtrgati iz našega domačega okolja in ji dati čimbolj ameriški pečat. Na drugi strani pa nima prilike, da bi se mogla kakorkoli uveljavljati in udejstvovati v slovenskih društvih ali organizacijah, Ker jih ni, ali pa se tam za mladino nihče ne briga. Edino, kar imamo, so slovenske sobotne šole, ki pa vsem potrebam tudi ne morejo zadostiti in odpomoči. Pevska društva u-mirajo, posebno mladinska. In to je po mojem najhujša rak-rana našega slovenskega življenja. Kje se more otrok lepše naučiti pravilne slovenske izgovorjave, kje more hitreje dobiti zavest slovenstva, kje bogatejše zajemati iz zakladnice naše bitnosti in slovenskega življenja? Slovenska pesem doma iz materinih ust, slovenska pesem naše mladine nam edino more podaljšati naše narodno življenje na tujem in ohraniti otroka zvestega tradiciji svojih domov, svojih staršev. In delček, kamenček v mozaik slovenstva na tujem nam bo gotovo vzidal tudi zborček naših harmonikarjev. Iz njihovih inštrumentov, iz njihovih prstov in predvsem iz njihovih mladih src bo privrela pesem, ki je naša, slovenska, vir lepote in obraz naše domovine in njenega življenja. Vir, 'ki ni nikdar izčrpan, vedno bogat in osvežujoč, ki v težavne dni in osamljenost prinese nekaj, kar diši po življenju, pomladi in sreči. Zato pozdravljamo prizadevanja naših mladih harmonikarjev z edino željo, da bi ta nastop ne bil o-samljen, da bi mu sledili spet drugi, še lepši, ki bi prinesli še dosti majskega sonca, toplega otroškega nasmeha in sreče v naše sivo mesto in da bi tako opogumili tudi druge posameznike in skupine, da bi šli na delo, ki ima gotovo največ pomena in ki bo vsem največ koristilo — pri mladini in z mladino graditi skromen domek slovenskega življenja med nami na tujem.	. M. J.

-fi-
na na Brezovici pri Ljubljani.: smo iz srca veseli, da nam bo se-
ESaSerinska preslan
Cleveland, O. — V nedeljo, 8. maja", je Materinski dan. Spomnili se bomo mater; vsak svoje, vsak na svoj način, z darili, s šopki, s posebno pozornostjo, a z vsem ji bomo skušali zagotoviti ljubezen in spoštovanje.
Slovenski materi bi se radi zahvalili otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ona je nekaj posebnega in svojskega. Tiha, skromna žena, ki se v tujem svetu, v tem nerazumljivem vzdušju ubija z otroci. Toda s silno ljubeznijo skuša ustvariti dom; topel in srečen, močan in nežen, slovenski in pošten; poln božje in človeške ljubezni, zatočišče in ognjišče, močnejše kot vsevedni in mrzli svet, ki bi ji rad odtujil o-trake. Velikokrat je čisto sama in brez moči, le čuječa ljubezen in močno zaupanje v Boga ji stojita ob strani. Njej se bodo o-troci zahvalili.
Ona jih vsako soboto pošilja v šolo, ne samo zato, da bi se naučili slovensko, temveč da bi spoznali in razumeli njen slovenski svet, dediščino, ki jo je prinesla s seboj in bi jim jo rada zapustila. Ako mati ni učiteljica. tudi tuji učenjak ne doseže veliko; tudi Slovenska šola ne more vršiti svoje naloge. Tej zvesti, slovenski materi bi se radi vsi, otroci in učitelji, poklonili. Pridružimo se jim vsi. Po-iščimo v svojih srcih vesele in srečne in lepe spomine na slovensko življenje in izročilo in ji dajmo s svojo navzočnostjo pri proslavi priznanje. Po njeni zaslugi bodo pozneje ti otroci po-
Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj!
čas, ko je bilo vse lepo in svetlo je muzal: “Saj ne bo nič! Če bo-in nebo čisto blizu.	. do fantje prišli, imam še vedno
Skušajmo vsi priti v nedeljo : čas, da se pridružim!” Čakal je popoldne k Sv. Vidu, morda bo- menda, tako se mi zdi, če bo
mo zopet presenečeni, morda razočarani, a otroci in matere Slovenske šole bodo zares razočarani, ako vas ne bo.
Iskreno vabljeni!	tv
Sbt/eiBtii plošša z nasprotna straiii zen&ljdm

SO. CHICAGO, 111. — Popolnoma pod nami je Avstralija. Ko sem gledal na zemeljsko oblo ali na globus, sem celo videl, zakaj včasih v Avstraliji tako škriplje, pa sem opazil, da je Avstralija čisto pri zemeljski osi. Zdaj pa jemljejo iz zemlje na vseh straneh preveč olja in zemeljska os ni dosti namazana, pa še kak pesek pride blizu, potem pa hrešči, škriplje in tudi potresov je zdaj več, ko zemeljska os ni'dosti namazana. Te dni pa sem dobil iz Avstralije, prav iz naj večjega mesta, iz Sydneyja slovensko gramofonsko ploščo in čudovito — plošča tega škripanja ni ujela. Tako presenečenje in tak užitek sem imel, ko sem ploščo poslušal, da tega niti povedati ne morem in ne znam. Ploščo je izdal slovenski moški zbor škrjan-ček v Sydneyju. Plošča je počasne brzine in velikega formata.
Naslov pnve, da so na plošči slovenske umetne in narodne pesmi, ki jih pojo sydneyjski Slovenci ali škrjančki in da zbor vodi Ludvik Klakočer. Na eni strani plošče je devet izbranih umetnih pesmi, na drugi strani pa deset narodnih. Na vsaki strani ovitka je fotografija pevskega zbora s svojim voditeljem.
