Premier Churchill bo govoril obema zbornicama kongresa
Washington. — V pondeljek ob 12:30 bo imel premier Churchill nagovor na obe zbornici kongresa, člani najvišjega sodišča, kabinet in drugi odlični vladni uradniki bodo prisostvovali. Možno je tudi, da bo prišel poslušat sam predsednik Roosevelt. Churchillov govor bo oddajan po radiju.
Ko je bil v Ameriki bivši premier MacDonald, je tudi nago-•voril obe zbornici kongresa. Tekom prve svetovne vojne je bila dana ista redka prilika zastopnikom Anglije, Belgije, Francije, Italije in Rusije.
Vojaški bal nocoj!
Ne pozabite, da pritfde nocoj v SND na St. Clair Ave. kadetke Slovenske ženske zveze takozvani vojaški b| (Military Ball), čisti preqjtanek so določile te naše vrle Zadetke za ameriški vojni relit'- Vsi vojaki, ki se nahajajo na dopustu, so vstopnine prosti. Ker je danes stfirokfjski "Štefanov dan," bo prav primerno, ako ga obhajalo v krogu naših vrlih dekletJPri-dite od blizu in daleč.
100 japonskih transportov preži pri otoku Luzon. -Sovražnik je izkrcal čete zopet na dveh krajih - Bombniki so napadli glavno mesto Filipinov, Manilo.
WASHINGTON. — Trgovska mornarica bo odslovila 46 ra-p operatorjev z raznih ladij, ki plujejo pod ameriško zasta-Vna niso dana v javnost. Sodi se, da so to taki, ki so osum-
1 Pfotiameriške aktivnosti.
* * *
SEATTLE, WASH. — Iz Alaske je dospela že druga ladja, Speljala 724 žensk in otrok civilnih uslužbencev od tam. eiim tednom so jih pripeljali približno prav toliko. Vlada
^uje sovražnosti v Alaski.
* * *
PES MOINES, IA. — Družina Russell McCartya je morala veti božični večer pri sosedu. Pod verando njih hiše je pri-
®ftireč božičevat star dihur.
* * *
^IMELANDER, WIS,. -j, Družini GiUa»d se na božični 1 Zgoreli trije otroci. Oče je delal, mati je bila pa pri sosedu.
J5' je nastal požar in ker ni bilo takoj pomoči, so otročički * * *
^INEOLA, TEXAS. — Mrs. Moody je dobil lepo božično da-' tyek tujec je prišel k nji, ji izročil $125 ter povedal, da je fto vsoto leta 1917 kupil lesa od njenega moža, ki je obratovat žago.
* * *
^ BRITAIN, CONN. — V neko tukajšno trgovino je pri-^emalec, da bi kupil darilo za prijatelja. Izbral je muzikal-Sček, ki je igral, če je b'l navit, "God Bless America!" Kup-1 bila gotovo sklenjena, da ni kupec videl zadej na zabojčku ietie črke: "Made in Japan."
v	*	*
26. dec. — Angleške čete so včeraj okupirale prista-Č Bengasi, 340 milj zahodno od egiptovske meje. Zadnjič so j.' Angleži zavzeli 7. februarja 1941, toda so ga imeli; v pokanj
kot dva meseca.
$ * 'i'
(Washington, 26. dec. — Ravnokar došla poročila iz Dalj-jlVzhoda naznanjajo, da so Japonci zavzeli angleško pristani-L Otlgkong v južni Kitajski. Največ vzroka, da se je posadka
p je bilo pomanjkanje pitne vode.
* * *
r°NG BEACH, CAL.,.25. dec. — Bombe iz ameriškega bomb-No danes potopile v bližini kalifornijske obale japonsko pod-■ To je tista podmornica, ki je malo prej torpedirala ame-' Worn; nnrnik Absaroka.
Izpod božičnega drevesa v Beli hiši je bila dana obljuba za prerojenje sveta
Predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill sta na sveti večer pod božičnini drevesom v Beli hiši posvetila Zed. države in Anglijo za uničenje osišča in prerojenja poštenega sveta.
Izrazila sta polno zaupanje v zmago zaveznikov, toda obenem svarila, da bodo prišli težki časi in žrtve za-svobodo ljubečega naroda.
Oba sta vrgla vso odgovornost za drugo svetovno vojno na osišče. Predsednik Roosevelt je označil trozvezo osišča kot "to zločesto stvar. Churchill je pa rekel: "Naše žrtve in naš pogum bo doprinesel, da otroci sveta ne bodo oropani svo jih dedišUn in jim omogočil, da bodo imeli pravico živeti na svobodnem in poštenem svetu."
AMERIŠKA m DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	ST/YVTCNTAN IffORNTNO
i j . ;« I^nomceionlv -	AMERICAN HOME	i
....	_	.j——————immmmmmmmmmm.	__________________ __	' f|	i,.	..............■ ' i	ni	.........................
0.300	CLEVELAND, FRIDAY MORNING, DECEMBER 26, 1941	' LETO XLIV. — VOL. XLIV.
pci pri Leningradu v nevarnosti
I Moskva.—Kolona nemške armade von Leeba pred Leninism je v nevarnosti, da bo obkoljena in uničena. Tri ruske fle pritiskajo nanjo na jugu in vzhodu bivšega stolnega me-I Uradno rusko poročilo zatrjuje, da ruska armada stalno Pduje tako pri Leningradu, pri Moskvi in na južni fronti, f'sede na vratu zadnjim stražam nemških armad, da se te ne ltejo niti v redu umikati. rUski general Meretskov se »avl j a na pohod proti za- j ^ pri Leningradu. Potem, !e stri odpor nemške armade 1'kvinu, 125 milj vzhodno ^fiingrada, se je obrnil pro-in drobil nemške utrdbe Volkov. otem se je Meretskov obrnil ^ Proti severu ter se poja-5ted Nemci, ki leže južno od ;l|1£rada. Kako blizu je Me-
retskov že prišel mestu, -poročilo ne pove.
Druga ruska kolona, kateri so prideljene čete na smučkah, prodira proti nemškem krilu v okolici Novgoroda, severno od jezera Ilmen. Tretja ruska kolona pa prodira južno od tega jezera, s čemer je v nevarnosti vsa nemška armada pri Leningradu, i--
fatke vojne in druge vesti
Pet oseb je bilo ubitih la božični večer v mestu
V	Clevelandu in okolici je ime-a smrt bogato žetev na božični rečer. Pet oseb je bilo ubitih v )rometnih nezgodah, največ ra-li opolzklih cest. Enajst oseb je iobilo pa težke poškodbe. Na St. Clair Ave. pri 67. cesti je bil ibit Sam Klein, ki ga je zadel voz ulične železnice. Star je 70 et in brez doma.
Občni zbor čitalnice
V	nedeljo 28. decembra se vrši občni zbor Slovenske narodne čitalnice v njenih prostorih v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob dveh popoldne, članstvo je vljudno vabljeno, da se polnošte-vilno udeleži.
St. Clair Rifle klub
Oni člani St. Clair Rifle kluba, ki nameravajo iti na Silvestrov večer v Lorain, naj pridejo nocoj ob sedmih k Novaku na 756 E. 200. St., ali pkoličite KEnmore 1980. Treba se je dogovoriti glede transportacije.
---—o-
If11 Lausche je odšel i^hington po pomoč
IN- Frank Lausche se je ff^l sinoči v Washington. 9' Cmerava dobiti od vojne-S^elka dovoljenje za nekaj IS, ki bi bili nastanjeni v ij andu. Dalje bo vprašal finančno pomoč pri ci-hrambi. Vprašal bo tudi, i nekaj vladnih uradov pre-1V Cleveland, ker je Wash-8 ^ itak že prenapolnjen.
I Euclid Rifle klub
fc^deljek večer ob osmih bo iria seja Euclid Rifle kluba. Si ie urediti vse potrebno ra-1 .^eta, ki se vrši v nedeljo IJ^uarja. Predsednik Jim Ha vse člane, naj se vsaj J v letu VSI udeleže seje.
izbilo na letno sejo
m, ^eljo popoldne ob dveh bo šoli sv. Vida letna seja in K 6 Novega odbora podružni-■)' ® SMZ. Vsi člani so pro-r se udeležijo.
Mehika je odprla mejo ameriški armadi
Mexico City, 25. dec.—Mehiška vlada je uradno dovolila dohod ameriškim četam na mehiško ozemlje. Prav tako je tudi dovolila, da smejo ameriška letala in bojna mornarica uporabljati mehiške zrakoplovne pristane, pristanišča in oporišča.
