Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Red v življenji in v smerti ljudi.
Naj natančniši iii naj čudovitim red vlada v našem življenji in v naši smerti, Ne to ne uoo ni nikakor slep primerlej, temuč vse je po naj modrejšem načinu določeno in razmerjeno. Če se pregledajo različne leta, ee vidi, da vedno primerno število ljudi vsake starosti umerje. Ismed 35 do 36 ljudi umerje vsako leto le eden. Nasproti se jih po enaki razmeri zmiraj več rodi kakor jih umerje, tako, da se sme na vsacih 10 umerlih 12 rojenih šteti.
Posebna modrost božja se kaže pa tudi v starosti ljudi, ki umerje jo. V pervih otročjih letih umerje na vsake 3 ali 4 rojene en otrok — v petem letu na vsacih 25 — v desetem letu na vsacih 100 eden, — v štirnajstem in petnajstem na vsacih 200 eden. Dvajseto leto je petnajstemu skoraj enako. Od 25. leta naprej se pa umerljivost spet množi. V 30. letu umerje na vsacih 60 eden, okolj 35. leta na vsacih 50 eden itd. Kako veličastno se razodeva tu modrost in dobrota božja, da ljudem v mladostnih letih nar bolj prizanaša! In vendar, kako razmerno jemlje Bog ljudi iz »veta! Če jih tisuč umerje, je med njimi povsod večidel enako število 20, 50, 60 in SOietnih. Včasih jih res po vojskah in kugah več pomerje — al tu je previdnost božja spet skerbela, da se v naslednjih letih prevelika umerljivost zmanjša, in da se pomanjkanje ljudi spet obilo namesti.
Tudi niso vsi letni časi človeškemu življenju enako nevarni. Nar bolj smertna kosa poje spomladi, in lepi velki traven, ko se vse oživljati začenja, je nevarniši ko sušeč in mali traven. Kakor hitro pa o rožniku gorkota večja prihaja, se bolezni spet zmanjšajo. Poletje in jesen ste potem za zdravje boljše ko zima.
Število dni ali let vsacega tudi naj bolj zaničeva-iiega berača kakor vsacega kralja je tedaj v bukve božje zapisano. Naše samoijubje nas velikokrat zapeljuje, da menimo, ko ne smert bliža, da Gospod neusmiljeno z nami ravna, ker nas ta zgodaj iz sveta kliče. Al naj si bo naša smert še tako rana, se zgodi vendar ravno o tistem času, ki je za nas in za višje namene božje naj pristojniši.
Pa znabiti meniš, dragi br&vec, da imaš pri tem modrem redu pravico, da smeš kakošnega gotovega števila let pričakovati. Res je, da jih v 15. letu manj umerje, ko v 3. Al ko bi v kakošnem majhnem kraji vsako leto le 5 mladenčev umerlo, kdo te more zagotoviti, da ne boš ti pervi ali poslednji izmed njih? ali da, če 15. leto preživiš, ne bo smert v naslednjem letu po te prišla? Al bi nas ne imela ta okoljšina marveč priganjati, da svoj poklic v tistih letih spolnujemo, ki jih imamo naj berže še živeti ? Saj ni gotovo, če ga boš v letih, ki so umer-Ijivosti še bolj podveržene, le pričeti, ne rečem, spolniti mogel? — Se manj pa si nespametno ne obetaj dolgega življenja. Ravno v letih naj krepkejšega možtva — nek od 40. do 65. leta — je žetev smerti posebno velika ali obilna. Ravno ko prav vemo, kaj se pravi živeti, — ravno ko se nar bolj pripravljamo, veselo živeti, nas smert pobaše* vsred naj modrejših sklepov, ki jih za dolgo in srečno življenje delamo.
Modro tedaj delaš, ako si vsaki dan pripravljen umreti! Zakaj tudi to je modra naprava božja, da nu Kimlji vsak dan okoli 30.000 ljudi umerje. Kako lahko je mogoče, da si tudi ti eden izmed  teh trideset  tisuč!
—   414   —