© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
Nataša Valentinčič
Article information:
To cite this document:
Valentinčič, N. (2015). Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti, 
Dignitas, št. 65/66, str. 37-58.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/65/66-3
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

37
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
PovzeTek
1
Upoštevaje diskrecijsko pravico držav podpisnic, način odlo-
čanja eSČP v primeru zatrjevanih kršitev pravic varovanih po 8. 
členu ekČP ter odločitev eSČP sprejetih v primerih Pretty proti 
združenemu kraljestvu, Haas prošti Švici ter Gross proti Švici gre 
ugotoviti, da je posameznikova pravica, da izbere čas in način svo-
je lastne smrti, kot del pravice do samoodločbe, varovana v okviru 
pravice do spoštovanja zasebnega življenja po 8. členu ekČP, pod 
pogojem, da je posameznik sposoben svobodnega odločanja in 
pod pogojem, da je skladno s sprejeto odločitvijo tudi sposoben 
ravnati. Državam članicam je naložena pozitivna obveznost, da 
vzpostavijo ustrezen sistem ukrepov, ki naj prepreči, da bi posa-
meznik končal lastno življenje, če taka odločitev ni bila sprejeta 
svobodno in ne da bi posameznik razumel posledice take odlo-
čitve.
Ključne besede: odločitve o končanju življenja, pravica do izbi-
re načina in časa lastne smrti, pravica do spoštovanja zasebnega 
življenja, pravica do samoodločbe, diskrecijska pravica, pravica 
do pomoči pri samomoru, pozitivna obveznost, ekČP, eSČP.
1 
Članek bo del doktorske disertacije z naslovom »evtanazija in pomoč pri samomoru«. Članek je 
nastal v času doktorskega študija, ki ga delno sofinancira evropska unija, in sicer iz evropskega v 
socialnega sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa človeških virov za obdobje 
2007–2013, 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve 
1.3. Štipendijske sheme.
Pravica do odločitve o času  
in načinu lastne smrti
1
Nataša Valentinčič 

38
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Right to decide the time and manner  
of one's own death
AbSTRAcT
Taking into account the margin of apreciation aforded by 
state mambers, the way of assesment of the ectHR in the case 
of alleged violations of the rights guaranteed under Article 8 
of the ecHR and decisions of the ectHR in the cases of Pretty 
v the United kigdom, Haas v Switzerland and Gross v Switzer -
land, it is ascertained that an individual’s right to decide by what 
means and at what point his life will end, as part of the right of 
self-determination, is one of the aspects of the right to respect 
for private life within the meaning of Article 8 of the ecHR, pro-
vided he or she is capable of freely reaching a decision on this 
question and acting in consequence. The ecHR obliges the nati-
onal authorities to take measures to prevent an individual from 
taking his or her own life if the decision has not been taken 
freely and with full understanding of what is involved (positive 
obligation).
Keywords: end of life decisions, right to decide by what means 
and at what point life will end, the right to private life, right of self-
determination, margin of apreciation, the right to asisted suicide, 
positive obligation, ecHR, ectHR.
1. Splošno o pravici do zasebnega življenja
osmi člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in 
temeljnih svoboščin (v nadaljevanju ekČP)
2
 določa:
»Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
(1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in 
družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja.
(2) Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, 
razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični druž-
bi zaradi:
- državne varnosti in ekonomske blaginje države,
- da se prepreči nered ali zločin,
2 
Uradni list RS-MP, št. 7-41/1994. 

39
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
- da se zavaruje zdravje ali morala, ali
- da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.«
kot je razvidno je 8. člen ekČP razdeljen na dva dela. v pr -
vem odstavku so določene pravice, ki jih mora država zago-
toviti posamezniku – pravica do zasebnega življenja, do dru-
žinskega življenja, do stanovanja in pisem. Drugi odstavek. 8. 
člena ekČP določa okoliščine, ki morajo biti podane, da lahko 
državne oblasti omejijo pravice iz prvega odstavka navedenega 
člena. Iz drugega odstavka 8. člena ekČP torej izhaja, da pravi-
ce iz prvega odstavka tega istega člena niso absolutne, saj jih je 
mogoče, v primeru obstoja določenih okoliščin, tudi omejiti. 
Le omejitve, ki temeljijo na zakonu in so nujne v demokratični 
družbi ter zasledujejo enega ali več legitimnih ciljev, ki so tak-
sativno našteti v drugem odstavku 8. člena ekČP, se štejejo kot 
dopustne omejitve posameznikovih pravic po prvem odstavku 
8. člena ekČP.
3
2. Diskrecijska pravica
Pri presoji, ali so ukrepi, ki jih sprejmejo države, skladni z do-
ločili 8. člena ekČP, evropsko sodišče za človekove pravice (v na-
daljevanju eSČP) državam priznava določeno mero diskrecijske 
pravice, ki jo eSČP poimenuje »margin of appreciation«.
4
 Na nače-
lo »margin of appreciation« se je eSČP prvič sklicevalo v primeru 
Handyside.
5 
Primer Handyside se sicer vsebinsko nanaša na spor 
v zvezi z 10. členom ekČP, vendar pa je odločitev eSČP uporablji-
va tudi za razlago drugega odstavka 8. člena ekČP.
eSČP je v primeru Handyside zapisalo: »Ker so državne obla-
sti posamezne države v neposrednem in ponavljajočem stiku z 
družbenimi gibali v državi v kateri delujejo, so prav te državne 
oblasti tiste, ki so, v razmerju z mednarodnimi sodniki, v boljšem 
položaju da podajo oceno »nujnosti« omejitve ali kazni. Naloga 
državnih oblasti je, da sprejmejo začetno oceno o realni druž-
beni potrebi, ki jo 8. člen EKČP opredeljuje z besedo »nujnost«. 
Iz tega razloga gre ugotoviti, da 2. odstavek 10. člen EKČP drža-
vam članicam dopušča določeno diskrecijsko pravico. Diskrecij-
3U
. Kilkelly, The right to respect for private and family life. A guide to implementation of article 8 of 
the ECHR, Strasbourg, 2001, str. 6.
4 
v slovenskem prevodu diskrecijska pravica.
5 
ESČP, Handyside proti Združenemu kraljestvu, 7. 12. 1976 - 5493/72, http://hudoc.echr.coe.int/sites/
eng/pages/search.aspx?i=001-57499# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 48. in 49. odstavek. 