Ta akcija je bila izvršena včeraj v senatu v tajnem zasedanju, ki je odobril to priporočilo, podano po predsedniku Comachu 16. decembra. Mehiška vlada je s tem pokazala, da hoče v polnem sodelovati s Zed. državami za obrambo ameriškega obrežja. 1	)
-O-r
Bojna sila svobodne Francije je zasedla dva otoka ob Kanadi
St. Pierre, Miq., 24. dec.— Bojno ladjevje svobodne Francije pod poveljstvom admirala Museliera je zasedlo dva francoska otoka južno od Nove Fundlandije in sicer St. Pierre in Miquelon. Štiri francoske bojne ladje so se navse zgodaj prikradle v pristanišče. Mornarji in vojaki so poskakali na suho in hiteli na strategične točke, vključno bivališče gover-nerja. Zasedle so policijsko postajo, radijsko in brzojavno ter colninski urad.
Prebivalci otokov so vzklikali došlim četam: "Živel de Gaulle!" (General de Gaulle stoji na čelu svobodni francoski vladi)- V pol ure sta bila oba otoka v oblasti došlih čet. Niti en strel ni bil oddan.
Admiral Muselier je nato izdal razglas, da bodo imeli prebivalci otokov priliko, da z javnim glasom odločijo, ali hočejo ostati pod vlado v Vichy, ali pod vlado generala de Gaulle. -o-
Pobiranje asesmenta
Tajnica podružnice št. 14 SŽZ bo pobirala asesment nocoj ob šestih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
V božični poslanici je zaprosil papež pravico za vse narode
Rim, 24. dec.—V božični poslanici, polni tuge in žalosti nad trpljenjem, ki ga je sfetu prinesla vojna, je papež Pij XII. apeliral na vesoljni jfet za garancijo, ki bo dala vsem narodom pravičen in trajen mir. Papež je izdal poslanico na sveti večer pred kardinali.ki so mu prišli voščit po starem običaju srečne božične .prazfli-ke. Govor je bil oddajan potom radija po vsem svetu.
Papež je poudarjal, da mota biti po tej vojni ustvarjen nflv i red na moralnih principih in ii ' zahtevi, da se ustavi vsako oboroževanje ter garantira zakone svobodščin za malega človeka, za male narode in za male manjšine.
Toda p redno Se" m?iV kaj ta-' kega izvesti, je govoril papež, se mora svet vrniti h krščan-' stvu, prekiniti zveze s preroki,' ki uče novo vero brez duše in dušo brez vere, kar je maska mrtvega krščanstva brez Kri-sta.
"V mejah novega reda ni prostora za teptanje svobode, samostojnosti iri varnosti za druge države. Ne bo prostora za uničevanje kulture in jezika narodnih manjšin. Ne bo prostora za egoistično kupičenje okonomskih bogastev in materiala, ki je namenjen za rabo vsem tako, da imajo dostop do teh bogastev tudi oni narodi, ki jih jim narava ni dala."
Papež je rekel, da gleda kot v snu na strašni in krvavi spopad v tem letu in na strašno mizerijo ter razdejanje, ki ga je ta spopad prinesel svetu. Poroka
Jutri ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine Frank Gorše iz 970 E. 207. St. in Mollie Ogrinc iz 887 E. 209. St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu jima želimo.
Zadušnica
V soboto ob pol osmih bo darovana v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta sv. maša za pokojno Mary Šimenc. Prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
200,000 Japoncev gre proti Manili
Junaštvo 400 ameriških marinov bo zapisano v zgodovini
Wash ington. — Mornariški oddelek je potegnil zastor nad krvavimi dogodki na otoku W,ake, kjer je nekako 400 ameri. ških marinov 14 dni branilo otok proti veliki premoči Japoncev in se končno podalo mnogo večji sili.
Dasi je pošla tem junakom že v prvih dneh boja skoro vsa mu-nicija, se niso hoteli podati. Trinajstkrat so odbili napad Japoncev, ki so napadali z morja in z zraka. Enkrat je hkrati napadalo 41 japonskih bombnikov do-čim so japonski rušilci pošiljali težke izstrelke na otok.
Končno je ostala marinom samo ena baterija štirih topov. Pa se še niso vdali. V tem boju so izgubili Japonci štiri bojne ladje in več letal, šele zadnji torek, ko naši marini niso imeli nobene municije več, so se vdali. -o-
Angleži dobro branijo Malajo in Hongkong
!
Singapore 25. dec.—Angleške čete so ustavile prodiranje Ja- 1 poncev na Malajskem polotoku in sicer 300 milj severno od Sluga,pora. Val za valom.. Ja- : poncev se je zaganjal v Hngle- 1 ške pozicije brez uspeha. An- ! gleške svinčenke so kar kosile : naskakujoče Japonce. Od tega x>ja je odvisna usoda Singapo- ; Ta. V zadnjih 24 urah niso pri- < Sli Japonci niti korak naprej.
I
London, 25. dec.—Popolnoma r fbkoljeni, toda polni bojevito-sti so angleški branitelji prista- 1 iiišča Hongkonga. Tudi ti si pišejo slavno zgodovino v analih svetovnih bojev. Japonci na- ' spakujejo pristanišča z morja in z zraka in v Londonu so že davno zapisali Hongkong kot izgubljen. Toda vsak dan zopet prihaja o vesti, da se še vedno drži.
-o----|
Smrtna nesreča
Ko se ,ie vračal v sredo popoldne John Marsich z dela v Aslitabula, O., domov, se je pripetila nesreča pri kateri je dobil tako hudo poškodbe, da je podlegel v četrtek zvečer v bolnišnici. Star je bil 33 let in je stanoval na 1028 E. 76. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Stell°> rojeno Kustich in tri otroke: Mary, Frank in Andrew', mater Mary in sestro Helen, ki bivajo v Alliance, O., v Cleveland brata Franka, v Canton, O. brata Miketa in več drugili sorodnikov. Rojen je bil v Dalmaciji, kjer zapušča več smodnikov. Tukaj je bival 21 leti" bil član odseka 4253 IWO. Pogreb bo v pondeljek popoldne °b 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto zjutraj'
Paznik utonil
Na s?eti večer je utonil v jezeru koncem 49. ceste Charles Herbst/W je bil zadnja tri leta paznik tamkajšnjega jahtnega kluba. S pomola je zdrsnil v vodo in utoni}. Stanoval je na 1049 E. 62. St. in star je bil 60 let in samec.
Manila, 25. dec. — Japonska krdela so se danes vsula od vseh strani proti Manili, glavnem mestu Filipinov in to edino krščansko mesto na Daljnem vzhodu je bilo na božični dan glavno bojno po-zorišče, da ubrani svojo svobodo. Sodi se, da je najmanj 200,000 japonskih vojakov na otoku Luzon, na katerem leži Manila. Najnovejša poročila zatrjujejo, da so se Japonci zopet izkrcali na dveh krajih tega otoka in sicer blizu Mauban, 59 milj južnovzhod-no od Manile in pri Nasugbu, 50 milj južnozahodno. S tem so dobili Japonci na otoku trdna tla na najmanj sedmih krajih.
Japonci izkrca vajo vedno več	---
čet na Luzonu. Vojni oddelek ameriške vlade poroča, da preži najmanj 100 japonskih transportov v bližini otoka, da bi izkrcali nove čete.
Japonski bombniki so sinoči metali bombe v trgovski del Manile. Vlada namerava izseliti iz mesta vladne urade in razglasiti mesto kot "odprto mesto," da ga tako ohrani pred nadaljnim bombardiranjem. Odprto mesto je tisto, v katerem ni glasom mednarodnih zakonov nobenih vojaških naprav. Manila nima nobenih modernih utrdb, razen staro z'dovje, ki so ga zgradili še Španci.
Na božični večer so Japonci štirikrat bombardirali Manilo. Ognjegasci še niso bili pogasili požarov, ki so jih povzročile pr-ye bombe, ko so že prihrumeli drugi japonski bombniki. Ubite so bile samo one osebe, ki niso poiskale zavetja.
To, da Japonci od štirih smeri predirajo proti Manili, bi bil le čudež, če bi mesto vzdržalo. •-o-
Osiška armada beži proti Tripolisu, vneto zasledovana od angleških čet
Kaira, 25. dec.—Razbite osi-ške čete beže zahodno iz Libije proti Tripolitaniji. Posamezne oddelke zasledujejo in napadajo angleške čete in zračna sila. Prve vrste angleške kolone so prišle že dlje, kot je bil dospel lansko leto general Wavell, ko je podil Italijane iz Libije.