Zbor šteje enajst članov: celotni štiriglasni zbor in nastopata tudi dva solista. Ploščo je izdelala tvrdka “Amalgamated Wireless “AUSTRALASIA” limited-Ko sem prišel pred skoraj petimi leti v Avstralijo in sicer v Sydney, se mi je najbolj čudno zdelo: Toliko mladih slovenskih fantov in mož — število gre kar v tisoče, pa nobenega pevskega zbora! Posvetoval sem se s pa- JL iuv u trom Bernardom, ki je navadno I ce]0 pQ
velik optimist, pa mi je rekel: j
kakšen odziv. Isti fantje in še nekaj več jih je prišlo na prihodnjo vajo. Ko stopim v dvoranico ali pevsko sobo, slišim iz sobe že petje in da nekdo dovršeno spremlja petje na klavirju. Stopim v sobo in pri klavirju sedi g. Ludvik Klakočer in fantje okrog njega. Ko vstopim, je Klakočer vstal in napravil meni prostor: “Pater, zdaj pa vi vodite vajo!” Jaz ga pa potisnem nazaj h klavirju in zakličem fantom:	“G. Klakočer je voditelj
našega zbora!” Fantje so začeli ploskati. In tako je ostalo in je še zdaj tako. Jaz sem vzdrževal kot dušni pastir sobo, ki smo jo imeli v najemu, pisal sem note in tudi na vaje sem hodil vedno, če sem le mogel. Dokler je bilo potrebno.
Zakaj pa je danes samo še 11 članov zbora? Zato, ker je g. Klakočer tako ustvarjen, da hoče imeti vse izpeljano do največ-je natančnosti in dovršenosti. On jo t a k o z v a n i perfekcionist. Zdržali so samo taki fantje in mladi možje, ki so imeli res smi-
1 za petje, popoln posluh in veliko mero požrtvovalnosti. Kdor pri Klakočer ju zdrži, je res ju-1 nak. Kaj je s temi fanti pevovodja napravil, je neverjetno. Lahko ali vsaj ne pretežko delo imajo pevovodje tam v Ljubljani, ker imajo na razpolago na kupe pevcev, ki so muzikalno izobraženi in berejo note kot mi drugi Slovenske večernice. Ampak iz nič toliko ustvariti, kot je ustvaril g. Klakočer, to je delo, to je trud, to je vztrajnost, to je čudež!	,
O škrjančkovi plošči lahko rečem, da je nekaj najbolj kvalitetnega, kar imamo Slovenci, kajti pevci posekajo celo ljubljanski Kvartet! Da daleč ga prekosijo, posebno če upoštevamo žrtve tam v Ljubljani in žrtve v Syndeyju. Ljubljanski pevci so povečini poklicni pevci, pevsko sobo za vaje imajo pred nosom-Syndeyjski pevci so delavci, ves dan ,ves teden so. na delu, nekateri prav pri težkem delu, pa | pridejo redno na vaje, nekateri 20 milj daleč, 40 km-
“Tu pa ne boš uspel, smo že vse poskušali, pa ni šlo!” “Ali je kje kakšen človek, ki se razume na
Svoje delo tako uredijo, da
nosno govorili, da so slovenske- j Razposlal sem 'kakšnih 200 pi-ga očeta in matere sinovi.	sem, vabil za prvo vajo. Vabilo
lahko na vajah in na priredit vab. če človek ploščo posluša i kar ne more verjeti, da pojo na te stvari, da bi zbor vodil?” sem ^ preprosti slovenski fantje. Za iekel. In p. Bernard, sicer na-, pišem lahko, da je “Škrjanček' vdušen muzikant, mi pravi: “Po- najboljši ali vsaj eden najbolj skusi, boš, vsaj za eno blamažo r-jh slovenskih pevskih zborov h bogateljši!	.	; tudi eden najboljših v milijon
Začel sem takoj poizvedovati, skem mestu Sydneyju. Zbor na če je kaj takih ljudi v mestu, ki ^ stopa tudi pri raznih avstralski! so že doma bili člani pevskega j prireditvah in v cerkvah; kdoi -:bora. Za kakšen ducat sem iz-! *e pevce enkrat sliši, jih hoče št \edel. Z nekaterimi sem govoril slišati. Priredili so že koncert« osebno. Obljubili so. Naroči' na Več krajih v Avstraliji: ' sem, naj poizvedujejo za pevci.
Otroški svet pa je tudi vedno nekaj veselega in srečnega. Ma-
je bilo tudi natisnjeno v mesečniku “Misli”. Na prvo vajo jih je
terinska proslava navadno pri-'prišlo kakih 25. Začeli smo: “Vsi
kliče vsaj za trenutek marsikomu sp.ominc na tisti brezskrbni
so prihajali, njega ni b’lo.” In ta on je bil g. Klakočer! Menda se
Melbourne, v Wollongongu, po tem v glavnem mestu Avstrali je, v Canberri, v Sydneyju p; večkrat in na več krajih. Po šti riletnem prizadevanju je zbo zdaj izdal svojo prvo gramo fonslco ploščo, 'ki lahko nanjo (Dalje na 3_ strani).
JANEZ JALEN:
včar Marko
POVEST
BEGAN1CE
Zenice so se doma lega izpraz-Še varuha ni bilo v vsaki 1S1' Zvonovi svetega Klemena S° sklicali ljudi na Rodine. Bila k' cvetna nedelja.
žganica so se pozibavale Hed oltarjem kakor mlad les 111 vrhu Jecole v pomladnem Ve^ru. V klopeh so zelenele le ledke, kakor v Rebri zeleni bri-% redko tako visoko, da moreš lccvnik urezati v njem. Mogoč-n° in mirno so molele beganice 11 ac* odkrite glave pod korom in 2unaj v i0pi! kakor rastejo mo-2°črio in mirno hrasti in lipe po med Pečmi in Savo.
^ vrhovih se jim je košatilo *e|etlje, pomešano z rumeno cve-citti drenom in z rdečim re-Jetn. Manjkalo je belih cvetov s ^nje, ki se tisto leto še ni raz-Pustiia.