40
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
sko pravico je potrebno priznati tako zakonodajalcu, kot tudi 
drugim organom, ki so poklicani k interpretaciji zakona, zlasti 
sodiščem.«
6
Ne glede na citirano pa eSČP opozarja, da države podpisnice 
ne uživajo neomejene diskrecijske pravice. eSČP je tisto, ki mora 
zagotoviti, da bodo države spoštovale konvencijske obveznosti. 
Člen 8. ekČP torej nalaga eSČP, da ob upoštevanju določil druge-
ga odstavka 8. člena ekČP presodi, ali je omejitev pravic iz prvega 
odstavka tega istega člena opravičljiva ali ne. Diskrecijska pravica 
držav in nadzor eSČP sta neločljivo povezana.
7
obseg diskrecijske pravice državnih oblasti bo različen glede 
na okoliščine konkretnega primera in glede na samo vsebino spor-
nega vprašanja. Dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati pri presoji 
obsega diskrecijske pravice v okviru 8. člena ekČP so naslednji:
a) Ali med državami podpisnicami obstoji konsenz glede prav-
ne ureditve določenega vprašanja. v primerih, kjer države dolo-
čeno vprašanje pravno urejajo podobno, bo diskrecijska pravica 
ožja, odstop od take pravne ureditve pa bo težje opravičiti. v 
primerih, kjer širši konsenz ni dosežen, pa bo eSČP državam čla-
nicam priznavalo širšo diskrecijsko pravico.
b) obseg diskrecijske pravice je odvisen tudi od vsebine pri-
mera. Ta pravica bo npr. posebej široka pri presoji vprašanja var-
stva in vzgoje otrok. eSČP je v zvezi s tem vprašanjem ugotovilo, 
da na tem področju v državah članicah obstojijo različni pristopi 
pri urejanju varstva in vzgoje otrok ter državnih intervencij. eSČP 
različnost pravnih ureditev upošteva tako, da državam priznava 
določen obseg diskrecijske pravice. eSČP je celo priznalo, da so 
prav nacionalne oblasti, zaradi njihove neposredne povezanosti 
z občutljivimi in kompleksnimi vprašanji, ki se sooblikujejo na 
nacionalni ravni, tiste, ki so najbolje usposobljene, da presodi-
jo okoliščine vsakega posameznega primera in določijo najbolj 
primerne ukrepe.
8
 Diskrecijska pravica držav se odseva v načinu 
kako eSČP presoja ravnotežje med omejitvami posamezne pravi-
ce in cilji te omejitve.
c) Pri presoji obsega diskrecijske pravice eSČP lahko upošteva 
tudi razlike med običaji, politiko in prakso posameznih držav.
6I
bidem.
7 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 7 in 8.
8 
ESČP, Olsson proti Švedski (št.2), 30. 10. 1992 - 13441/87, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/
search.aspx?i=001-57788# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 79., 90. in 91. odstavek. 

41
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
d) eSČP je v primeru Handyside poudarilo, da na podlagi prav-
nih redov držav podpisnic ni mogoče najti enotnega evropskega 
koncepta morale.
kljub pojasnjenemu pa je eSČP v primerih Dudgeon
9
 in Nor-
ris
10
 odločilo, da diskrecijska pravica države podpisnice ne sme 
biti tako široka, da bi državam (konkretno veliki britaniji in Irski) 
omogočila ohranitev kaznivosti homoseksualnosti. v zvezi s sfero 
varovanja morale je eSČP sprejelo stališče, da diskrecijska pravica 
ne more biti tako široka, kot je splošno javno mnenje.
11
3. Presoja zatrjevanih kršitev pravic  
po 8. členu ekČP
Presoja pritožnikovih navedb o zatrjevanih kršitvah pravic, ki 
jih zagotavlja 8. člen ekČP poteka v dveh stopnjah. Na prvi stopnji 
se presoja vprašanje uporabljivosti 8. člena ekČP. Presoja se, ali je 
pravica, kršitev katere uveljavlja pritožnik, pravica, ki je varovana v 
prvem odstavku 8. člena ekČP. Ta presoja bo največkrat pretresala 
vprašanje pomena in vsebine posameznega pojma iz prvega od-
stavka 8. člena ekČP (npr. vprašanje, kaj zajema pojem zasebnega 
življenja ali kaj obsega pojem stanovanja v smislu določila prvega 
odstavka 8. člena ekČP).
12
Tako bo lahko npr. sodnik, na podlagi predhodne sodne pra-
kse eSČP, presodil, da pravica, katere varstvo zahteva pritožnik 
(npr. pravica do brezplačnega bivališča) ni pravica, ki jo zagota-
vlja prvi odstavek 8. člena ekČP, zaradi česar 8. člen ekČP v takem 
primeru ne bo uporabljiv. Tedaj se obravnava primera zaključi na 
tej stopnji.
Če pa eSČP ugotovi, da gre za pravico, ki je varovana po do-
ločilih prvega odstavka 8. člena ekČP, bo z obravnavo primera 
nadaljevalo na naslednji stopnji.
Najpogostejša bo situacija, ko bo pritožnik zatrjeval, da je dr-
žava sprejela ukrepe, ki kršijo njegove zavarovane pravice. Tedaj 
bo eSČP ugotavljalo, ali je poseg (omejitev) v zavarovane pravice 
opravičljiv upoštevaje določila 2. odstavka 8. člena ekČP.
9 
ESČP, Dudgeon proti Združenemu kraljestvu, 22. 10. 1981 - 7525/76, http://hudoc.echr.coe.int/sites/
eng/pages/search.aspx?i=001-57473# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 64 - 69. odstavek. 
10E
SČP, Norris proti Irski, 26. 10. 1988 - 10581/83, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.
aspx?i=001-57547 (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 45. odstavek. 
11 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 7 in 8.
12 
Id, str. 8.

42
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Redkeje pritožniki uveljavljajo, da bi morala država oz. državni 
organi sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili spoštovanje njihovih pravic 
po 8. členu ekČP. Tedaj bo eSČP presojalo, ali ima država pozitiv-
no obveznost, da sprejme zahtevane ukrepe, ki bodo zagotovili 
spoštovanje pravic iz 1. odstavka 8. člena ekČP.
13
3.a  Stopnja 1– presoja, ali se s pritožbo zatrjuje kršitev 
pravice varovane v prvem odstavku 8. člena EKČP 
(vprašanje uporabljivosti 8. člena EKČP)
Pogoj za uspeh pri sklicevanju na varstvo, ki ga zagotavlja 8. 
člen ekČP je, da pritožnik v pritožbi zatrjuje in izkaže eno izmed 
pravic, ki so varovane v tem členu, t.j. pravico do zasebnega življe-
nja, do družinskega življenja, doma ali pisem.
Dolžnost pritožnika je, da konkretizira interese katerih varstvo 
uveljavlja in da te interese ustrezno predstavi ter jih zagovarja pred 
eSČP. Pojasniti mora lastno razumevanje uporabljivosti 8. člena 
ekČP. Posameznik se lahko v določenem primeru sklicuje tudi na 
dvoje ali več pravic, ki jih varuje 1. odstavek 8. člena ekČP.
Pojmi, ki so zajeti v prvem odstavku 8. člena ekČP niso eno-
pomenski. Tudi eSČP se je dosedaj izognilo oblikovanju pravil za 
njihovo interpretacijo. To še posebej velja za presojo uporabljivo-
sti prvega odstavka 8. člena ekČP in presojo, ali spada konkreten 
pritožnikov interes v okvir pravic, ki jih varuje prvi odstavek 8. 
člena ekČP. eSČP je ti vprašanji presojalo v vsakem posameznem 
primeru posebej- od primera do primera.
Tovrstni pristop eSČP omogoča fleksibilnost. omogoča mu 
upoštevanje različnega socialnega, pravnega in tehnološkega na-
predka znotraj območja Sveta evrope. kljub pozitivnemu učinku 
pa opisani pristop otežuje, da bi se pojmi iz prvega odstavka 8. 
člena ekČP določeno definirali.
Pri definiciji pojmov zasebnega in družinskega življenja ter ne-
dotakljivosti stanovanja in pisem je treba upoštevati, da gre za di-
namične pojme, ki se razvijajo, da lahko zaobsegajo širok spekter 
vsebin in da so ti pojmi lahko medsebojno povezani.
14
Tem smernicam je eSČP sledilo tudi v zadevi Pretty proti zdru-
ženemu kraljestvu.
15
 kot je eSČP odločilo že v predhodnih prime-
13 
Id, str. 8 in 9.
14 
Id, str. 10 in 11.
15 
ESČP, Pretty proti Združenemu kraljestvu, 29. 7. 2002 - 2346/02, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/
pages/search.aspx?i=001-60448# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015).