Medtem, ko pode nekatere kolone bežeče Nemce in Italijane, čisti ostala armada ostanke po Libiji. Včeraj so zavzeli Angleži zrakoplovno pristanišče Benina, ki je komaj ducat milj vzhodno od Bengazi. V kratkem bodo udarili Angleži tudi na Bengazi, ki je zelo važno pristanišče v zahodni Libiji.
-o-
Nove uradnice Društvo Srca Marije (staro) je izvolilo za leto 1942 sledeči odbor: Predsednica Julia Brezo-var, podpredsednica Mary Gr-dina, I. tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., tel. EN-0729, blagajničarka Louise Piles, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skuly, Anna Erbežnik, nadzornice: Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich, rediteljica Frances Ka. sunič, zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Mary Teka-vec in Mary Pristov, zastopnica za klub društev SND in konferenco Mary Stanonik, zastopnice za skupno akcijo slov. župnij Jennie Karlinger, Mary Per zdravniki dr. Perme, dr. Perko dr. Oman, dr. Skur, dr. Seliskai Sr., dr. Seliskar Jr., dr. Opa škar. Društvo zboruje vsako 2 i nedeljo v mesecu v stari šoli sv Vida.
Ljudje so gledali z obrežja ko je podmornica zadela ameriško ladjo
San Francisco, 25. dec. — Japonske podmornice so danes prinesle vojno prav tik kalifornijskega obrežja. Ameriški tovorni parnik Absaroka je bil torpe-diransob belem dnevu, dočim je boj opazovalo na stotine ljudi z obrežja.
Neka drzna japonska podmornica, ki je bila našemljena kot ribiška ladja, .je križarila kakih 15 minut med številnimi ladjami cb obrežju. Potem si je izbrala parnik Absaroka, ki je bil naložen z lesom in izstrelila vanj torpede. Eden izmed torpedov je zadel in parnik močno poškodoval. Eden izmed mož posadke je bil ubit, Ostalih'34 se je rešilo.
Bojna letala so Se takoj zapodila proti morju, toda podmornica se je potopila in izginila. Priče pravijo, da so vrgla letala bombe na isti kraj, kjer je podmornica izginila v vodi. Toda, če so bombe zadele, se ne ve.
-o--
Maršal Petain se menda ni odpovedal
Vichy, 25. dec.—Na božični večer je maršal Petain potom radia govoril francoskim vojnim ujetnikom in jim obljubil, da bo storil vse, da jih kmalu osvobodi. V nemškem ujetništvu je še vedno 1,200,000 francoskih vojakov. Maršal Petain ni ničesar omenil o resignaciji, kar se je pred par dnevi z vso gotovostjo zagotavljalo iz raznih krajev Evrope.
—-—o-
Rdeči križ nabira kri za pomoč našim vojakom
Z namenom, da se pomaga reševati življenje ameriških vojakov in mornarjev, se apelira na zdrave osebe, naj bi dale svojo kri, katero se potem pre-zervirano uporablja za transfuzijo. V Clevelandu je glavni stan za to na 3111 Prospect Ave. Od danes naprej se lahko tukaj priglasi vsak, ki je pri-i pravi j en dati kri. Ure so od j 8:30 zjutraj do 5:30 popoldne | xsak dan. Kri se sprejme od 'I zdravih oseb v starosti od 18 do 1 60 let. Oni, ki niso še stari 21 let, morajo dobiti dovoljenje ! od staršev. Kri bodo zaceli je-" mati 8. januarja in sicer samo od onih, ki se za to prostovoljno " priglase. Lahko se priglasite 1 tudi telefonično, ako pokličete ■ Endicott 7575.
j Letna seja "Zvona"
; V nedeljo ob desetih dopol->, dne bo letna seja društva Zvon. r Ker je seja važnega pomena, je - vsak član prošeh, da se udeleži. !. Volitev novega odbora in druge . važne stvari bodo na dnevnem redu.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1941
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
>117 St. Clair A venae
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
j BESEDA IZ NARODA j
* —•—•—»...». ......	, o ,.»■■.»--. „. .	. . ^
NAROČNINA:
Za Ameriko ln Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.02 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _________Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 0 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878.
83 •	No. 300
Fri., Dec. 26, 1941
Verjemimo samo golim faktom
Edino, česar se vsaka vlada boji in tega se boji tudi naša vlada v Washingtonu je, če se naroda polasti vojna histerija. Ničesar ni bolj nevarnega za deželo kot če narodu upade pogum, če začne viti roke v obupu in tarnati, da je že vse izgubljeno. Kadar se polasti civilnega prebivalstva taka panika, potem je res vse izgubljčno, čeprav v resnici ni nobenega povoda za strah.
To je bil glavni vzrok, da je kmalu po napovedi vojne Japonski, Nemčiji in Italiji stopil predsednik Roosevelt pred ameriški narod in mu vlil v srce zaupanje in pogum.
V prvih trenutkih vojne z osiščem so Amerikanci že pokazali, da so nervozni. V Seattlu je druhal metala kamenje v okna, ki so bila razsvetljena, misleč, da je sovražnik že v deželi in da so razsvetljena okna cilj sovražnim bombnikom. Alarmi radi dozdevnih zračnih napadov na zahodnem kot na vzhodnem obrežju so kazali, da je narod v histeriji. Malo je manjkalo, da ni prišlo tudi na newyorški borzi do panike.
Celo v kongresu, kjer so prej senatorji in poslanci z "največjo ravnodušnostjo glasovali za napoved vojne osišču, pa so nekateri senatorji in poslanci kmalu zatem kar tekmovali v besedičenju, kaj vse moramo storiti, da se ubranimo sovražnika. Vse to je napravilo vladnim uradnikom več skrbi, kot pa poročila o napadu na ameriško ladjevje v pristanišču Pearl.
In vendar ni prav nobenega vzroka za razburjenje. Sovražnik je še tisoče milj proč, naša bojna sila, pomorska, zračna in pehotna, je povsod na pažnji in v veliki moči.
Nikdar ne verjemite govoricam, sumnjam in namigava-njem. Verjemite samo vestem, ki prihajajo direktno od naše vlade, ki ne bo zakrivala ničesar, pa tudi ničesar olepšavala. Predsednik Roosevelt je obljubil, da bo narod zvedel vse vesti in novice, razen onih, ki bi bile koristne sovražniku, če bi prišle v javnost.
Zavedati se moramo, da dežela ni brez pete kolone in da ima ta nalogo Zanesti med narod razburljive in strašljive vesti, ne potom časopisja in radija, ampak z namigavanji in šušljanjem.
Vlada sicer ne zanika, da ni možnosti bombardiranja ameriških mest in da se mora vsako mesto za vsak slučaj pripraviti. Toda istočasno pa pravi, da sovražnik nima oporišč v bližini in da ni pričakovati kakih večjih bombnih napadov.
Pozor pred petokolonci! Naloga petokoloncev je, da v deželi ustvari nezaupanje v vlado, da ustvari plemensko sovraštvo, da naščuje soseda proti sosedu, z eno besedo: da ustvari v deželi zmedo. Kadar dovrši to, je delo za sovražno armado lahko. Lep zgled daje v tem Francija.
Kadar vam kaka oseba nekaj pripoveduje, jo vprašajte, kje je tisto brala in kakšne dokaze ima za svoje trditve. Videli boste, da nima dokazov in da vas hoče samo oplašiti. Tista oseba je vaš in naš sovražnik, ne zaupajte ji!
Iz urada gl. podpredsednika SMZ
Božični prazniki so tukaj in leto se bliža svojemu koncu. Zopet bomo delali resolucije za prihodnje leto. Zato pa si vzemimo čas, da si izprašamo vest: kaj, kako in zakaj smo se trudili vse leto 1941; ali samo zase, ali bo to tudi komu drugemu v korist. To pa napravimo, da bomo vedeli pri čem smo. Nato pa sodimo sami sebe, če je bilo slabo, potem to zanaprej opustimo in če je bilo pa dobro pa podvojimo.
No, Slovenska moška zveza sicer počasi, a vendar povoljno napreduje, tako v članstvu na splošno, kakor tudi v novih podružnicah. Lahko smo ponosni, ker imamo danes že precej več novih podružnic in tudi članstva, kakor smo ga imeli pred letom. Podružnica št. 1 je zelo dobra in kako pa tudi ne, saj ima vendar vse najboljše moči med sabo; št. 3 pa je največja, saj ima tudi veliko polje zato; št. 4 zelo dobra, podvojite članstvo; št. 5 in 6 ravno tako; št. 8 najmanj 200 novih članov v prihodnjem letu, tudi št. 10 lahko to.naredi; št. 9, 11, 12, 13, ki so novejše podružnice, potrojite svoje članstvo. Podružnica št. 14 je še mlada in prav lepo napreduje, a prosim vas bratje, malo več aktivnosti. Podružnica št. 15 je pa kcmaj mesec stara. Bratje pri tej številki, vsi na delo, da vam zraste veliko drevo.