Puntarske so bile košate, bo-opasane z venci jabolk, na-ranih na hudovitnove trte. icr so pri hiši vozarili iz Trsta, S° 'm el e v vrhovih vpletene po-
SLOVENSKA PLOŠČA (Nadaljevanje z 2. strani) ponosom mislijo in gledajo, ker
j^ranče. Podlipnik jih je Cene-svojemu edinemu fantu, na-
K
Oc*ol na trte, za vsakega lco-nja ti° eno, in jih je ovil krog želeji kakor drugi jabolka, jabolka ^ P*a navezal na vrh. Podlipnik, le lahko zaprege! tri parile.
t>
°eganice bogatinov so bile ^oušaste; bilo je v nje poveza-11 Več malih: ena za v ovčjak, za v hlev, za v konjak ena j. Se za v bečelnjak ena. Pod-Pnik, j e vpletel še peto, vsako clr° jo je, da jo je potem do , .uge cvetne nedelje vozil pri-Ko na najtežji parizar od Trsta ?„ k>unaj in še niže doli in še ^ gori. Ni čuda, da je bil Ce-k ves prepoten in da ga je 'asalo pri procesiji okrog ^’kve. S Krnic na Rodine in na-grede mu jo je pomagal no-j.1, * Cena sam; ni pustil Mihu, aPcu, ki se je ponudil, Ne. Za-
da
lo moral od strani preslišati, jo narobe Simon iz Cirene.
^ eganice revnih so bile vitke ^ke, g0Sj.0 nataknjene z ze-
Več
Jem,
resjem in drenom; naj-
^ . Je bilo na njih tise, ki je ’ J tršega lesa drevo, kar jih ra-
^Zavrhom.
^ abolk je bilo na njih bore p. °> na nekaterih še za vsa-°la. hiši niti eno ne.
Hrnožev Marko jih je
el roč.
imel
B0
v g vedi, na čigavem jih je tii/}68611* nahradel,” so ga obso-s. gruntarski, čeprav je vsak ko 1 Zase Kobro vedel, da se Marki he dotakne tujega sadja. Bo-l)v& Bh je le pomaranča, ki jo je ^ ezal v vrh tudi Marko, čeprav VcSf) ^meli pri hiši konja; še kra-jv^ e> Samo Kve kozi in eno sa-LCVco 2 jagnjetom, ko • reha mu je nositi beganico, llria otroka, Manico pri hiši."’
f;
Hm.
ahti
hied
V
In že predlanskim je s pobiral potice.”
>a ga le sram ni mešati se otročaje.”
. Vseh beganicali pa je bila pol!|a °ljka in iz nobene, tudi iz kkr Bolkove, je ni gledalo to-j^g^’.Ka bi tako majhne vejice DU mogel prinesti golob Noe-U v barko.
ski s°x bile beganice v rodin-Qjri]Cerkvi, za katero sta sveti Sv Metod prinesla svetinje ®tega Klemena.	;
N a’ °K tiste cvetne nedelje je e Lklo žei več kakor sto let.
resje cvete
je zvonovi so se oglasili.
Vsi tri,
p* r°oesija gre okrog cerkve.” bil r' Prim°žu za pečjo je odri-s f^ari Jernej oguljeni kožuh gbg6 5’ Pokleknil na vse križem loim* ,^lsvn’ci’ se naslonil čez 1 *n začel prebirati jagode ^lega venca.
Voif Srech hiše pa se je prelegel ,, n’ temnosiv kraški ovčar, ki je za nas krvavi pot
potil,” je molil stari. Misli pa so mu ušle z Oljske gore v rodin-sko cerkev in na pot od nje do doma. Prav dobro je vedel, da Marku ne bodo iztrgali pomaranče. Pa če bi jo: “Najbolj žalostna bi bila te izgube Manica, ki še nikoli ni jedla pomaranče.” Manica!
Povrnil se je k Zveličarju in rabljem in bičanju.
Manica, najmlajša!
Spremljal je Gospoda na križevem potu in trepetal, kdaj se mu bo zgrudil pod križem, in se je bal, kdaj njega samega po-dero skrbi. Pririnil se je k Trpečemu, ga narahlo prijel za okrvavljen plašč, da se je ozrl nanj, na Jerneja, starega Podlipniko-vega ovčarja. Prestrašil se je svoje drznosti in, kakor bi se hotel opravičiti, je iz globočine-svojega srca zaprosil:
“Ljubi moj Bog! Pomisli! Kdo jim bo kruha služil!”
Ščinkavec, ki je tik pod oknom med brstečim pop jem vriskal pomladno pesem, se je preletel z jablane v češnjo.
Jerneju so zastale jagode med prsti. Stisnil je glavo med dlani in spremljal Gospoda, s križem obloženega, in mu je dopovedoval svojo nadlogo:
“Očeta že dolgo nimajo več. Za mamo smo pred nedavnim opravili obletnico. Če jim še
mene vzameš--------? Saj, zase se
ne branim. Balokdo doživi tako starost, kakor si jo meni odmeril. Ali. Da bi vsaj Marko našel svoj kruh. In, v najbolj nevarnih letih je.”
Na Rebri si je vrhu smreke požvižgaval kos. Na zorani njivi pa je zakrakala vrana.
Jernej pa je hodil s Kriščem na Kalvarijo in ni videl nič več ne rabljev ne križa, še Njegov plašč mu je blestel kakor blesti v soncu sneg novinček, ki pade na trdo skorjo starega snega. In je dopovedoval in moledoval: “Gospod! Če si že dopustil, da sc je njih oče povozil, Primož, edini moj otrok, ki si je iz niča prislužil konje in voz, in vsega, ne konj ne voza, ni imel kam postaviti, pa vendar ni hotel vzeti Rotije, ki je hišo imela in hleva za silo. Ne. Maj d leno je počakal, ki je služila za deklo. Verjemi! Do danes bi si bil že lepo hišo privoza ril in okrog nje bi se igralo več kakor samo troje otrok.”
Volkun, ki je bil zadremal, je jezno šavsnil kakor za muho.
Jerneja pa so konji in voz in ženitev odpeljali z Golgote na široko tržaško cesto:
“Ko bi bil Primož vedel, ne bil bi opiral voza, naj bi se bil trikrat okrog im okrog prevalil in naj bi se bili tudi konji pobili. Tako pa: tovor mu je pretisnil prsi in moji drobni otročiči niso imeli več očeta in mlada, brhka žena je bila — vdova. Kako bi bilo vse drugače!”
Nič več ni spremljal s križem obloženega Boga Sina. Boga Očeta je zagledal, visoko na oblakih neba, z dolgo sivo brado in zlatim žezlom v roki, s katerim vodi in vlada svet.