43
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
rih je zasebno življenje širok pojem, ki ga ni mogoče natančno 
definirati. Pokriva tako telesno, kot duševno integriteto posame-
znika. včasih lahko vsebuje vidike posameznikove duhovne ali so-
cialne identitete. elementi kot so npr. spolna indentifikacija, ime, 
spolna usmerjenost, spolno življenje, spadajo v okvir osebne sfe-
re, ki jo varuje 8. člen ekČP. Ta člen varuje tudi pravico do oseb-
nega razvoja ter pravico do vzpostavljanja in razvijanja odnosov 
z drugimi ljudmi in zunanjim svetom.
16
, 
17
 Čeprav v nobenem od 
dosedanjih sodnih primerov ni bilo odločeno, da 8. člen ekČP 
vsebuje tudi pravico do samoodločbe, pa je eSČP prepričano, da 
je načelo osebne avtonomije osnova za interpretacijo jamstev, ki 
jih ta člen zagotavlja.
18
eSČP je mnenja, da lahko – skladno s pravico do zasebnega 
življenja – posameznik živi življenje na način, kot si ga sam izbere. 
To mu omogoča, da opravlja aktivnosti, ki so lahko fizično ali psi-
hično nevarne.
19
zavrnitev zdravstvene oskrbe v določenih primerih vodi v neiz-
ogibno smrt pacienta. vendar pa je potrebno upoštevati, da obve-
zna zdravstvena oskrba, brez privolitve odločilno sposobne osebe, 
nedvomno posega v osebno integriteto posameznika in tako pred-
stavlja kršitev pravice, varovane v prvem odstavku 8. člena ekČP. Iz 
sodnih odločb sodišč združenega kraljestva izhaja, da lahko oseba 
sprejme odločitev o svoji smrti tako, da zavrne zdravstveno oskrbo, 
ki bi imela učinek podaljševanja njenega življenja.
20
Skladno z opisanim načelom osebne avtonomije imajo posa-
mezniki pravico, da se sami odločijo o svojem lastnem telesu.
21
v primeru Haas zoper Švico
22
 je eSČP presodilo,
23
 da je posa-
16 
Glej odločbe eSČP X in Y proti Nizozemski, 26. 3. 1985 - 8978/80, http://hudoc.echr.coe.int/sites/
eng/pages/search.aspx?i=001-57603; Mikulić proti Hrvaški, 7. 2. 2002 - 53176/99, http://hudoc.echr.
coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-60035; b proti Franciji, 25. 3. 1992 - 13343/87, http://hudoc.
echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-57770; burghartz proti Švici, 22. 2. 1994 - 16213/90, 
http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-57865; Dudgeon proti združenemu kra-
ljestvu (op. pod črto št. 10); in Friedl proti Avstriji, 31. 1. 1985 - 15225/89, http://hudoc.echr.coe.int/
sites/eng/pages/search.aspx?i=001-57917 (vse zadnjič obiskano: 4. 6. 2015), na katere se je pri odloča-
nju v zadevi Pretty proti Združenemu Kraljestvu (Id, 61. odstavek), sklicevalo eSČP.
17 
ESČP, Pretty proti Združenemu kraljestvu, Ibidem. 
18 
Ibidem.
19 
Id, 62. odstavek.
20 
Id, 63. odstavek.
21 
Id, 66. odstavek.
22 
ESČP, Haas proti Švici, 20. 1. 2011 - 31322/07, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.
aspx?i=001-102940# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015). 
23G
lej odločbe eSČP, X in Y proti Nizozemski (op. pod črto št. 17); Mikulić proti Hrvaški (op. pod črto 
št. 17), 53. odstavek; b proti Franciji (op. pod črto št. 17), 63. odstavek; burghartz proti Švici (op. pod 
črto št. 17), 24. odstavek; Dudgeon proti združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 10); Laskey, Jaggard 
in broun proti združenemu kraljestvu, 19. 2. 1997 - 21627/93, 21628/93 in 21974/93, http://hudoc.echr.

44
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
meznikova pravica, da se odloči kdaj in na kakšen način bo kon-
čal svoje življenje, pod pogojem, da je ta oseba sposobna svobo-
dnega odločanja o tem vprašanju ter pod pogojem, da je skladno 
s sprejeto odločitvijo tudi sposobna ravnati, eden izmed vidikov 
pravice do zasebnega življenja, ki jo varuje 8. člen ekČP.
24
Postavljen je torej dodaten pogoj za varstvo po 8. členu ekČP, 
da je oseba, ki si želi končati življenje sposobna svobodnega odlo-
čanja o tem vprašanju in da je skladno s sprejeto odločitvijo tudi 
sposobna ravnati.
25
 eSČP tudi v primeru Haas ponovno poudarja, 
da je treba konvencijo brati kot celoto. Posledično je pri presoji 
kršitve 8. člena ekČP, treba upoštevati tudi določilo 2. člena ekČP. 
Ta državam nalaga dolžnost varovanja ranljivih skupin oseb tudi 
pred njihovimi lastnimi ravnanji, s katerimi bi lahko ogrozile svoja 
življenja. eSČP je zato mnenja, da določilo 2. člena ekČP državam 
nalaga, da preprečijo, da bi posameznik končal svoje življenje, če 
taka odločitev ni bila sprejeta svobodno in ne da bi posameznik 
razumel posledice take odločitve.
26
 od držav podpisnic zahteva, 
da vzpostavijo postopek, ki bo zagotovil, da bo posameznikova 
odločitev za končanje življenja dejansko ustrezala njegovi svobo-
dni volji.
27
Upoštevaje navedena stališča je eSČP v zadevi Gross proti Švi-
ci
28
 odločilo, da je treba pritožničino željo po pridobitvi smrto-
nosne učinkovine, Natrijevega Pentobarbita (v nadaljevanju NaP), 
ki ji bo omogočila končanje življenja (na način in v času, ki si ga 
pritožnica sama izbere), uvrstiti v okvir pravice do zasebnega ži-
vljenja.
29
, 
30
coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-58021 (zadnjič obiskano: 4. 6. 2015), 36. odstavek; Friedl 
proti Avstriji (op. pod črto št. 17), 45. odstavek; in Pretty proti združenemu kraljestvu (op. pod črto 
št. 16), 67. odstavek (povzeto po ESČP, Haas proti Švici, Id, 50. odstavek).
24 
ESČP, Haas proti Švici, Id, 51. odstavek.
25 
Id, 50. in 51. odstavek.
26 
Ibidem.
27 
Id, 58. odstavek.
28 
ESČP, Gross proti Švici, 14. 5. 2013 - 67810/10, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.
aspx?i=001-119703 (zadnjič obiskano: 4. 6. 2015) v povezavi z odločitvijo velikega senata z dne 
30. 9. 2014 - 67810/10, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-146780# (zadnjič 
obiskano: 22. 5. 2015). 
29 
ESČP, Gross proti Švici, 30. 9. 2014 - 67810/10, Id, 60. odstavek.
30 
Na podlagi pritožbe švicarske vlade z dne 7. 1. 2014 zoper odločitev drugega senata eSČP z dne 
14. 5. 2013, je veliki senat eSČP presodil, da je pritožba pritožnice, na podlagi določil 35. člena ekČP, 
nedopustna zaradi zlorabe pravice do pritožbe. odločitev z dne 14. 5. 2013 je bila namreč sprejeta 
leto in pol potem, ko je pritožnica 10. 11. 2011 umrla. Ugotovljeno je bilo, da je pritožnica po vložitvi 
pritožbe pred eSČP pridobila recept za NaP in končala svoje življenje. Smrt je pritožnica zamolčala 
tako svojemu pooblaščencu, kot tudi eSČP. kljub navedenemu pa postopkovna odločitev velikega 
senata ni spremenila ugotovitev drugega senata eSČP, skladno s katerimi predstavlja pravica do izbire 
časa in načina lastne smrti vidik pravice do zasebnega življenja. Navedeno stališče predstavlja le po-