Prosim in apeliram na vse uradnike podružnic in ravno tako na vse članstvo naše zveze, da stojite trdno in delujete skupno po svojih najboljših močeh za napredek svojih podružnic in Slovenske moške zveze. Bratje, nikar ne mislite, .da je dovolj samo en nov član na mesec, ampak vsak član naj se potrudi in pridobi po deset in več novih članov na mesec. Tak sklep naj si vsak osvoji na novega leta in po njem naj se tudi ravna. Bratje, nikar ne mislite, da pretiravam, sam sem to izkusil in storil sem več kot pa vas prosim. Bratje,
di vam v zadoščenje.
Vse to vam iz srca želim, da bi se vse uresničilo. Vas bratsko pozdravlja za napredek in pro-cvit Slovenske moške zveze, Tony Rudman, gl. podpredsednik.
Iz Jutrovega
Cenjeni delničarji in delničarke ter sploh vse cenjeno občinstvo iz naše okolice; tem potom vam naznanjamo, da bomo imeli v našem domu, v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., dne 17. januarja 1942 srnjakovo večerjo in sicer se prične s serviranjem ob osmi uri zvečer.
Nikakor pa ne smete misliti, da bomo imeli samo srnjaka, o nikakor ne, na razpolaga bo tudi vsakovrstnih drugih dobrot. Vsi tisti, ki še nimate vstopnic, ste prošeni, da si jih čim prej preskrbite. Dobite jih lahko pri vseh direktorjih in pri vseh članicah Inašega Gospodinjskega kluba »ali pa tudi pri oskrbniku Slovenske delavske dvorane.
Vabljeni ste, da se gotovo udeležite v velikem številu, ker to je nekaj posebnega za našo dvorano, kajti to je prvi srnjak, ki bo serviran v Slovenski delavski dvorani, odkar je ista postavljena. Zato pa upam, da ne bo nihče odrekel, če slučajno katera izmed članic potrka na vrata in vam ponudi vstopnico, saj gre vse, kar bcmo napravili ta večer, v korist naše dvorane.
Povedati pa tudi moram, da nam je srnjaka preskrbel naš poznani jager Louis Kočevar iz Elizabeth Ave. Pravi, da ga je dobil nekje v Pennsylvaniji, a kje in v katerem kraju, tega nam pa noče povedati. Rekel je, da sedaj že ve zanje in da bo šel prihodnje leto zcpet ponj. Le ko-rajžo Loui^! Zato pa tudi prav prijazno vabimo vse naše slovenske jagre, da pridete poku-sit tega našega srnjaka. Posebno pa povabimo tudi našega Jakata, 'e pridi, da boš videl, če bo naš tak, kakršne Ti pritroskaš iz Pennsylvanije.
Torej, rojaki; ne pozabite te
>
Da se ne pozabi. . .
Dasi so lokalni cenzorji prečitali vsako knjigo takoj, ko ie bila tiskana, pa so se oblasti trudile na vse načine, da bi preprečile razpečevanje slovanskih knjig. Posebno piko so imele oblasti na čitanko "Prvi koraki,'' ki jo je tiskala "Goriška matica" in pa knjigo za mladino "iKolački," ki jo je tiskala goriška Mohorjeva družba. Več šolskih nadzornikov v goriškem okraju je z vso vnemo zaplenjevalo ti dve knjigi. Naročili so italijanskim učiteljem in učiteljicam, naj ukažejo učencem, da prineso te knjige v šolo z izgovorom, da bodo v šoli brali iz njih. Ako so otroci ubogali, so jim knjige takoj zaplenili. Ako pa otroci niso ubogali, je šel učitelj v sprern-stvu fašistov od hiše do hiše in so iskali te knjige v hišah, kjer ni bilo takrat nikogar doma.
Šolske oblasti so opozorile na te knjige policijo, ki je šla takoj na delo in zaplenjevala knjigo "Prvi koraki," čeprav je bila tiskana s privoljenjem lokalnega cenzorja. Policija in karabinjerji so šli v hiše vseh agentov, ki so bili pooblaščeni razpečavati knjige "Goriške straže" in niso jemali samo to nedolžno knjigo za otroke, ampak tudi vse publikacije "Goriške matice."
V	letih 1927 in 1928 je bilo pred sodnijami v Trstu, Tolminu, Podgradu, Sežani, Ajdovščini in drugih več kot 20 agentov "Goriške straže" obsojenih radi razpečevanja knjig. V največ slučajih so bili obsojeni v težko globo, pa tudi v ječo. Te obravnave, ki so dale obtoženim mnogo stroškov, so imele namen, da bi jih oplašili pred nadaljnim razpečava-iijem slovanskih knjig.
Posebno tipičen je slučaj Slavka Tuta, ki je bil obsojen na dva meseca ječe, ker je imel v svoji hiši slovenske knjige, jih razpečaval in s tem "širil slovenski jezik na škodo italijanskemu." Prizivna sodnija ga je sicer oprostila, toda goriška komisija ga je poslala za tri leta na Liparske otoke.
V	Gorici sta imeli samo dve knjigarni dovoljenje, da sta smeli imeti v izložbenem oknu slovenske knjige in jih priporočati svojim odjemalcem. Toda če je kdo naročil knjige po pošti, jih je malokdaj dobil. Pošta jih je vrnila knjigarni z opombo, da jih naslovnik ne mara; v največ slučajih so se pa knjige enostavno "izgubile." V dostih slučajih je bil pa še naslovnik poklican na policijo, kjer se je moral zagovarjati, zakaj si je drznil knjige naročiti.
storite tako in koncem leta 1942 se bcmo vsi veselili- lepega napredka pri Slovenski moški zvezi.
Opozarjam pa vas tudi bratje, da ne pozabite, da ima sedaj naša zveza tudi mladinski o'ddelek-Vpišite vse svoje sinove pri svoji podružnici. Vsak lahko pristopi v mladinski oddelek od 1. d° 16. leta. Vse potrebne listine dobite pri tajniku svoje podružnice. Tajniki, če vaša podružnica še nima mladinskega oddelk»> tedaj se potrudite in ga takoj organizirajte.
Vsak naj se zaveda, da iz mladinskega oddelka bo rastel tudi odrasli oddelek in tako bo rastla tudi naša Slovenska moška zveza in tako bomo pridržali tudi našo mlajšo generacijo, da se ne bo prehitro potujčila. Saj vidimo, kako hitijo v Evropi trebiti naš mili slovenski jezik in slovenski narod sploh. Stojmo vsaj mi, ki nam je še dana prilika, da lahgo še za nekaj let Podaljšamo življenje našemu jeziku. Samo mislite, kako bi naši
°l:usne večerje in zapomnite si, da se to vrši v soboto, 17. januarja 1942, ob osmih zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Vas vse prav prijazno vabi in pozdravlja,
Oirektorij SDD in Gospodinjski klub. -o-
Svelonožno srečanje na cesti
O srečanju na cesti bi vam pripovedoval, o svefonočnem srečanju, ki sem ga doživel na naši cesti slovenski ....
Ni naša cesta, kot so druge ceste, ravne in gladke, v daljavi se izgubljajoče, sive in negibne. Ceste po svetu so ceste strojev in ropota, cesta slovenska pa je pot desetega brata: vasi obiskuje, pri znamenju očenaš zmoli, potlej se v ostrih ovinkih povzpne na goro, kjer v Marijini cerkvici pesem po-
tam onkraj morja radi danes govorili svoj jezik, pa ga ne »mejo — vse jim je odvzeto in izgnani so na vse strani sveta. Težko mi je, ko to premišljujem in skoro bi rekel, da tudi pisati ne morem več za danes il1 Preostaja mi še toliko, da vam vsem gl. uradnikom, kakor tudi vsemu članstvu želim vesele b°žične pravnike in srečno novo leto. Naj v prihodnjem letu izgine vsa sebičnost izmed nas, naj vlada med nami sloga, požrtvovalnost in bratska ljubezen ter res Pravi božični mir skozi vse let" 1942, da bi zdravi dočakali in da bi leto osorej z veseljem zrli na uspehe celega leta. Hvala	v preteklem letu ni bilo naše delo zamanj, verjemite mi, da bo tu-
božno zapoje; med temnimi jelkami se spušča v dolino, kjer polja razkosa in bister potoček spremlja. . . .
Nikjer se ne ustavi, brezkončna je kot romanje desetnika! To je cesta slovenska, cesta desetega brata.