“O, ljubi moj Bog!”
Volkun se je mrmraje pretegnil, stopil s prvima šapama na klop, pomahljal s košatim repom in motril gospodarja, kakor bi čakal, kaj mu ukaže.
“Priden, Volkun! Takrat te je vozil izza Trsta nekje. Kako si bil majhen in čudno zavaljen. Kdo bi ti bil prisodil, da boš danes najmočnejši pes pri tropih, še posebno, ko si bil za k vozu namenjen. Ooo, ni te pripeljal. Drugi so njega, mrtvega, in drugi tebe, živega; otrokom za spomin, so rekli. Volkun, lezi!”
Pes se je znova zvil v klopek, gospodar pa se je pogovarjal z mrtvim sinom:
je res dovršena in bodo vsi raztreseni udje našega naroda navdušeno segli po njej. Zvrhano mero domačega veselja in lep kos domovine bo plošča pričarala v naše slovenske domove. Pevskemu zboru in predvsem njegovemu voditelju iskrene čestitke in toplo hvaležnost ter priznanje za izredni doprinos na polju mile slovenske pesmi. Lep božji dar je čedna pesem, ki je prijetno ubrana in velik dobrotnik svojega rodu je tisti, kateri narodu posreduje dovršeno zbirko slovensikih napevov. Eden največjih takih dobrotnikov naroda so: g. Klakočer in njegovi pevci. Niti ni mogoče preceniti c^ragocenega zaklada — zlasti v tujini —, ki nam ga donaša gramofonska plošča avstralskih Slovencev. Naj mi vsak verjame, da je plošča res na višku pevskega izražanja in glasbene umetnosti. Kdor bo ploščo slišal, jo bo hotel imeti in jo bo posredoval tudi drugim rojakom. Saj vsako slovensko srce ljubi slovensko pesem. Z veseljem bi ploščo sprejeli tudi v Slovenijo. Naročite jo svojim dragim v domovini!
Takole pestro vsebino ima nova plošča:
Umetne pesmi:
1.	Z. Prelovec: Škrjančku, zbo-rova himna, II. tenor solo z zborom.
2.	E. Adamič:	Završki fantje,
zbor in bariton solo.
3.	Dr. J. Ipavec: Imel sem ljubi dve, domovinska, zbor in II. tenor solo.
4.	C. Pregelj po prekmurskem napevu: Žunica. Moški zbor.
5.	Z. Prelovec: Nageljni rdeči.
II. tenor in bariton solo z zborom.
6.	Peter Jereb: Pisemce. Moški zbor.
7.	P. Jereb: Pelin roža. II. tenor solo z zborom.
8.	A. Hajdrih (besedilo Prešernovo) : Pod oknom — Luna sije. Poje zbor.
9.	D. Bučar: Tam, kjer pisana so polja. Moški zbor.
Narodne pesmi (v prireditvi):
1.	Fantje po polj’ gredo. Moški zbor.
2.	J. Kocjančič: Vinski brat. Bariton solo z zborom; narahlo spremlja harmonika.
3.	C. Pregelj: Oj, le prebudi se. II. tenor solo, zbor.
4.	M. Marolt:	Barčica. Moški
zbor.
5.	P. Kernjak: Ti puebič ja kna lumpej. Zbor in II. tenor solo.
6.	C. Pregelj: Le pijmo ga, ne glejmo ga. Poje zbor..
7.	C. Pregelj: Mam dro fletn navajeno. Fantovsko vriskanje.
8.	M. Marolt: Dol za vaškim gričem. Zbor in II. tenor solo.
9.	J. Kuhar: Vrtec ogradila bodem. Zbor, harmonika, II. tenor solo.
10.	Narodna: Sem mislil snoči v vas iti. Poje zbor.
Kje se lahko te plošče dobe in kako? Meni so jih poslali deset. Te imam na razpolago. Sicer pa je naj bdi j primerno in najmanj težav, ako naročate plošče naravnost iz Avstralije. Za me bi bilo to preveč sitnosti in bi skoraj ne zmagal, ker sem prepričan, da bo plošč naročenih več sto, če ne tisoč. Plošča stane $5. Naslov je sledeč:
Rev. Valerian Janko, OEM 66 Gordon Street,
Paddington, NSW Australia.
P. Valerijanov naslov najdete tudi v Koledarju Ave Maria.
Omenjeno naj bo, da je popolnoma varno, ako vložite denar $5 kar v pismo, še nikoli se ni nič izgubilo. Samo natančno povejte in napišite svoj naslov. Ce bi kdo hotel, da mu ploščo jaz naročim, bom to rad storil, če pošljete meni naslov in ceno plošče. Da boste pa ploščo prejeli, bo trajalo vsaj par tednov, ker bo plošča prišla po navadni pošti, vi pa seveda naročite ploščo po zračni pošti, sicer je treba predolgo čakati na ploščo. Jaz nikakor ne morem, da bi plošče
zavijal, ker je treba za tako stvar posebnih priprav in tudi posebej bi moral vse na pošto nositi. Res ne zmorem. Na ta način bo najbolj praktično. Za moj naslov veste! Ploščo res toplo priporočam. Ce bi ne bila lepa, bi molčal o njej, talko pa skoraj ne morem radi plošče same, radi spominov na Avstralijo in predvsem radi veselja in užitka, ki ga bo vsak deležen, ko bo ploščo poslušal. Tudi govoriti in spraševati morate, kdo je že ploščo naročil. To se pravi: Agitirajte za ta krasni slovenski biser.
Pozdravlja in želi mnogo užitka ob gramofonu
P. Odilo Hajnšek, OEM 9546 Ewing Avenue Chicago, Illinois 60617 ---------o-------
Dalje je bil ruski obisk ne samo zaseben, ampak. tudi oseben. Gromiko ni vzel seboj niti svoje žene, da bi jo predstavil, kot je to navada v Vatikanu. Če je imel obisk kakšno važnost, je treba dokaz zanjo iskati samo o njegovem dolgem trajanju; trajal je namreč 45 minut. Pri ra-govoru so bili pa navzoči poleg tolmačev še državni tajnik Ci-cognani in ruski poslanik pri italijanski vladi Kozirjov.