45
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
3.b  Stopnja 2– ugotavljanje posega v pravice iz 8. člena 
EKČP
ko eSČP ugotovi, da se spor nanaša na pravico iz 1. odstavka 8. 
člena ekČP, bo v okviru testa druge stopnje, presojalo še ali rav -
nanje oz. ukrep na katerega opozarja pritožba predstavlja poseg 
v te pravice.
Pritožnik je tisti, ki mora dokazati samo dejstvo posega v nje-
gove pravice. za uspešno pritožbo bo dovolj, da pritožnik, ki ne 
more z gotovostjo dokazati nastanek materialnega oškodovanja, 
ki bi samo po sebi izkazovalo poseg v pravice, z verjetnostjo do-
kaže, da je nastal poseg v njegovo pravico.
v primeru Pretty se je eSČP sklicevalo na odločitev v prime-
ru Rodriguez proti Državnemu tožilcu k anade, ki je obravnaval 
podoben primer kot je primer Pretty. večinsko stališče vrhovne-
ga sodišča k anade je bilo, da je prepoved pomoči pri samomoru 
pritožnice, pripomoglo k temu, da je bilo pritožničino gorje še 
večje. Prepoved pomoči pri samomoru je pritožnici onemogoči-
la, da bi sama upravljala s svojo smrtjo. k er je bila pritožnici na 
tak način odvzeta avtonomija, mora biti taka omejitev opravičljiva 
upoštevaje temeljna načela pravičnosti. eSČP je zapisalo: »Čeprav 
je Vrhovno sodišče v tem primeru upoštevalo načela določena v 
Kanadski ustanovni listini, v kateri so uporabljeni različnimi ter-
mini kot tisti v 8. členu EKČP, primerljivi pomisleki izhajajo tudi iz 
načela osebne avtonomije. Skladno s tem načelom imajo posame-
zniki pravico da se sami odločijo o svojem lastnem telesu«.
31
eSČP je zato sprejelo stališče oz., še bolje rečeno »ni bilo pripra-
vljeno izključiti«, da je pritožničina želja, da se izogne temu, kar sama 
šteje kot nedostojen in mučen konec njenega življenja, zaobsežena 
v načelu osebne avtonomije in da zatorej zakonodaja, ki ji prepove-
duje uresničitev te njene želje (s pomočjo njenega moža, saj sama, 
zaradi njene bolezni – amiotrofne lateralne skleroze, ni bila sposob-
na storiti samomora brez tuje pomoči) predstavlja omejitev pritožni-
čine pravice do zasebnega življenja, kot ga varuje 8. člen ekČP.
32
trditev predhodnih, že sprejetih odločitev v zadevah Pretty zoper združeno kraljestvo in Haas zoper 
Švico. Ravno tako vsebinsko ne vpliva na ugotovitev, da medicinske strokovne smernice Švicarske 
akademije znanosti, kot nevladne organizacije, ne morejo izpolnjevati zahteve po predvidljivosti 
zakonskih omejitev po drugem odstavku 8. člena ekČP. odločitev velikega senata tudi ne vpliva na 
ugotovitev, da drugi senat ni zavzel stališča glede pozitivne obveznosti držav za zagotovitev dostojne 
smrti po 8. členu ekČP.
31 
ESČP, Pretty proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto 16), 66. odstavek.
32 
D. Korff, The right to life. A guide to the implementation of Article 2 of the European Convenction 
on Human Rights, Strasbourg, 2006, str. 21.

46
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
4. Izpolnjevanje pogojev  
po drugem odstavku 8. člena ekČP
Da bi bil poseg (omejitev) v skladu s konvencijskimi zahtevami 
je nujno, da poseg v pravice iz 1. odstavka 8. člena ekČP izpolnju-
je vse pogoje, ki so določeni v 2. odstavku tega člena.
Poseg oz. omejitev mora biti v skladu z zakonom, zasledovati 
mora enega od legitimnih ciljev, naštetih v drugem odstavku 8. 
člena ekČP. Poleg tega mora biti poseg potreben v demokratični 
družbi oz. sorazmeren za dosego zasledovanega cilja.
omejitev mora imeti zakonito (legalno) osnovo. Pravo na ka-
terega se stranka sklicuje pa mora biti ustrezno natančno in mora 
vsebovati ukrepe, ki preprečujejo samovoljo javnih oblasti.
Poseg mora biti skladen s konvencijskimi zahtevami po dru-
gem odstavku 8. člena ekČP. zakon mora biti:
- splošno dostopen osebam na katere se nanaša in
- oblikovan z zadostno stopnjo natančnosti.
Naslovnikom mora biti omogočeno, da so v danih okoliščinah 
do razumne stopnje vnaprej opozorjeni in seznanjeni s posledica-
mi morebitnih ravnanj.
Ta zahteva je poznana kot zahteva po predvidljivosti zakona, 
vendar pa ta zahteva ne pomeni, da zakon, ki omogoča določeno 
stopnjo diskrecije, ne bi bil skladen z določbo 8. člena ekČP. zakon, 
ki omogoča diskrecijsko pravico, bo skladen z določilom 8. člena 
ekČP, vse dokler je namen diskrecije in način njenega izvrševanja 
določen z zadostno stopnjo jasnosti, da lahko posamezniku nudi 
zadostno stopnjo varstva pred arbitrarnimi posegi javnih oblasti. Še 
več, izvrševanje diskrecijske pravice s strani upravnih organov, lah-
ko ravno tako v celoti zadosti zahtevam 8. člena ekČP, če je diskre-
cijska pravica predmet naknadnega sodnega nadzora.
33
4.a Zasledovanje legitimnega cilja
ko eSČP ugotovi, da je omejitev v skladu z zakonom, bo eSČP 
v nadaljevanju obravnavalo vprašanje ali poseg v pravice iz 1. od-
stavka 8. člena ekČP zasleduje legitimen(e) cilj(e), ki je oz. so tak -
sativno določeni 2. odstavku citiranega člena.
Na strani tožene države je, da dokaže cilj ali cilje, ki jih zasle-
duje s posegi v pravice iz 1. odstavka 8. člena ekČP. k er pa so ti 
33 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 25 in 26.