Ali ne Čutite, ikako vabi s seboj? Kmetu, ki v slamnati koči koruznega kruhka strada, prigovarja; "Pojdi z menoj! Vem za zemljo, ki ti bo stoter-ni sad obrodila! Pojdi, sit boš in bogat!" A kmetic ne gre. Zakaj ljubša mu je njegova, s krvjo dedov napojena in z njegovim znojem in žulji pognojena, a vendar tako skopa žemljica in skromna domača hišica, pa vendarle dom njegov: "Ljubo doma, kdor ga ima,!"
In otroku, ki vsako jutro v šolo hiti, mar ni cesta tudi njemu vsejala seme hrepenenja po tujini, po daljnih deželah, željo, da bi šel po cesti kar naprej in naprej, dokler ne bi prišel do zlatega gradu, za zakletim zmajem in s prelepo kraljičino zlatolaso, kakor mu je babica pravila. Zares, ni malo otrok, ki jih cesta izvabi s seboj, odtrga od doma. .
Slovenska cesta, pot desetega brata! V poletnem soncu bleščeča kot sneg, živahna kot pesem, vesela kot prisrčen pozdrav dobrega znanca! Berač stopa po njej, z dolgo brado in s polno malho novic, študent jo meri vsak dan, tiho pesmico brundajoč, oče pridejo po njej s sejma, voznika srečava ob visoko naloženem vozu in posti-ljon trobi po njej na svoj rog.
Lepa si, bela cesta slovenska, dokler te poletno sonce obseva! K sreči vabiš, ljudi v svet vodiš, srečo najdejo ljudje na tebi! Rad bi, da bi bila tvoja
slika vedno tako lepa in vedra. * # *
Dan pred božičem, zimsko popoldne, skoraj že sveti večer. Iz ozke, skalnate soteske sem prispel po cesti v ljubko dolinico. Sonce je tu še zlatilo vrhove, vas v dolini pa je bila že zavita v modrikaste meglice, šumenje drobnega potočka se je le tupatam oglašalo izpod ledene skorje, obcestno drevje je mirno in resnobno nosilo praznično odejo ivja, le tupatam se. je veja zbudila iz sanj in se zravnala, veterc mi je nosil ivje z nje v obraz.
Vse je bilo lepo, praznično! Saj sem šel domov, na božične počitnice. V mislih sem že snoval domačo nalogo, podobno vsem božičnim nalogam: Sveti večer je. Praznik miru in ljubezni, ko se vračajo iz tujine izgubljeni sinovi, ki jih doma čaka ljubeča mati, kleče pred jaslicami v molitvi zanje. O, kako lepo nalogo bom napisal. ■f-'Hji:li«ri '	V , # * *
V snegu škripajoči koraki so me vzbudili iz zamaknjenih misli. Pred menoj je omahovanje in počasi stopal mlad, te-nak in izčrpan mož, s culico na koščeni rami. Tudi deseti brat, ki se na sveti večer vrača k staršem, izgubljeni sin, ki skesan roma proti domu? Pospešil sem korak.
''Dober večer!"
Mož je počasi dvignil pove-šeno glavo. Stal je pred menoj, šibkega telesa, udrtih prsi in voščenega obraza. Izpod pono-Lenega klobuka s širokimi krajci so silili črni kuštravi lasje, izpod nagubanega čela me je gledalo dvoje obupanih oči.
"Dober večer, gospod,!"
"Kaj bi z gospodom! Študent sem!"
"To se pravi, da hočete biti gospod!"
Trpko so zvenele njegove besede. Pogledal sem ga bolj pazno. Bil je, kot je podobnih milijon in še več, vendar je bilo v njegovem obrazu nekaj posebnega, nekaj čudnega, čemur nisem vedel imena. In izraz njegovih oči! Iz bledega in shujšanega obraza so gledale v svet tako obupno, nezaupno, skoraj sovražno! Pretresljivo revščino si mogel citati' v njih, trpek posmeh preteklosti, temen strah pred bodočnostjo, najbolj pa zapuščenost, zapu-ščenost. . . .
"Pustiva to!" sem ga miril. "Saj je vseeno, gospod ali študent ali kar koli! Vsi smo ljudje!"
"Vi morda res še mislite tako, ker ste mlad, napol otrok še. Drugi pa ne mislijo tako! Drugi priznajo le gosposke, le študirane ljudi! šol, izpričeval potrebujete za vsak korak, še za umetnost. ..."
"Kaj ste morda vi umetnik?"
"Da, mladi gospod, umetnik sem. Slikar, kar je bil tudi moj oče. Nisem hodil v šole, pa vam vendar narišem Madono, lepo, kot je lepa le v nebesih in ka-
kršne je znal naslikati le moj oče. Ali pa Jezuščka, če hočete, pa Jožefa, in svetega Roka ali pa svetega Florijana. Znam slikati. Toda kaj mi to pomaga. Sedanji ljudje se več ne brigajo za kapelice in znamenja ob poti, nihče jih ne mara dati preslikati. Tudi drugod zame ni več kruha: včasih sem slikal na gostilniške stene poskočne jelene, lovce na jagi, trebušnate pivce in lepe deklico s kozarčki rdečega vina v rokah. . . . Sedaj tega ni več; ni več moderno. Pa saj sam i'em, da je bilo vse to slikanje až . . . ."
"Zakaj? Kako to mislite?"
"Laž je, slikati na steno re-jenega in smehljajočega se možakarja, ko vem, da se zalivajo gostje z jerušem, zato ker so lačni ip da utopijo v njem črne skrbi, ki jih dan za dnem mori-: jo! Laž je, slikati Mater Mari-j jo z zlato krono na glavi, z bi-' seri v laseh in s prstani na rokah. Saj Marija ni bila taka! Jaz bi narisal Marijo tako, ka-' kor je bila v resnici: preprosto ženo, mater, z od dela in žrtev razoranim čelom, kakršnega je imela moja mati....."
——----—T rij"'
"Pa narišite tako ^ V
"Kdo mi bo dal platn% t barve, kdo stan in kru^ {jlK čas? Kmetje ne maraJ0. ^ii Marije za v kapelico, vS' dj< gi pa mojo umetnost Pre prič( ker nimam šol, nimam 1 val...."	^
"Nisem vedel, da Je e5 nje tako težko. . . ." mi je mož smilil.	. teg'
"Kako bi vedel,! V ŠO^j ne učijo! Kdo se more ^ e p iz knjig naučiti! Vse i sejo o življenju in vse ^ f kažejo! Toda življenje'.? K* opisujejo knjige, življen-'i re* kršnega kažejo slike, ^k! nično, je laž, velika laž'b po' naslika drevo, cvetoče ° pi' pesnik, ki pride zal jub o1® mo, ga opeva. ... I'1 ^ \ fe ki je videl sliko in preb.'t sem, se pelje sit in sp°cJ.n p'1 tom mimo tega
drevesa/ „5*1 kima sam pri sebi, če^. je res lepo po cestah, c{ kdo bi to mislil. . . •" 1 ^ hodiš dan na dan P° \>° zmučen in lačen, kf1^ " navduševal za cvetoče ■ poti?"
"Vi ste velik pesimist' J
(Dalje na 3 strani)
F.DINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA
Slovenska možka ^^ zveza v Ameriki
4
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v drža«
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODMA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preisWve
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do *100
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije.
GLAVNI ODBOR: Predsedn'k: TOED UDOVICH. 183-22nd St. N W Barberton O.
Ta?nirvrNC^TkHA^^UDMAN' 719 ® "7th St «nd, O.
Zapisnikar: JOŽE SAfO.