Michael A. Sweeney je kandidat za kongresnika v 20. okraju Ohia
CLEVELAND, O. — V 20. vo-livnem okrožju imamo za kongres kandidata, ki kaže, da bo odličen javni zastopnik. Izkazal se je zelo dobro ikot zakonodajalec v Columbusu, vedno je misli na potrebne ljudi v svojem volivnem okrožju.
Michael A. Sweeney ni samo “proti komunizmu”, on hoče za to tudi nekaj storiti s tem, da ga ustavi pri koreninah, da preskrbi mladim ljudem možnost za dvoletno brezplačno šolanje na visokih šolah. On je dokazal svojo iskrenost pri prizadevanjih za prosto šolanje. On je vodil v Columbusu boj za ustanovitev Cuyahoga Community College-a v Clevelandu. Sweeney veruje: Vzgoja je temelj bodočnosti!
Mi poznamo Michaela 20 let in prosimo svoje prijatelje, naj glasujejo zanj kot kandidata za kongresnika 20. okrožja. On bo v korist vsega ljudstva Clevelanda.
Mrs. Joseph W. Kovach
Mann se umika iz državnega tajništva
WASHINGTON, D.C. — Diplomat Mann je v državnem tajništvu tretji po pomenu, pred njim sta samo še Rusk in Bali. Povrhu je še intimen prijatelj predsednika Johnsona, ki se z njim strinja tudi v mnogih političnih pogledih. Mann je torej nekaj pomenil v državnem tajništvu, še več pa v zunanji politiki naše dežele do Latinske A-merike, ki jo je vodil v Johnsonovem imenu.
Mož je precej konservativen, česar ni nikoli preveč skrival. Zagovarjal je zmeraj politiko močne roke, pri vdoru na Kubo, pri posredovanju v dominikanski krizi in pri revoluciji v E-kvadorju.
	—
PLEASE VOTE FOR	
John J. 1VSC	)NROE
JUDGE DOMESTIC	RELATION COURT
[ have worked with John J. Monroe for three years and am confident that he will be a good judge.	
	Henry J. Medved 18701 Cherokee Ave. Cleveland, Ohio
preveč cenil desničarske politike in premalo zaupal tudi takim levičarskim, ki so bili očitni nasprotniki komunizma.
Indonezija se vrača v mednarodno skupnost
DŽAKARTA, Indonez. — Ministrski podpredsednik in gospodarski minister Buwono je izjavil, da bo poslal v prestolice vseh tistih dežel, kjer ima Indonezija dosti dolgov, posebne komisije, ki naj skušajo pri upnikih doseči odlaganje zapadlih o-bresti in obrokov. Indonezija
Moški dobijo delo
ima vsega skupaj nad 2.4 bilijo-
Politiko močne roke jna dolšov- samo letos j31 zaPade zagovarjal tudi v naših odnosih j okoli $530 milijonov. Hitra poga-
do Paname.
Vse to mu je nakopalo, dosti sovražnikov v Kongresu in dosti prepirov z drugimi vidnimi ameriškimi diplomati. Za Johnsona je postal politično diplomatsko breme, zato je demisij oniral.
Johnson bo imel sedaj priliko, postaviti na njegovo mesto diplomata, ki bo prožnejši v politiki do raznih republik Latinske Amerike, !kar Mann ni bil. Je
čemu je šel sovjetski zunanji minister v F&ti
RIM, It. — Ta vozel so tuji di-plomatje v Rimu šele sedaj začeli razmotavati. Prišli so do zaključka, da je pot ruškega zunanjega ministra povezana z obiskom generala De Gaulla v Moskvi. Moskva bi se rada na ta o-bisk temeljito pripravila, ker še ne ve, kako važen lahko postane za njeno zunanjo politiko. Treba je torej vedeti, kako sodi o DeGaullovi poti Evropa.
Moskva ima že informacije iz Anglije, ker je bil predsednik | Wilson v februarju v Moskvi. Tam je bil takrat tudi belgijski zunanji minister Spaak. Ruski politiki so pa med tem obiskali skandinavske dežele. Manjka torej poročilo iz prve roke le iz Rima. Gromiko je šel v Rim, da izve od Fanfanija, kaj Italija sodi o generalovem obisku in kaj misli o naporih, da bi se odnosi med obema deloma Evrope bolj konsolidirali. Menda je v tem pogledu dobil od rimske vlade kar zadovoljiva zagotovila.
Da je Gromiko bil pri papežu Pavlu VI., ni za rimsko diplomacijo nič posebnega. Pavel VI. in Gromiko sta se že srečala v New Yorku, si nista torej tujca.
Strojniki
Polna ali delna zaposlitev. Izkušeni v naravnavi in obratovanju. Visoka plača od ure. Nadure. Koristi.
C. & M. Machine Products
26191 Tungsten Rd.
(29,2,4,6 maj)
j an j a so torej nujno potrebna.
Indonezija je dalje sklenila, da ne bo več z divjo hitrico nacij onalizirala tujih podjetij. Zato je odložila nekaj Sukarnovih načrtov, kako dobiti nekatera a-meriška podjetja pod svojo izključno kontrolo.
Spopad na meji Izraela
TEL AVIV, Izrael. — Izraelske čete so v petek udarile preko meje v Jordanijo in tam razstrelile 14 stavb, ki naj bi jih Jordanijci uporabljali kot svoja oporišča za sabotažne akcije v Izraelu.
Izraelsko poročilo trdi, da je bil izraelski nastop odgovor na sabotažna dejanja Jordanijcev na tleh Izraela.
Učenci za strojno delavnico
Naučite se strojne obrti. Dobra plača, ko se učite.
C. & M. Machine Products 26191 Tungsten Rd.
(29, 2,4,6 maj)
Ženske dobijo delo
Secretary wanted
Legal secretary, shorthand, electric typewriters, age 20 to 40, Slovenian neighborhood. Send qualifications to American Home, Box 123, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(86)
MACHINISTS
V blag spomin
PRVE OBLETNICE-ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI SOPROG IN SIN
Frank G. Jagodnik
Nenadoma je odšel k Gospodu 2. maja 1965.
Mož preljubi, sin naš mili, zakaj si nas zapustil Ti?
Dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči!