47
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
določeni zelo široko – npr. zaradi nacionalne varnosti – bo država 
posege v pravice iz. 1. odstavka 8. člena ekČP običajno lahko opra-
vičila. Glede na navedeno bo eSČP v večini primerov presodilo, 
da države posegajo v pravice iz 1. odstavka 8. člena ekČP zaradi 
doseganja zakonitih ciljev. zelo poredko, če sploh kdaj, bo eSČP 
zavrnilo legitimnost ciljev, čeprav jih bo pritožnik izpodbijal.
34
4.b Nujnost posega v demokratični družbi
v zadnji fazi svojega testa se eSČP posveča ugotavljanju ali je 
omejitev nujna v demokratični družbi.
Ni dovolj, da ima država »določene« razloge, da omogoči pose-
ge v pravice iz 1. odstavka 8. člena ekČP, temveč morajo biti taki 
poseg »nujni«. k aj pomeni pojem »nujen« je eSČP obrazložilo v 
primeru Handyside proti veliki britaniji: »Nujno ni sinonim za ne-
izogibno, niti nima ta pojem tako fleksibilnost kot ga imajo besede 
dopustno, običajno, uporabno, upravičeno, prikladno«.
35
eSČP je pojem še podrobnejše opredelilo v zadevi olsson pro-
ti Švedski, kjer je odločilo, da: »Pojem »nujno« zahteva, da poseg 
ustreza nujni družbeni potrebi in, še posebej, da je sorazmeren z 
legitimnim ciljem, ki ga zasleduje«.
36
Pretirano ozke ali preveč široke interpretacije pojma »nujno« so 
bile na tak način s strani eSČP ovržene. eSČP na tak način zasledu-
je politiko sorazmernosti.
eSČP vse do sedaj ni natančno opisalo katere so glavne zna-
čilnosti demokratične družbe. v primeru Dudgeon proti veli-
ki britaniji,
37
 pa je vseeno govorilo o strpnosti in širokosrčnosti, 
kot o dveh zaščitnih znakih pristnosti in kakovosti demokratične 
družbe. v zvezi z 8. členom ekČP, je eSČP poudarilo pomen vloge 
prava v demokratičnih družbah in potrebo, da se prepreči samo-
voljne posege v konvencijske pravice. Še več, skladno s stališčem 
eSČP, je konvencija namenjena prav temu, da ohranja in promovi-
ra ideale in vrednote demokratične družbe.
38
 kot najpomembnej-
še je eSČP še navedlo, da je vsebina pojem »nujnosti v demokra-
tični družbi« v smislu določil 8. člena ekČP odvisna od ravnovesja, 
34 
Id, str. 30 in 31.
35 
ESČP, Handyside proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 6), 48. odstavek. 
36 
ESČP, Olsson proti Švedski (št. 1), 24. 3. 1988 - 10465/83, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/
search.aspx?i=001-57548# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 83. odstavek. 
37 
ESČP, Dudgeon proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 10), 53. odstavek.
38 
ESČP, Soering proti Združenemu kraljestvu, 7. 7. 1989 - 14038/88, http://hudoc.echr.coe.int/sites/
eng/pages/search.aspx?i=001-57619# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 87. odstavek. 

48
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
ki je bilo doseženo med interesi posameznika in javnimi interesi, 
upoštevaje načelo sorazmernosti.
4.c Načelo sorazmernosti
Načelo sorazmernosti priznava, da človekove pravice niso 
absolutne in da je potrebno izvrševanje posameznikovih pravic 
presojati upoštevaje širše javne interese. Načelo sorazmernosti je 
eno izmed načel s pomočjo katerega dosežemo ravnotežje med 
interesi posameznika in širšimi javnimi interesi. eSČP je večkrat 
opomnilo da, je s celotno ekČP neločljivo povezano iskanje po-
štenega ravnotežja med zahtevami splošnega interesa družbe in 
zahtevami po zaščiti posameznikovih temeljnih pravic.
39
Pri presoji skladnosti odločitev domačih sodišč z določilom 8. 
člena ekČP, eSČP uporablja test sorazmernosti, ki v svoji osnovi, 
pomeni tehtanje interesov posameznika na eni strani in interesov 
države na drugi strani. Presoja eSČP ne predstavlja odločanja o 
pritožbi zoper odločitve domačih sodišč. odločitev eSČP tudi ne 
nadomešča odločitev domačih sodišč v določenem posamičnem 
primeru. Pač pa je naloga eSČP da, upoštevaje obravnavani pri-
mer kot celoto, presodi ali so imele javne oblasti »ustrezne in do-
volj tehtne razloge«, da so sprejele sporne ukrepe.
40
Presoja ali je poseg sorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje je ve-
likokrat kompleksen postopek, ki vključuje presojo številnih de-
javnikov. Ti dejavniki vključujejo a) posameznikove interese, b) 
vpliv samega posega in c) nujno družbeno potrebo zaradi katere 
so posegi v pravice sploh sprejeti.
41
a) v zvezi z interesi, ki naj se jih varuje pred omejitvami je eSČP 
npr. v primeru Dudgeon proti veliki britaniji
42
 opozorilo, da pra-
vica do zasebnega uživanja spolnih odnosov, zahteva »posebno 
resne razloge«, da se opraviči poseg v to pravico. Nekaterim pra-
vicam bo eSČP priznalo večji pomen, kar posledično implicira, da 
bodo posegi vanje težje opravičljivi.
b) Glede na naravo same omejitve je jasno, da globlji in daljno-
sežnejši kot je poseg, bolj morajo biti utemeljeni razlogi, ki naj ga 
opravičijo. Tako bodo npr. morali biti podani tehtnejši razlogi za 
primer prepovedi stikov staršev z otroki, kot v primeru če se stike 
39I
bidem.
40E
SČP, Olsson proti Švedski (št. 1) (op. pod črto št. 37), 68. odstavek.
41 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 31 in 32.
42 
ESČP, Dudgeon proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 10), 59.–63. odstavek.

49
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
samo omeji.
c) Nujna družbena potreba mora biti podana na področju dr-
žavne varnosti, ekonomske blaginje države oz. zato, da se prepre-
či nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se za-
varujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. kot že navedeno so 
ti pojmi precej široki, zato so tudi možnosti za utemeljitev nujne 
družbene potrebe precej široki.
43
5. Drugi odstavek 8. člena ekČP in primer Pretty
v zadevi Pretty je eSČP odločilo, da je načelo avtonomije eden 
izmed vidikov pravice do zasebnega življenja, ki ga varuje 1. odsta-
vek 8. člena ekČP. Priznanje načela osebne avtonomije je sodišču 
omogočilo, da pristopi k obravnavi vprašanja, ki je srčika prime-
ra:
ali načelo osebne avtonomije varuje pravico razsodnega a) 
posameznika do končanja življenja, če je to potrebno tudi s po-
močjo tretjih (prevlada načela avtonomije nad načelom svetosti 
življenja) oz.
ali naj se dopusti da lahko načelo »svetosti življenja« v dolo- a) 
čenih primerih prevlada nad načelom avtonomije oz.
ali mora načelo »svetosti življenja« vedno prevladati nad na- b) 
čelom »samoodločbe«.
44
eSČP je v zadevi Pretty zapisalo: »Kadar države določajo pri-
silne ali kazenske ukrepe, ki vplivajo na zasebno življenje posa-
meznikov, morajo upoštevati omejitve, ki jih določa 2. odstavek 
8. člena EKČP. Upoštevaje zgoraj navedeno to velja tudi za vse 
tiste primere, ko država s prisilnimi ali kazenskimi ukrepi ome-
juje izbor življenjskega sloga, pa čeprav ta življenjski slog zajema 
tudi ravnanja, ki so lahko nevarna za posameznikovo zdravje ali 
življenje«.
45
eSČP je ugotovilo, da sta tako pritožnica Pretty, kot tudi tožena 
stranka – združeno kraljestvo, soglašali, da je omejitev pomoči pri 
samomoru določena z zakonom in da zasleduje legitimni cilj varo-
vanja življenja in posledično legitimni cilj varovanja pravic tretjih 
oseb. edino vprašanje, ki je še ostalo odprto, je torej vprašanje ali 
43 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 31 in 32.
44 
D. Korff (op. pod črto št. 33), str. 21.
45 
ESČP, Pretty proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 16), 62. odstavek.