NADZORNI ODBOR-nadzornik: JOHN LINTOL, 208-23rd St. N. W., Bf
Druei nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave Cleveland,0' Tr6tJi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 K 40th St! Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR-Cleve£dP'o °db0rnik: AUGUST P- SVErEK' 478 E. ^ S'"
S 33; J5SS
Za pojasnila se obrnite na, glavnega tajnika Slovenske Moške Zve* ______1067 Sutherland Ave., Akron, o.
h urada glavnega tajnika SMZ
Ko smo zopet pri koncu starega leta, je že naša navad«,di pogledamo nazaj v preteklost in pregledamo naša dela, da * * mi prepričamo, ali smo naredili kaj napredka v preteklem !et Vem, da ni človeka, kateri ne naredi nekaj načrtov in skleP°v/' katerem, hoče napredovati in popraviti navade katere ni" *
rS" T ak°r "ikdar p°prej' je nuJ'no in'potrebno,
redimo načrte ne samo za našo osebno korist, ampak za *** nase lepe nove domovine in tudi naše napredne organizacije-J
Za napredek naše domovine bo vzelo veliko požrtvovalni strani .našega mladega članstva, kateri so pripravljeni dati sv« življenja za prostost, katero poznamo v naši prosti A*«r' Ameriški Slovenci v vojaški službi torej delujejo za deželo K leg tega, ko bodo zmagali, bodo pripomogli'do svobode ^ '1 rojake m napredek slovensčine v stari domovini. Vsak ^ J Slovenec lahko naredi nekaj, da bo zmaga naša in to da svoje vsakdajno delo še boljši kakor kdaj poprej da se \eda, da je častno in ponosno biti ameriški državljan. ••)«
En jako dober sklep zavednega Člana naše Slovenske ^'J. zveze v Ameriki je, da pridobi v našo organizacijo vsaj vega člana vsaki mesec novega'leta. Torej apeliram na ^ vseh podružnic, da delujete v to smer, in že naprej upam i" da boste imeli dober uspeh.	' j
Prav z veseljem naznanjamo, da je sobrat Anton Puf0j prvi glavni podpredsedni kustanovil podružnico št. 15 v Michigan. Torej se širimo. Detroitčanom pa zakličemo d n
1 med nami- Upamo, da boste lepo napredovali po "»črt% katerih se je naša organizacija ustanovila. Z veseljem k0"1 sledovali vaš bodoči napredek.	^
Tajnik podružnice št. 4 v Girard, Ohio, pismenim Potolll,!-j' znanja, da priredi št. 4 plesno veselico v soboto dne 31. v Slovenskem narodnem domu v Girardu, Ohio. Prav PJ'iJ! vabijo vse člane in rojake, da se udeleže. "	. iel
Tudi podružnica št. 1 v Barbertonu naznanja, da ^ 1 veselico na isti dan.
Tem potom se prav lepo zahvaljujem časopisu ^tl Domovina za izvrstno sodelovanje v preteklosti in upa^ * nadalje.	. j
Voščim v imenu glavnega urada Slovenske moške ^[o Ameriki vsem članom in čitateljem tega lista lepe in ves<^ pd žične praznike ter srečno in napredno novo leto. Z bratsk'1" zdravopi, •>	^	f /j
_ Vincent H. Lauter, glavni ta.jnikj>^
SATAN IN IS K A RIO T
Po nemikem Izvirnika K. Slays
(jlfeba. Že sam napis je
/►jen,"
JPto to?"
(rčaran je gledal stekle-
lfti vinorodni kraj se nam-[I'Henuje Riedesheim, am-j®'/
[f res — r Kako da tega ni-f|tei opazil —!"
zanimiv tiskovni poli : Napis se je rodil v Ze-fh državah, doma pri nas ji »i bil natisnjen. In če je »lov napačen, kako bo šele
ij0 ste plačali?" M^aJst dolarjev." [}ol>e steklenici?"
H^o."
jI/0—? Cena bi nazadnje W Pravilna. Za pravega Itchier ja se tudi pri iz-HPlača petnajst dolarjev
m.
trideset dolarjev — Fj0 videli! Pokusimo ga, jjft'edesheimerja!"
je tri čase. Trčili smo. ■J 'i sestra sta pokusila ■"jjivo gledala. Sam pa lsem poskusil, že nos mi pal dovolj. O vinu ni bi-"> sam kis, rozine in vin-
S-
^arana sta postavila ča-^izo. Franc' je zabavljal ^Jal sem ga.
si radi te nesreče ne ,as! Nisem prišel pit k
■
'^o tale izdelek ameri-kemije pa govorimo Važnejših rečeh! Mnogo J10 Povedati!" me je gledal. J'e pravil. "O vaših us-N doli v Egiptu —. Saj kislim, kako je bilo—. i. 8em zahteval—. Niti : Zbrisanemu človeku bi prečilo, da bi po tistih ''h in meglenih podatkih \ širnem Orientu lopova,
Pozna ne!" J^hnil sem se.
V megli trčijo po-*UP ljudje, ki bi se sicer I ^ vremenu nikdar ne
(,veden me je gledal.
} Kako — ? Tako L , XT .
■ Naj posnamem iz I e§ed, da potovanje ni 's'0 brezuspešno —
besed lahko posna-:|H bom vašo gospo sestro ^ nečemu, kar ji je, se neprijetno." JJlil —? K čemu?" r h je prej, ko vas še ni da noče biti nikdar 'Jonarka."
Je hlastnil: 'jonarka —? Prisilili bi j,' bila milijonarka —?"
resno govorite?" l^.0 resno govorim."
je pokonci. ^Pravite —! Čudovito bi (j.1. Neverjetno —!"
Starta me je napeto gle-^a pa ni nič.
nič čudno ni. Cisto i A vsakdanja zgodba—. ■Ji 2e bilo kaj čudfiega na (j® to čudno, da zadeva še , raju."
Pri kraju—? Pa govo-Jonih —! Jte vendar brž, kako je h ravili ste tistikrat, da je ] ^unterjev spremi jeva- j ;(/Jar in zločinec in da mu itJ°natan Melton —." H ko je tudi bilo." (^Potovali ste v Orient, C- da
ga poiščete, da raz-1)| £ sleparja in rešite panterja, dediča —V' ^ potovanje ni bilo za-
k
našli?" b*
Small Hunter ja in Jo-^Meltona."
L ste Hunter j a, pravega Ste le prišli o pra-*8U Pravili ste, da je
bilo njegovo življenje v nevarnosti —."
"Žal sem prišel prepozno. Small Hunter je mrtev."
Prebledel je.
"Sveti Bog —! Mrtev —! Pravi dedič mrtev —! In mi smo njegovi nasledniki —. Dediči ogromnega premoženja."
"Milijonov!"
Kar za glavo se je prijel.
"Kdo bi verjel —! Kaka sreča —! Kaka velikanska sreča! Konec je trpljenja —! In naši starši —! Kako bodo srečni —!
Sedaj bi verjel, da lahko človeka kap zadene, če čuje nenadoma tako novico —. Milijoni
Pojdite — pojdite —! Objeti vas moram, vi sijajni, vi edini človek!"
Pograbil me je.
Ubranil sem se mu.
"Pomirite se! Zadeva še ni toliko dozorela, da bi vas smela zadeti kap ali pa da bi znoreli ! Edini pravi dedič ste sicer, podedovati pa zaenkrat ne morete ničesar več."
Sesedel se je.
"Kaj —? Nič več —? Ali ni denarja?"
"Ni ga več. Jonatan Melton ga je pobral."
Zastokal je.
"Sveta nebesa! Tisti slepar! Pa ste rekli, da ste ga našli—! Ga niste prijeli?"
"Prijel sem ga in ne samo enkrat. Pa ušel nam je z očetom vred iz Tunizije, hitel v New Orleans, se predstavil za Small Hunterja, kateremu je, kakor veste, zelo podoben, pobral milijone in izginil." , "Niste šli koj za njim?"
"Spotoma nam je zbolel Win-netou, štiri mesece smo bili priklenjeni na njegovo bolniško posteljo. In medtem so Melto-ni opravili."
"Ampak vsaj pisali bi bili, vsaj brzojavili —!"
"Pisal sem in brzojavil odvetniku Fred Murphy ju, pa ni nič pomagalo. Lopovi so raz-predli svoje mreže krog odvetnika tako pretkano, da so bili popolnoma varni. Prepozno smo prišli v New Orleans."
Ves razburjen je stopal po sobi, gubal čelo, grdo gledal in stiskal pesti.
"Jonatan Melton nam mora takoj izročiti dediščino, takoj! Kje pa tiči, lopov? Koj bom potoval za njim, prisilil ga bom, da mi vrne denar!"
In grozeče je zamahnil z roko. Da ga je videl Jonatan Melton, gotovo bi se ga bil prestrašil.
Smehljal sem se mu. Razdražen je obstal pred menoj. .
"No —? Kje tiči tisti lopov _1"
"Tu v Albuquerqui."
Sapo mu je vzelo.
"Tu — v — Albuquerqui —V*
"Da."
"Zakaj pa mi niste tega prej povedali? Zakaj mi niste pisali? Že nekaj dni sem tukaj —. Prijel bi ga bil —."
"Mislite? Sodim, da je prispel šele pred dvema dnevoma. Za petami smo mu bili. Pismo bi ne bilo prej prispelo ko mi. In tudi mi bi bili o pravem času prispeli, da nas niso spotoma zadržali Komanči. Zamudili smo se za poldrugi dan. j Nas torej ne zadene nobena krivda. Sicer pa mislim, da ga bomo jutri prijeli."
"Vi —? Ali nista samo dva, vi in Winnetou?"