Na grob Tvoj ibomo položili rdečih vrtnic šopek lep, to je dokaz ljubezni naše, da je spomin nam na Te svet!
Žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI MATI IN OČE
Cleveland, 2. maja 1966
THE CLEVELAND PNEUMATIC Teal Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HTO9TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL MILLS
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
PRI PRIMARNIH DEMOKRATSKIH VOLITVAH JUTRI, 3. MAJA. KANDIDIRA
za guvemarja države Ohio
FRAZIER
REAMS Jr.
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
GLASUJMO ZANJ!
FRAZIER SEAiS JR.
Edmund J. Turk
Chairman Reams for Governor Committee Statler Hilton, Hotel
CIXIZIIXHIXXJLXXX7
NUMERICAL CONTROLLED MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
Wanted
Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(x)
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Dober dom, lahko delo, soba, hrana, plača, nič pranja. Mora govoriti angleško. Kličite po 8. uri zvečer AC 1-1551, razen ob petkih.	—(90)
MAH OGLASI
Hiša naprodaj
5912-14 Prosser Ave., 4 stanovanja, 2 plinska furneza, novi vodni grelniki, polna klet, sežigale ik. Kličite podnevi 943-4496 ali zvečer RE 2-7272.	(94)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 3 garaže na Schaefer Ave. Kličite 431-5073.	(87)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, zgoraj, velik zaprt porč, preproge, kurjava plača lastnik, gorka voda, garaža. Grovewood okolica. Odraslim. Kličite 486-0329.
(86)
Hiša v najem
5 sob in kopalnica, se odda v bližini Sv. Vida. Kličite po 5 uri HE 1-2695.	(86)
Hiša naprodaj
Šestsobna — enodružinska, zajtrkovalnica, sončna soba, preproge, 3 garaže, aluminijasta obloga, cena samo 18.500. Pri E. 200 St. Kličite po 4. pop. 531-5483.	(89)
V	najem
4	sobe, moderna kopalnica, vodno gretje spodaj, na E. 61 St.
7 sob, 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, za večjo družino na E. 61 St. Kličite po 5. uri UT 1-9947.
(87)
V	najem
5	sob in kopalnico oddamo.
Poizve se v Somovi restavraciji. 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
mitlllUIIIIIIIIIIIiTTnTirTTnTTirfUITTTITTTTTT^
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
rfTTT
iiimiTiiHiinimiiiinrmTitTTTTTTTTTmTTTTn
Oče in sin sta se z gosti podala v staro izbo; major in njegova hčerka ie še nista poznala, in zato sta bila nekoliko začudena. Ni bil povsod običaj, da bi postavili novo hišo, staro pa pustili takšno, kakršna je bila. Stara izba je že od pradavna neizpremen j ena z vsemi svojimi stoli in mizami, omarami in stenskimi okraski, s počrnelim kaminom in slepimi šipami v svinčenih okvirjih, z orožjem na in pod stropnimi tramovi, s ka-menitimi in lesenimi posodami kositrnimi ponvami in železnimi svečniki.
Gospodična Krusejeva je sama prinesla na srebrnem plad nju kave in peciva. Sedli so za mizo ob kaminu; gospodična Krusejeva je natočila kave in stotnik je prinesel pipe in tobaka. Po kavi je gospodična Krusejeva prinesla še vrč krepkega punča in za gospodično Barreje-vo malo vina.
Major je mislil, da si želi Dag na božični večer malo miru; zato je govoril tiše, svoje zgovornosti pa le ni mogel zatajiti. Govoril je o dvorani in o vseh, ki so bili v njej zbrani, povpraševal je po tem in onem, in Dag mu je rad odgovarjal in pripovedova o vsem, česar se je major dotak nil.
Sin je prestopil prag stare izbe takoj za Adelajdo, toda bil je molčeč. Poizkušala ga je zaplesti v razgovor in pričela je govoriti, kako svečano je bilo v dvorani. Odgovoril ji je sicer, da je bilo slovesno, to pa je bilo tudi vse, in njegova redkobesed-
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
TYPIST
Must be accurate. I.B.M. Congenial office.
Age no limit.
MO 6-5580
(86)
HOUSEHOLD HELP
LIGHT CLEANING — IRONER Wanted for 4 days. Reliable. Good ironer. Good salary. Merit increases. Call 677-8383
(87)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY and meat market. Corner bldg. w. 2 car gar. & 5 rm. apt. Wcll-estab. business. Call PR 6-7702
(86)
DELICATESSEN & MARKET Est. 10 yrs., good trade, busy corner, fully stocked, reas., priced. Brookfield, 111. HU 5-5053.
(86)
RESTAURANT
Good business. $130 rent. Reasonable. Owner leaving for Europe. 4365 W. Irving Park. 725-9319.
(86)
HARDWARE
S.E. - Colored area. Ideal for partners. Excellent location. Lge. volume, big returns. Call 8 a.m. to 6 p.m. Mon. thru Sat. 285-7080.
(86)
REAL ESTATE FOR SALE
PARK RIDGE MANOR - Ranch home, Lann.on, Stone.
Nr. Maine E. H. S. 2 Bedrm. Lge. air cond. fam. rm. Livingrm., din-ingrm. comb. Lge. eating area in kit. 1% C. gar. lot 80x135, Crptg., drapes, appliances, util. Owner leaving for Fla. $28,500. 692-2173.
nest je tudi njej vzela besedo.
Ali je stari opazil, kako redkobesedna sta bila mlada dva, ali pa je mislil na druge stvari — vse-kakor, obrnil se je naravnost na svojega sina: “Če bi teta Doroteja še živela, bi nama gotovo zaigrala kakšno božično pesem.” Mladi Dag je ves zmeden dvignil glavo, kakor bi ga bil iztrgal iz čisto drugačnih misli. Oče je bil danes zvečer v vsem tako čuden. — “Teta Doroteja,” je odgovoril in v njegovih očeh se je pojavil topel lesk,— “da, potem bi nama igrala.” Ali se je gospodična Adelajda prestrašila? Ne, gotovo ne. Sedela je le nepremično kot kip.