50
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
je taka omejitev »nujna v demokratični družbi«.
46
 Pri presoji tega 
vprašanja je eSČP upoštevalo, da je državam pri tem dopuščena 
določena diskrecijska pravica, katere obseg se spreminja upošte-
vaje naravo samega vprašanja in pomena interesov o katerih se 
odloča.
47
Angleški zakon o samomoru iz leta 1961, sekcija 2, je bil sprejet 
z namenom, da varuje življenja slabotnih in ranljivih, zlasti tistih, 
ki niso sposobni da bi sprejeli informirano odločitev zoper ravna-
nja, ki so usmerjena v končanje življenja ali v pomoč pri končanju 
življenja. brez dvoma se stanja terminalno bolnih med seboj bi-
stveno razlikujejo. Pri večini njih gre za ranljive osebe, prav ranlji-
vost te skupine pa je tista, ki daje pravu, ki se presoja, racionalno 
osnovo. Sodišču se zato ni zdelo samovoljno, da pravo odraža po-
men pravice do življenja tako, da prepoveduje pomoč pri samo-
moru, če istočasno zagotavlja fleksibilnost za posamični primer. 
Fleksibilnost sistema prepovedi pomoči pri samomoru je v velik 
britaniji zagotovljena tako:
- da je potrebno soglasje direktorja državnih tožilcev, da bi se 
začel kazenski pregon, s čimer se zahteva, da se pred začetkom 
kazenskega postopka preveri obstoj javnega interesa,
- da je določena samo najvišja možna kazen, kar omogoča izrek 
milejših, ustreznejših kazni.
48
Glede na opisane okoliščine se eSČP tudi ne zdi nesorazmerna 
zavrnitev zagotovila direktorja državnih tožilcev, da zoper prito-
žničinega zakonca ne bo začel kazenskega postopka. zaradi same 
vloge, ki jo ima pravo, je potrebno zavrniti pritožničino zahtevo, 
da bi se posameznike ali skupine posameznikov izključilo iz upo-
rabe prava (da se pri njih določeno določilo ne bi uporabilo). Ne 
glede na navedeno pa je pomen ravnanja, za katerega je bilo za-
prošena imuniteta v konkretnem primeru tak, da zavrnitev direk-
torja ne more biti opredeljena kot samovoljna ali nerazumna.
49
eSČP je zato zaključilo, da je poseg v pravico iz 1. odstavka 8. 
člena ekČP v tem konkretnem primeru mogoče opredeliti kot 
»nujno v demokratičnih družbah«, zaradi varovanja pravic drugih. 
eSČP je tako odločilo, da kršitev 8. člena ekČP v primeru Pretty ni 
podana.
50
46 
Id, 69. odstavek.
47 
Id, 70. odstavek.
48 
Id, 74. odstavek.
49 
Id, 77. odstavek.
50 
Id, 78. odstavek.

51
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
osnovno vprašanje je torej vprašanje ustreznega ravnotežja. Iz-
jemnega pomena je zatorej ugotovitev, da je pravo v združenem 
kraljestvu, ki načeloma pomoč pri samomoru inkriminira, lahko 
tudi fleksibilno. v določenih posamičnih primerih se to isto pravo 
lahko uporabi v omejenem obsegu ali pa se ga celo ne uporabi. 
Prav ta fleksibilnost (odzivnost) prava na specifične okoliščine 
posameznega primera, je eSČP prepričalo, da v konkretnem pri-
meru ni podana kršitev 8. člena ekČP.
Iz navedene odločitve pa je mogoče sprejeti tudi nasproten 
zaključek, da je pravo, ki določa zaporno kazen za končanje ži-
vljenja v primerih podobnih obravnavanemu, brez da bi bila 
obenem organom pregona oz. sodiščem dopuščena diskrecij-
ska pravica, je nesorazmerno in kot tako v nasprotju z 8. členom 
ekČP.
51
6. Drugi odstavek 8. člena ekČP in primer Gross
kot že navedeno je eSČP štelo, da je potrebno pritožničino že-
ljo po pridobitvi smrtonosne učinkovine, NaP, ki ji bo omogočila 
končanje življenja (na način in v času, ki si ga pritožnica sama iz-
bere), uvrstiti v okvir pravice do zasebnega življenja.
52
 omejitve, 
ki jih država določa v zvezi s pridobivanjem NaP (ki se izdaja zgolj 
na podlagi zdravniškega recepta) morajo zato izpolnjevati pogo-
je, ki jih določa 2. odstavek 8. člena ekČP.
eSČP je v primeru Gross zoper Švico primarno presojalo ali je 
država izpolnila obveznost, da ima omejitev pravice do zasebnosti 
temelj v zakonu, ki bo takšne kvalitete da prepreči samovoljo jav-
nih oblasti (predvidljivost zakona).
Sto petnajsti člen Švicarskega kazenskega zakonika (v nadalje-
vanju Škz) določa, da je pomoč pri samomoru kazniva le v pri-
meru, če je bila nudena iz sebičnih namenov. v odločitvi opr. št. 
133 I 58 z dne 3. 11. 2006 je Švicarsko zvezno sodišče odločilo, da 
je mogoče recept za NaP izdati le pod pogoji, da je bil opravljen 
poglobljeni zdravniški pregled osebe, ki si želi končati življenje, 
da obstoji zdravstveni razlog za končanje življenja, da je oseba ki 
si želi končati življenja sposobna razsojanja in pod pogojem, da je 
taka oseba podala dobro premišljeno prošnjo za pomoč pri samo-
moru. eSČP pri tem ugotavlja da se je Švicarsko zvezno sodišče pri 
51 
D. Korff (op. pod črto št. 33), str. 21–23.
52 
ESČP, Gross proti Švici (op. pod črto št. 29), 60. odstavek.

52
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
določanju navedenih pogojev sklicevalo na strokovne smernice z 
naslovom oskrba pacientov ob koncu življenja. k er je navedene 
strokovne smernice izdala Švicarska akademija medicinskih zna-
nosti
53
– SAMS, torej nevladna organizacija, smernice ne morejo 
imeti kvalitete zakona (ki se zahteva za dopustnost omejitev po 2. 
odstavku 8. člena ekČP). Poleg tega smernice SAMS izdajo recep-
ta za NaP dopuščajo le v primerih pacientov za katere so zdravni-
ki, na podlagi veljavnih pravil stroke, ocenili, da se je proces umi-
ranja že začel in pri katerih je pričakovati da bo smrt nastopila v 
okviru nekaj dni ali nekaj tednov. k er pritožnica ne trpi za ter-
minalno boleznijo
54
 ali boleznijo, ki bi jo bilo mogoče zdravstve-
no klasificirati,
55
 temveč zgolj zaradi pešanja telesnih in duševnih 
funkcij zaradi starosti,
56
 uporaba smernic SAMS v njenem primeru 
ne more priti v poštev.
57
eSČP je zato navedlo, da neobstoj določnejših pravnih pravil 
pritožnici onemogoča, da bi lahko v naprej, z zadostno stopnjo 
verjetnosti, pričakovala kakšen bo izid njene prošnje za pomoč 
pri samomoru. Podana je torej negotovost glede obsega pravice 
do končanja življenja. eSČP je zato opozorilo na nujnost, da se 
na državni ravni določijo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izda-
jo recepta za NaP v primerih, ko je posameznik sprejel razumno, 
prostovoljno in dobro pretehtano odločitev o končanju življenja, 
torej tudi za vse tiste primere ko posameznik, ki si želi končati ži-
vljenje ne boleha za terminalno boleznijo.
58
7. Pozitivna obveznost države do spoštovanja 
pravic iz 8. člena ekČP
osnovni namen določila 8. člena ekČP je varstvo posameznika 
pred samovoljnimi ravnanji javnih oblasti. eSČP je odločilo, da po-
leg te primarne, negativne obveznosti, lahko obstoji tudi pozitivna 
obveznost države, ki naj zagotovi učinkovito spoštovanje vrednot, 
ki jih vsebuje 8. člen ekČP.
53 
Swiss Academy of Medical Sciences.
54 
ESČP, Gross proti Švici (op. pod črto št. 29), 65. odstavek.
55 
D. Sartori, Gross v Switzerland: the Swiss gregulation of assisted suicide infringed article 8 ECHR 
– 14 May 2013, http://strasbourgobservers.com/2013/06/26/gross-v-switzerland-the-swiss-regulation-
of-assisted-suicide-infringes-article-8-echr/ (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015). 
56 
ESČP, Gross proti Švici (op. pod črto št. 29), 7. in 9. odstavek.
57 
Id, 64. odstavek v povezavi s 30. in 65. odstavkom.
58 
Id, 65.–67. odstavek.