"Anglež Bothwell se nama je pridružil v Egiptu, izvrsten člo-j vek, pravi gentleman, junak, da ga je treba iskati." | "Torej v Albuquerqui da je Jonatan—? Koj bom—."
Podjetno je stopil.
"Stojte!" sem ga ustavil, ko se je obrnil k vratom. "Počakajte! Mož namreč ne stoji zunaj pred vrati, da bi vam kar v naročje omahnil. :	(Dalje prihodnjič)
Proslava dneva zedinjenja v New Yorku
Konec.
Kadarkoli se prvič sestanejo dve razne skupine, dve plemeni, dva naroda, ki sta prej živela dolgo časa posebno življenje, se predata drug drugemu ter sprejmeta drug od drugega najprej svoje slabe lastnosti, slabe strani. Kajti slabe, negativne lastnosti so bolj proste, bolj vidne, lažje jih je mogoče spoznati na zunaj in lažje jih je sprejemati. Lepe lastnosti so v globini duše in srca, finejše so, skladnejše in bolj skrite, pa jih je težje opazi, ti. Često vidimo izredno učenega človeka, ki je zelo skromen, miren in tih, ne razkazuje se in ne sili v ospredje, dočim je pri prostejših ljudeh vse drugače. Angleži so to zdavrtaj opazili, pa so kot svoje izseljence poslali v svet svoje umne in najpoštenej-še ljudi, ki v tujini prostemu in neizobraženemu svetu niso najprej podajali slabih lastnosti. Pri Francozih je malo, malo drugače in njihovi pisci se pritožujejo o tej strani njihove izseljeni-ške politike. Pa tudi kadar se dve kulturni središči snideta, se opaža isti pojav. Celo na posamezne osebe to posplošujejo. Neki francoski pisatelj je, proučujoč vprašanje rojstev in umiranja v Franciji, ki Franciji povzroča toliko skrbi, ker prebivalstvo v njej ne narašča, je posvetil del razprave zakonu in vzrokom razporok. Dognal je, da je največ razporok v prvih letih skupnega življenja, ker dve osebi takrat najbolj jasno in najprej zagledajo obojne slabe lastnosti, kjer se ne skladata: različna značaja, lastnosti, navade, čustvene in naravne razlike, vse različne zaradi različnega prejšnjega življenja.
Nekaj podobnega je tudi v pr. vih letih skupnega življenja Srbov, Hravtov in Slovencev. Drug je pri drugem opazil slabe strani, ali, če hočete, različne lastnosti. Pustimo ob strani narodne
težnje ali bojazni.' iiugaene, različne preteklosti so ipdile tudi različne narodne lstnosti. Stoletja v Hrvatski in Sloveniji niso bila stoletja v Slbiji. In kadar Hrvati pravijo Sri>om, da so Balkanci, otroci vzhoda in Srbi Hrvatom, da so Avstrijanci, otroci zahoda, je v tem dosti resnice. Vendar so to prvi in drugi sprejemali kot žalitev in se hudovali, brez razloga. Vzhodna civilizacija ni dala manj kot zahodna. Vzhod nam je razvil domišljijo; vlil nam je v dušo najlepše čustvo, kar jih je človek bil deležen: versko čustvo. Obrnil je naše oči k nebu; pokazal nam je, kako se samo z dobrimi deli tja pride ter nam zagrozil s peklom za naša grešna dejanja. V težkih dneh naše duše, se naši pogledi obračajo k nebu in v cerkvah nahajamo zdravilo za največje bolečine naše duše. Zato je imaginacija, narodova domišljija močna na vzhodu, t. j. močan idealizem, in mi Srbi smo res polni čustev, domišljije, idealizma, skupnega, nafod-nega idealizma. In kadar nam pravijo, da smo guslarski Jia-rod, narod gosli, je to resnica.In samo v takem idealizmu m|ti govori sinu: pojdi, sinko in jo-kaži, čigavo je kraljestvo, tdjja sinko, prej umri in izgubi glavo, kakor pa dušo. Mimo največje ljubezni, ljubezni matefe do sinu, se močnejše odraža ljubezen ža: pravico, resnico, nravnost.
Posledica takega nastroja it pogledov tega narodnega idealizma, to so te neenake bitke po Sr biji, imenovane četniško, bojevanje, borbe najidealnejših bor cev za svobodo, pod generalom Dražo Mihajlovičem,: proti naj-krvoločnejšim silam številnega barbarskega naroda.
Dočim je vzhodna civilizacija dvignila dušo, je zahodna civilizacija dala človeštvu mnoge iznajdbe, mnoge znanstvene izume, odkritja, mnoge resnice, da boljše poznamo svet in da bi srečnejše živeli — dvignila' je ra-
zum. V Avstriji, v zahodni civilizaciji, je bilo marsikaj lepega in koristnega: stara uprava, sodstvo, red in mir. V Hrvatski se je stoletja živelo mirno, a v Srbiji s puško, pa so tako res nastale nekoliko različne lastno-j sti, ki jih drug drugemu prikazujemo kot slabosti.
S tem hočem povedati samo, kako težko je življenje raznih sredin v prvih letih skupnosti, a dvajset let našega skupnega življenja je samo trenotek v zgodovini naroda, Čas poravna in zaceli vse.
Kako je sedaj z jugoslovansko mislijo, mislijo o zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev?
Pritisk na njo, da bi se zadušila, je velik. Preiskušnje s strani Italije fn germanstva so prav tako veliko. Ali se bo zamisel mogla uspešno upreti pritisku in preiskušnjam, kakor v letih prve svetovne vojne, od 1. 1914. do 1918?
Vidimo, da jo slabotni duhovi predajajo sovražniku. Vidimo, da jo izdajalci skupaj s sovražnikom skupaj duše v krvi, ubijajoč svoje brate. Vendar upamo, da je jedro naroda zdravo, z zdravim narodnim čutom.
Mnogo bo odvisno od našega treznega in hladnega gledanja v bodočnost. Nedvomno je, da bi bil vsak od naših treh narodov, osamljen, vedno izpostavljen nevarnosti, da postane plen tujca. Prešli bodo dnevi vznemirjenosti, preplašenosti in živčnosti in zaupam v čut naroda. Zato vz-gajajmo našo notranjo povezanost v dobrem, kakor v zlu, v tistem zlu, ki je zajelo vse človeštvo.
Pred več kakor šestdesetimi leti nam je dejal umen človek, veliki mislec, Anglež J. Stuart Mille: kadar v nekem narodu ne-fcdo na cesti potegne nož in hoče drugega ubiti, posamezniki pa [obračajo glavo, da ne bi imeli takšnih sitnosti in "gredo za svojim jposlom," — ta narod gre
t pogubo,
če bi bil danes ta politični fi-
lozof živ, bi, mislim, dejal: če 1
v	človeštvu en narod potegne nož' t in hoče pobiti druge narode, pa i v člani tega človeštva obrnejo gla.| z ve, da ne bi imeli kakšnih ne-! o prijetnosti in gredo za "svojim'v
I poslom" -<- to človeštvo gre v pogubo. Zdi se mi, da je zato, g ker niso vsi člani človeštva ta- j koj doumeli te važne resnice, ža. d loigra človeštva tudi tako veli- z ka. K sreči so prvi žrtvi pritek- z ii na pomoč Angleži in Francozi. Ti drugi zdaj žal "gredo samo 8 za svojim poslom."-
Sreča je tudi to, da je iz veli- P ke daljave takoj zakričal na zlo. k činca človek, in z njegovo izvo- v litvijo ves njegov veliki narod, katerega neposredne koristi ni- P so bile ogrožene, ter pokazal pot t' do vzajemnosti človeštva. To je 2 bil Roosevelt. Zato Roosevelt ne 1' pripada več samo ameriškemu narodu — on je človek človeštva. z Zdaj stoji tudi veliki i-uski b narod, stojimo tudi mi na velikem potu skupaj z Angleži, ki 8 so v teh, zanje zelo težkih časih s: večji kot kadarkoli prej v njiho- s
vi	zgodovini. Naj nam bo uteha P v našem trpljenju, da se z na- 0 šim mladim kraljem nahajamo s na ■ potu časti, morale, pravice, t resnice in svobode.
Vstanimo, prosim, in zakliči- v mo:
živelo Njegovo veličanstvo P kralj Peter II.!	s
živela Jugoslavija! (vsi vsta- ^ nejo in burno odobravajo.)
-o--K
SVETONOČNO SREČANJE P NA CESTI	11
(Nadaljevanje z 2 strani) dejal nekako kar tako.