Le kaj je bilo s stotnikom? Pogledoval je zdaj Adelajdo zdaj majorja. Končno pa je le vprašal, če ni morda podedovala njegova hčerka materine glasbene nadarjenosti. Adelajda je
CHICAGO, ILL
dvignila roko, kakor bi se hotela braniti, toda njen oče je že iz-pregovoril. Pač, Adelajda se spozna na glasbo.
Oče Dag se je obrnil k njej in jo mirno in prijazno pogledal; Adelajda je zardela in ga proseče pogledala, potem pa je vstala in odšla v predsobo. •
V	stari izbi je bila tišina. Okoli vogalov je tiho pihal veter in v kaminu je plapolal ogenj. Oče Dag je napeto poslušal, ko si je bila Adelajda pristavila stol in odprla pokrov spineta. Sin se je nagnil naprej, položil komolce na kolena, se z brado oprl na roke in strmel v žerjavico.
V	spinetu gospodične Doroteje so dremali nežni glasovi; Adelajda je udarila na tipke in jim izvabila glasove, in potem so prešli toni v napev in v pesem, v stare, lepe pesmi, ki so bile izumrle z Dorotejo vred. V zraku so zazveneli stari, znani glasovi.
V	mladem Dagu so se ob teh glasovih vzbudili njegovi najlepši spomini — na angela na zemlji; in staremu so bili oči-vidno prav tako ljubi, kajti nekam brezmočno je strmel predse. V takem večeru so se tudi v njem nagrmadili spomini. Takšni glasovi v tej izbi niso bili zveneli — odkar je bila umrla Doroteja — in odkar je bila Tereza mrtva — ko se je poslednjič
oglasil spinet, sta bili obe še živi.
Mladi Dag je globoko zavzdihnil, morda je bil pozabil dihati. Nato se je v stolu obrnil in zdaj je lahko videl s svojega sedeža Adelajdo — sicer samo od strani—toda videl je sliko ...
Gospodična Krusejeva je bila prižgala voščenki, ki sta vedno stali na spinetu, in ti sta zdaj osvetljevali Adelajdin obraz. Lasje so se ji bleščali kot temno zlato in njene roke — njene nežne, dobre roke — so mehko drsele preko tipk in jim izvabljale glasove.
Obraz mladega moža je bil teman kot noč. Torej je znala tudi igrati — kot teta Doroteja — in celo še boljše kot ona. V njegovi predstavi se je dvigala vedno više in vedno dlje od njega v njen lastni svet.
Majorjev glas je zazvenel glasno kot povelje: “Adelajda, saj nam boš tudi nekaj zapela?” Dagove oči se niso mogle odtrgati od slike v predsobi. Videl je, kako se je bila sklonila in kako se je bila zmedla ob očetovih besedah potem pa se je vzravnala in nagnila glavo nazaj. Roke so izvabile nove glasove — in potem je zapela. Njen glas je bil lep, mehak in čist, in' v pesmi in glasu je zvenela neka tiha žalost. Gospodična Adelajda je zapela samo eno pesem, potem pa je zaprla spinet, se
dvignila in se tiho vrnila k mizi. isem jih spet vse videl okoli sebe.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Opportunities
OLD TIMERS
We need men for day and night shift production — Ages 30 or more
—No age limit if able to pass physical examination.
The following openings are for men with some experience in sheet metal fabrication and ability to do own set up from drawings.
PETAL LAYOUT PUNCH PRESS PRESS BRAKE
•	STEADY WORK GUARANTEED
•	PREMIUM PAY FOR NIGHT SHIFT
•	EXCELLENT WORKING CONDITIONS IN MODERN FACTORY WITH LATEST TYPES OF EQUIPMENT
•	MANY EMPLOYEE BENEFITS
Apply at
8747 S. Greenwood Ave.
(Near Expressway)
or phone Personnel Dept.
RE 1-87(10
(86)
=? <
MALE HELP
R. E. A. Air Express
CLERK HANDLERS STARTING PAY — S447
Available days, midnights and evenings AGE 18 TO 44. HIGH SCHOOL GRADUATE
0'WiRE IMTERKČTI0H6L 6IRP0RT
Cargo Building No. 1
Oče Dag je vstal — brez besede — in šel v predsobo. Ne v vežo, marveč v spalnico; tam je vzel ključ in odprl veliko skrinjo. Nekaj časa je v njej brskal po malih škatlicah, potem pa je znova zaprl skrinjo in se vrnil v staro izbo. Sedel je na svoj stari prostor in se obrnil h gospodični Adelajdi.
Sin je vedno zelo spoštoval očeta, danes zvečer pa je strmel vanj kakor v čudež. Sam je sedel tiho in si gospodične Barre-jeve niti pogledati ni upal, oče pa si je upal — in ni je samo pogledal — celo ogovoril jo je kot navadnega človeka, da, kot bi bila še otrok.
“Marsikaj bi vam lahko povedal, gospodična Barrejeva, toda star sem — zato pustimo to ob strani. Marsikakšen božični večer sem doživel, marsikaterega ljubega človeka sem izgubil, drugega za drugim. Ko ste igrali,
Vi ste še mladi in lepi. Ves svet vam leži pred nogami odprt in vse pogoje imate, da kamor koli pridete, žanjete zahvalo in veselje. Morda se vam zdim dolgočasen, toda oba si bova ohranila ta božični večer, ko ste tako lepo igrali in peli, za vedno v spominu. Bog naj vas za vse to blagoslovi. Imam majhno darilo — če ga nočete zavrniti — kot spomin na čas, ko ste kot mladenka prebivali na Bjorndalu.”
In Dagova trda roka je položila v Adelajdino nekaj zlato se bleščečega. Bila je zaponka iz težkega in čistega zlata in izredne oblike. Nekoč je bila prišla s Holandskega; stari jo je bil v svoji mladosti poklonil gospodični Terezi Holderjevi. Odkar pa je bila Tereza mrtva, je ležala v skrinji in spomnil se jo je, ko je bila gospodična Adelajda s svojim igranjem zdramila njegove spomine.
		
	MAJ U.12J3Jl4J15.[6]1 issiisiimmE zmzwmmm »IMJI JL_.il	i	KOLEDAR društvenih prireditev
MAJ		24. — Štajerski klub priredi
Lawrence and Mannheim
(83)
TECHNICIANS
IBM
JANITORS Full time, Steady work. Good benefits. Must have own transportation. Apply Christ Community Hospital. 4440 West 95th St., Oak Lawn, 111.