53
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
Tako, kot ima država negativno obveznost, da se vzdrži samovolj-
nega poseganja v posameznikovo pravico do zasebnega in družin-
skega življenja ter do posameznikovega doma in pisem, ima lahko 
država tudi obveznost, da sprejme ustrezne ukrepe (pozitivno rav-
nanje) s katerimi bo zagotovila spoštovanje številnih osebnih intere-
sov, ki jih varuje določilo 8. člena ekČP. osnova za tako interpreta-
cijo 8. člena konvencije je dikcija citiranega člena: »posameznikova 
pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja…«.
v primeru X in Y zoper Nizozemsko je eSČP namreč odločilo: 
»8. člen EKČP držav ne zavezuje samo, da se vzdržijo poseganja… 
Poleg te primarne, negativne zaveze, lahko obstoji tudi pozitivna 
obveznost učinkovitega spoštovanja zasebnega in družinskega ži-
vljenja. Ta pozitivna obveznost lahko zahteva sprejem ustreznih 
ukrepov, ki naj zagotovijo spoštovanje zasebnega življenja celo v 
okviru odnosov med posamezniki«.
59
v določenih primerih bo torej ekČP od držav zahtevala, da te 
sprejmejo ukrepe, ki bodo posamezniku zagotovili pravice po 8. 
členu ekČP (razmerje država – posameznik), lahko pa od držav 
zahteva tudi, da posameznika zaščiti pred ravnanji drugih posa-
meznikov s katerimi mu ti preprečujejo učinkovito uresničevanje 
njihovih pravic (razmerje posameznik – posameznik).
60
8. Nastop pozitivne obveznosti
Težko je opredeliti tiste okoliščine zaradi katerih spoštovanje 8. 
člena ekČP zahteva tudi pozitivno ravnanje države. eSČP je v zve-
zi s temi okoliščinami zapisalo: »…. načelo spoštovanja pravice… ni 
enopomensko načelo, upoštevati je potrebno različne pristope, po-
goje in okoliščine, ki veljajo v različnih državah podpisnicah, za-
radi česar bo odgovor na vprašanje kaj je potrebno, da se zagotovi 
»spoštovanje pravice« od primera do primera lahko zelo različen«. 
eSČP zato državam članicam priznava široko diskrecijsko pravico 
pri presojanju kaj »spoštovanje pravice« pomeni oz. kaj v določe-
nem primeru zahteva aplikacija 8. člena ekČP. Skladno z mnenjem 
eSČP morajo države, pri presoji obstoja pozitivne obveznosti oce-
niti ali je bilo med splošnim družbenim interesom in interesom po-
sameznika že vzpostavljeno pravično ravnotežje ali ne.
61
59 
ESČP, X in Y proti Nizozemski (op. pod črto št. 17), 23. odstavek. 
60 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 20 in 21. 
61 
Ibidem.

54
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Pri presoji obstoja pozitivne obveznosti držav po 1. odstavku 8. 
člena ekČP bo eSČP lahko upoštevalo tudi cilje, ki so določeni v 2. 
odstavku citiranega člena. v takem primeru gre za drugačen test, 
kot ga izvajamo neposredno na podlagi določil 2. odstavka 8. čle-
na ekČP. v veliko primerih bo razlikovanje ali eSČP izvaja presojo 
o obstoju pozitivne obveznosti s pomočjo ciljev po 2. odstavku 8. 
člena ekČP oz. ali opravlja presojo sprejemljivosti posega v pravi-
co glede na pogoje iz 2. odstavka 8. člena ekČP razvidno samo iz 
obrazložitve odločbe, ne pa iz same odločitve sodišča.
62
Pri presoji sodne prakse se zdi, da eSČP pri iskanju ravnotežja 
med splošnimi in posameznikovimi interesi večjo težo priznava 
prvim. Navedeno posamezniku nalaga še nekoliko težje breme, 
da dokaže nujo po prevladi posameznikovega interesa. Iz doseda-
njih odločitev eSČP izhaja še, da je eSČP ugotovilo obstoj pozitiv-
ne obveznosti države v tistih primerih, v katerih se je odločalo o 
pomembnih posameznikovih pravicah, pritožnik pa je utrpel ve-
liko škodo. Po drugi strani pa je bila ugotovitev obstoja pozitivne 
obveznosti manj verjetna v vseh tistih primerih, ko škoda pritožni-
ka ni bila tako zelo velika oz. v primerih, ko je podan pomemben 
državni interes.
Tako je npr. v primeru Marckx proti belgiji eSČP ugotovilo, 
da zahteva po spoštovanju družinskega življenja neporočene 
matere in njenega otroka državam nalaga obveznost, da sprej-
me ustrezne ukrepe, ki naj zagotovijo otrokovo integracijo v nje-
no/njegovo družino vse od otrokovega rojstva dalje.
63 
eSČP je v 
tem primeru presodilo, da je škoda, ki sta jo utrpela neporočena 
mati in njen otrok veliko večja in bolj pomembna v primerjavi z 
interesom države, da varuje družinsko življenje, ki temelji le na 
zakonu. Še več. eSČP je belgiji v konkretnem primeru prizna-
lo zelo ozko diskrecijsko pravico. eSČP je pri presoji primera 
namreč v vseh državah podpisnicah ugotovilo trende v smeri 
izenačevanja neporočenih žensk in njihovih otrok s poročenimi 
ženskami in njihovimi otroci. Ti trendi so se odrazili s spreje-
mom evropske konvencije o pravnem statusu izvenzakonskih 
otrok. eSČP je tako presodilo, da pozitivno obveznost države v 
konkretnem primeru predstavlja obveznost države, da sprejme 
62 
Glej npr. ESČP, Gaskin proti Združenemu kraljestvu, 7. 7. 1989 - 10454/83, http://hudoc.echr.coe.int/
sites/eng/pages/search.aspx?i=001-57491# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 42. odstavek. 
63 
ESČP, Marckx proti Belgiji, 13. 6. 1979 - 6833/74, http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.
aspx?i=001-57534# (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015), 31. odstavek.