(86)
KITCHEN PORTER DISH WASHER (automatic) FULL or PART TIME apply at 5025 N. Paulina
(87)
Full or Part Time Gang Punch Operators Rack Punch Operators Cope Shear Operators Power Press Operators
Qualified applicants will work on the afternoon shift or day shift if possible, working hours can be arranged to suit your present schedule. Above average earnings can be expected.
Free insurance and many other company benefits. Call BA 1-1212, EXT. 377, or report to the employment office at
GENERAL AMERICAN TRANSPORTATION Sera.
4405 Euclid Ave.
East Chicago, Ind.
An equal opportunity employer
(88)
OFFERS CAREER OPPORTUNITIES FOR TECHNICIANS IN BOULDER, COLORADO Electronic Technicians
Experienced or recent technical school graduates (military of civilian). Qualified applicants will be given training in testing and repair of solid state electronic and electromechanical tape drive devices or in testing and debugging of memory units.
Gireuil Besiget Technieiasis
Technical school graduates — experienced in the design and test of analog and digital solid state circuits. To design sophisticated environmental tests for new solid state circuits.
iachine Repair Maintenance Technicians
Background in electromechanical repair and maintenance. Training and experience in maintenance and operation of numeric control machine tools is desired.
Toe! And Model Makers
Four year apprenticeship plus experience in all phasks of modem machine shop echnology. For development and fabrications of prototype tools, fixtures and components for precise mechanical and electromechanical equipment.
Company paid benefits include: Life insurance, hospitalization and major medical, retirement income, sickness and accident, vacation pay plan, nine paid holidays. Advancement based on merit.	i j
PLEASE WRITE
Mr. W. F. Pierce, Dept. A. D.
IBM CORPORATION
P.O. Box 1900, Boulder, Colorado
IBM
An Equal Opportunity Employer

— Tradicionalna spomladan
ska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Dennison Ave. Začetek ob pol štirih popoldne.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
8.—Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete V Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani.
11. — Banket SDZ ob njeni 16.
redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio.
14.	— Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— “Mladi harmonikarji
podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. JUNIJ
— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. II. Lobetov Spominski
sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
13. — Klub slov. upokojencev na
Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
24.—Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
34. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	— Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— Sc začne XXVI. glavna
konvencija KSKJ v hotelu
Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milw^J
priredi svoj drugi letni pikn v Triglavskem parku. je združen s kratkim spor nim sporedom.
24. — Klub slov. upokojence''J
Senklersko okrožje Prir piknik na farmi SNPJ.
28.	— Belokranjski klub pr'rC
piknik na Slovenski prist3'
SEPTEMBER
4.	— Društvo slov. prot ikoni i1^1
stih borcev priredi pikri* Slovenski pristavi.
13. — Oltarno društvo fare s' Vida pripravi obed v avdi ^ riju. Postregli bodo od °P° dne do treh popoldne.
OKTOBER	-
1. — Jesenska prireditev D”
Tabor v Slovenskem domu Holmes Avenue.
23.— Pevsko društvo PLANlj?,
poda svoj jesenski koncert Slov. nar. domu na Maple v
29.	— Slov. nar. dom na St.
Avenue priredi “Noč Sl° nije” v glavni dvorani Do1113
NOVEMBER
■>. — Društvo DANICA št. ‘
SDZ priredi večerjo in plcS SDD na Prince Avenue.
5.	— Društvo slov. protikori1'3 stičnih borcev v Clevela30 i m a jesensko prireditev dvorani Slov. doma na Ho'1” Avenue.
12. — Štajerski klub MART^j
VANJE v farni dvorani P Sv. Vidu.	f
12. — Društvo sv. Ane št. 4 S praznuje z večerjo in pleS f v SND na St. Clair Ave^ 55-letnico svojega obstoja- ; četek večerje ob petih, P,e ob osmih. Igral bo Grabnar]1 orkester.
20. — Pevski zbor Jadran P°'
koncert v Slov. del. donri
l*
Waterloo Rd. Začetek ob ** popoldne.	^
23.	— Ples na večer pred Zahv3 nim dnem v Slovenskem d° na Holmes Avenue.
24.	— Ton v Petkovsek’s Party v SND na St. Clair Av '
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pcvskCl,5 zbora SLOVAN, združen proslavo 30-letnice zborove» obstoja.
31. — Slovenski dom na H0^
priredi silvestrovanje v sV°J prostorih.
1967
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih
jencev iz Euclida priredi ^ čerjo s plesom v SDD Recher Ave.
Sv. Jožefa na White Rd.
res velik kongresnik!”
IZVOLITE PONOVNO
Michael A. FEIGHAN
ZA KONGRESNIKA 20. DISTRIKTA
Pohvaljen od predsednika D B. Johnsona in podpredsed" nika Ilumphreya, nosilec ne' štetih odlikovanj in spomenic za izredne zasluge kot eden od desetih vrhunskih ameriških kongresnikov.
John W. McCormack, predsednik Predstavniškega doma, je P's‘al kongresniku Feighanu C. aPrila ____________ 1966 tole:
“Dragi Michael!
Vi ste sodelovali s predsednikom Johnsonom in z menoj za odobritev naprednih zakonskih predlogov, za kar smo Vam zel° hvaležni.
Na važnem polju imigracije ste delali neutrudno z demokratskim vodstvom in administracijo pri uzakonitvi izredno pomembne#3 zakona, ki sedaj omogoča združitev tisočev družin.
Vi ste resnično “ljudski kongresnik”
Z vsem spoštovanjem pozivam volivce Vašega okrožja, da Vas ponovno izvolijo in Vam s tem omogočijo nadaljevanje Vaše#3 izrednega dela v Kongresu.”
Izvolite ponovno kongresnika Michaela A. FEIGHANA — RESNIČNEGA in ZANESLJIVEGA prijatelja
NARODNOSTNIH SKUPIN!
ODOBREN DEMOKR AT
Fcighan for Congress Committee 220 Carter Hotel John H. Gornik, predsednik 3613 Meadowbrook