55
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
ustrezne ukrepe, ki naj zagotovijo otrokovo integracijo v njeno 
oz. njegovo družino.
64
eSČP je drugačno odločitev sprejelo v primeru X, Y in z pro-
ti veliki britaniji.
65
 v navedenem primeru je eSČP primarno ugo-
tovilo, da med državami podpisnicami ne obstoji konsenz glede 
spoštovanja družinskega življenja za primer odnosa med otrokom 
rojenim z biomedicinsko pomočjo in njegovim transseksualnim 
očetom. Iz tega razloga je bila državi, glede vprašanja na kakšen 
način naj država pokaže njeno spoštovanje do pravice do družin-
skega življenja, priznana široka diskrecijska pravica. v posledici 
navedenega je eSČP presodilo, da je v konkretnem primeru vsebi-
na pozitivne obveznosti velike britanije drugačna od vsebine po-
zitivne obveznosti belgije v primeru Marckx, zato je bilo potrebno 
tudi manj ukrepov, da bi se zagotovilo izpolnjevanje zahtev po 8. 
členu ekČP. v konkretnem primeru je eSČP zavrnilo zatrjevanje 
pritožnikov, da spoštovanje družinskega življenja od države zah-
teva tudi to (pozitivno ravnanje), da dovoli, da se ime in priimek 
tansseksualnega očeta vpišeta v rojstni list otroka, v rubriki oče. 
Po drugi strani pa eSČP ni odločilo, da bi bilo priznanje očetovstva 
otroka rojenega z biomedicinsko pomočjo v nasprotju s splošni-
mi družbenimi interesi, ravno tako ni ugotovilo, da bi bilo to v 
nasprotju s koristjo otroka.
66
9. Pomoč pri samomoru in pozitivna obveznost
eSČP je v primeru Haas zapisalo: »Jedro spora konkretnega 
primera je ali ima država, po določilu 8. člena EKČP, dolžnost, 
da pritožniku, z odstopom od veljavne zakonodaje, omogoči 
pridobitev NaP brez zdravniškega recepta, vse z namenom, da 
se pritožniku omogoči storitev samomora brez bolečin in brez 
nevarnosti neuspelih poskusov samomora. Po mnenju Sodišča 
je zato potrebno pritožnikovo zahtevo za pridobitev NaP brez 
zdravniškega recepta presojati z vidika pozitivne obveznosti 
države. Postavlja se vprašanje ali imajo države pozitivno obve-
znost, da sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi naj se zagotovi 
dostojen samomor«.
67
64 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 21 in 22.
65 
ESČP, X, Y & Z proti Združenemu kraljestvu (op. pod črto št. 17), 45.–52. odstavek. 
66 
U. Kilkelly (op. pod črto št. 4), str. 21 in 22.
67 
ESČP, Haas proti Švici (op. pod črto št. 23), 53. odstavek.

56
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
Na podlagi opravljenih raziskav, eSČP ugotavlja, da med drža-
vami podpisnicami v zvezi z vprašanjem posameznikove pravice 
do odločitve o času in načinu smrti, ni konsenza. v Švici, sta na-
peljevanje in pomoč pri samomoru, skladno s 115. členom Škz , 
kaznivi le, če sta bili storjeni iz sebičnih namenov. za primerjavo, 
pomoč pri samomoru dopuščajo tudi države beneluxa, vendar 
pod točno določenimi pogoji. Nekatere druge države dopuščajo 
samo pasivno obliko pomoči. opozoriti je, da večina držav članic 
večjo težo pripisuje varovanju posameznikovega življenja, kot pa 
njegovi pravici do končanja življenja. Iz navedenega sledi, da dr-
žave podpisnice na tem področju uživajo precejšnjo mero diskre-
cijske pravice.
68
eSČP je prepričano, da omejitev dostopa do NaP zasleduje legi-
timne cilje, saj je namenjena preprečevanju nepremišljenih odloči-
tev in zlorab, varovanju zdravja in javne varnosti ter preprečevanju 
kaznivih dejanj. zahteva po varovanju življenja po 2. členu ekČP 
državam podpisnicam nalaga pozitivno obveznost, da vzpostavi-
jo postopek, ki naj zagotovi da bo posameznikova odločitev za 
končanje življenja dejansko ustrezna njegovi svobodni volji. eSČP 
je tako zaključilo, da je zahteva po zdravniškem receptu, ki je lah-
ko izdan le na podlagi temeljitega psihiatričnega pregleda, način, 
da država podpisnica izpolni to obveznost.
69
Upoštevaje zgoraj navedeno in upoštevaje diskrecijsko pravi-
co, ki jo uživajo nacionalne oblasti v tovrstnih primerih, je eSČP 
zaključilo, da tudi če predpostavimo, da imajo države pozitivno 
obveznost da sprejmejo ukrepe, ki naj zagotovijo lažji dostop do 
dostojnega samomora, Švicarske oblasti te obveznosti v konkre-
tnem primeru niso kršile.
70
kot je razvidno je eSČP zaključilo, da pravna ureditev Švice 
vzpostavlja pravično ravnotežje med posameznikovo pravico do 
zasebnega življenja in pozitivno obveznostjo države do varovanja 
življenja po 2. členu ekČP. Upoštevaje okoliščine pritožnika torej, 
da ni izkazal ustreznega truda pri iskanju zdravnika, ki bi mu bil 
pripravljen izdati recept, da je že apriori zavrnil možnost nadalj-
njega zdravljenja in alternativnih možnosti samomora, ter zlasti 
okoliščino, da je bil, za razliko od ga. Pretty, pritožnik sposoben 
izvesti končanje življenja tudi na drug način in torej ni bil onemo-
68 
Id, 55. odstavek.
69 
Id, 58. odstavek.
70 
Id, 61. odstavek.

57
DIGNITAS n Pravica do odločitve o času in načinu lastne smrti
gočen pri izvršitvi končanja življenja čeprav morda z večjim trplje-
njem, je eSČP ugotovilo, da Švicarske oblasti pozitivne obveznosti 
spoštovanja pritožnikove pravice do zasebnega življenja niso krši-
le, tudi če bi bila ta obveznost podana.
71
Glede na navedeno in čeprav je eSČP primer Haas obravnava-
lo ravno s stališča vprašanja obstoja pozitivne obveznosti države 
po 8. členu ekČP, pa eSČP v končni fazi ni odgovorilo ali imajo 
države pozitivno obveznost, da sprejmejo ukrepe, da zagotovijo 
lažji dostop do dostojnega samomora ali ne.
72
Tudi v zadevi Gross je pritožnica izrecno zatrjevala kršitev po-
zitivne obveznosti države, da zagotovi možnosti za dejansko izvr-
ševanje konvencijskih pravic po 8. členu ekČP. Pritožnica je na-
vajala, da je država kršila pozitivno obveznost, da posamezniku, 
ki si želi končati življenje, zagotoviti pridobitev smrtonosne učin-
kovine – NaP. kot že navedeno je eSČP v zadevi Gross primarno 
presojalo ali je država izpolnila zahteve, ki jih 2. odstavek 8. člena 
ekČP določa za dopustnost omejitve pravice do zasebnega življe-
nja, enako kot v zadevi Hass pa tudi v tem primeru ni odločilo o 
zatrjevani pozitivni obveznosti države.
73
10. zaključek
Na podlagi zgoraj navedenega lahko tako ugotovimo:
- da je posameznikova pravica, da izbere čas in način lastne 
smrti varovana v okviru pravice do samoodločbe, kot eden izmed 
vidikov posameznikove pravice do zasebnega življenja po 8. čle-
nu ekČP;
- da je, upoštevaje določilo 2. člena, v povezavi z 8. členom 
ekČP pravica določenega posameznika, da se odloči kdaj in na 
kakšen način bo končal svoje lastno življenje, priznana pod pogo-
jem, da je ta oseba sposobna svobodnega odločanja o tem vpra-
šanju ter pod pogojem, da je skladno s sprejeto odločitvijo tudi 
sposobna ravnati;
- da je državam članicam naložena pozitivna obveznost, da 
vzpostavijo ustrezen sistem ukrepov, ki naj prepreči, da bi posa-
meznik končal lastno življenje, če taka odločitev ni bila sprejeta 
71 
Id, 60. in 61. odstavek.
72 
S. Smet, Hass v Switzerland and assisted suicide, http://strasbourgobservers.com/2011/01/27/haas-
v-switzerland-and-assisted-suicide/ (zadnjič obiskano: 22. 5. 2015).
73 
ESČP, Gross proti Švici (op. pod črto št. 29), 42. odstavek.

58
DIGNITAS n Pravo človekovih pravic
svobodno in ne da bi posameznik razumel posledice take odlo-
čitve;
- da morajo biti posegi v pravico do zasebnega življenja opra-
vičljivi upoštevaje določila 2. odstavka 8. člena ekČP;
- da eSČP še ni odločilo ali obstoji pozitivna obveznost držav 
članic, da posamezniku zagotovijo dostojno smrt.