"Ne vem, kaj to pomeni, v Vem le to, da sem utrujen, ia- k čen in bolan. ..."	n
V tem naju je srečal elegan- a ten avto. Oster, s sneženim iv- k jem pomešan cestni prah se nama je zakadil v lica. Moj so- č potnik je začel sunkoma kaš- d Ijati. Ko se je prah razgubil, g je kašljal še vedno in na belem snegu .so bili vidni sledovi krvi. s "Kri gledate? Da, da, jeti- h čen sem, pravijo da v posled- s njem štadiju. To se pravi, da n bom moral skoraj umreti!" r "Hudo je to,! Smrt je nekaj n strašnega!"	v
"Da, nemara! Toda tako c strašna ne more biti, kot je živ- i ljenje jetičnega reveža: mate- \ re skrivajo otroke pred menoj, da jih ne bi okužil s svojim dihom, gospodarji se branijo, da bi si smel ogreti zvečer premrle ude pri topli peči. Le po hlevih se moram potikati. . . ."
"Ali vas zelo boli v prsih?" sem ga vprašal z resničnim sočutjem.
"Kaj tisto, bolečine v prsih! :Drugo je, kar še vse bolj boli! Grem mimo dekleta — obrne se vstran, da ji ne žali oči pogled na mene, na jetičnega. . . . In ko me ponoči duši kašelj v kakem listniku, čujem fantovsko petje na vasi. . . . Dekletom pojejo pod okni. Kdo se spomni, da sem tudi jaz človek s srcem, da sem tudi jaz mlad, da bi tudi jaz rad živel, da tudi moje srce koprni po ljubezni? Toda ljubezen, veselje, to je le za zdrave ljudi, ne pa za mene, jetičnega beraškega slikarja. O, ko bi kdo mogel čutiti, kako to boli, ta zavest krivice, ki se mi godi, ta občutek izobčenja iz življenja!"
Obmolknil je in si šel z roko čez oči. Zdaj sem razumel te oči, obupan izraz v njih! čez trenutek je* nadaljeval:
"Gospod,!, Vi ste študent in gotovo boste vi pisali v šoli naloge o življenju in o lepoti, o praznikih in o svetem večeru. Le lepo napišite o vsem tem! !Saj je za vas tudi.zares vse lepo! Toda ko boste vse to pisali, se spomnite, da ni v vsem tako! Spomnite se, da ste nekoč srečali na sveti večer človeka na cesti, desetega brata, od usode zaznamovanega in od življenja zavrženega človeka, ki na sam božični večer ni imel kje odpočiti trudnega telesa ob toplem ognjišču, ki ni imel nikogar na svetu, ki bi ga priča-
"Ta ladja je bila zgrajena- za boj, o tem ni nobenega dvoma." Tako je povedal moštvu.rušUm "Allyson" admiral Adolphus Andrews, ko je bil rušilic splavljen v morje 5. julija-v Kearny, N. J.
V svojem -uradu v palači Malacanan, Al anilu, je predsednik Maf^l Quezon (levi) imel razgovor z ameriškim vrhovnim vojaškim poveljnikom na Filijpih generalom Douglas Mac Arthur-jem in angleškim vojaškim poveljnikom na Dalfrin Vzhodu baronom Robert Brooke-P.opham (desni na sliki). Razpravljali so o polo&h'- na Daljnem Vzhodu.
koval, kateremu bi mogel potožiti svoje gorje . . . hudo je vsak dan, biti na svetu sam in zapuščen, trikrat hudo pa je obhajati sveti večer na cesti in v hlevu. . .
Iz oči sta se mu utrnili dve grenki solzi, sramežljivi solzi jokajočega moža. ... O ti dve očesi, zdaj vaju razumem, zdaj vem, zakaj tako obupno zreta v svet. . . .!
"Pojdite z menoj! Tu v hrib gre steza do mojega doma!"
"Hvala, toda ne morem! še po ravnem, po izvoženi cesti se komaj premikam! V hrib pa več ne morem, me duši!"
"No, pa z Bogom in vesele praznike!" Vedel sem, da je to le dobra beseda in nič več. Zares se je bolestno nasmehnil in zamahnil z roko:
"Ni več praznikov zame! Pozdravljeni, gospod, in ne pozabite napisati!"
Počasi se je premikala njegova sklonjena postava po zasneženi cesti, bolj ko sem se spenjal v breg, vse manjša je postajala. Toda izraz njegovih obupanih oči me je zbadal v srce in nisem se mogel več zbrati, da bi dalje snoval nalogo o božičnih počitnicah in o svetem večeru.
Tudi cesta je dobila drugo podobo: ni bila več lepa kot srebrn trak, ne več poskočna kot pesem, pošastno se je krivila in grbančila po goličavah in grapah, in deseti brat, ki hodi po njej, ima že vse krvave
noge.....
* # *
Spet je sveti večer. Od v§eh vetrov se bomo vračali domov, k jaslicam v kotu in k božičnemu drevescu pod njimi. Mati, ali žena, ali otroci nas že čakajo v topli in razsvetljeni hiši.
Radi imamo, da na sveti večer pridejo domov vsi naši dragi, da se vrnejo tudi vsi izgubljeni sinovi. . . .
Vendar se mi zdi, da bomo svetemu Detecu, ki se je moralo roditi v hlevu, v jaslih, ker so pred Njegovimi siromašnimi starši zaprli vsa vrata, storili največje veselje, če bomo na sveti večer prijazno sprejeli v hišo tudi bednega brezdomca, desetega brata, in mu vsaj na sveti večer prižgali iskro veselja v obupane oči. . . .
--o-
HITITE ANGELI
Hitite angeli čez zemljo in glasno oznanjujte mir, v trpljenju čakajo rodovi, zašli so v strašni boj, prepir.
Naj pesem vaša ta nebeška,	^ ki mir oznanja, mir
ljudem, vse strašno to gorje preglasa,
vse vrne v bratovski objem.
O j, ljubi mir! — to sveto pesem
zapoje spet naj zemlje rod i naj ves preprost, kot sveto Dete,
s pastirčki v hlevček gre L nasprot.
In sveta noč bo"praznik sreče,
c saj je poslala nam Boga, rodila v jaslice je Dete, ) ki nosi pravi mir sveta.
}	-o-
3 Nad 300 kvartov človeške krvi, katero rabijo za transfuzijo i ranjencem, pošljejo vsak teden - v Anglijo.
: MALI OGLASI
, .....1.1........
Pohištvo poceni
Naprodaj je čisto malo rab-a ljeno pohištvo za jedilnico; v kompletno. Proda se jakO poceni. Vprašajte na 1250 E. 172. d St	(302)
d	GAY INN
i,	6933 St. Clair Ave.
d	Godba in ples vsak petek in
b	soboto . . . Najboljša pijača
i-	ENdicott 88IT
t-	(Fri. -x)
11^" AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1941
Za las je manjkalo
ROMAN
"Nikakor ne, ker sem jim sporočil, da ne pridem. Silno dosti opravka imam še za sod-nijo, kar bi nocoj rad izvršil."
Po tem odgovoru je zložil skupaj prtič in prižgal svečo.
"Lahko noč!" reče sestrama. "Nocoj se ne A'idimo več," in ko se globoko priklone napram Diani, odide iz sobe s svečo v roki.
"Kam je namenjen vajin brat —?" vpraša Diana radovedno.
"V svojo sobo, gospodična. Spba se nahaja na nasprotni strani, na levo od stopnic.
Diana je (žarela kot ogenj. Ali naj na ta način izgreši priliko — priliko, o kateri je mislila, da je nikdar več ne dobi? Dekle zbere ves svoj pogum in reče:
"Pravkar sem se spomnila, dragi sestri, da moram sprego-goriti nekaj besed z vajinim bratom. Počakajte za trenutek, vrnem se takoj!" In Diana hiti ven, pustivši za seboj začudeni sestri, ki stojita nepremično na mestu z odprtimi ustmi. Čudili sta se, če ni mogoče strašna nesreča pripravila mlado gospodično ob pamet.
Zapisnikar je bil še vedno na hodniku in stikal po žepih, da najde ključ do svoje sobe.
"Govoriti želim z vami takoj !" zakliče Diana.
Mechinet je bil tako strahovito začuden, da ni mogel spregovoriti niti besede. 2e se je obrnil, da bi se vrnil k sestram, toda Diana reče:
"Ne, ne, v vaši sobi. Nihče naju ne sme slišati. Odprite, gospod, lepo prosim. Odprite, ker sicer lahko kdo stopi v hišo."
Mechinet je bil v resnici tako ves iz sebe, da ga je vzelo pol minute, da je našel ključavnico in je lahko odklenil. Končno, ko so bila vrata odprta, stopi vstran, da spusti Diano prvo noter, toda ona reče: "Ne, ne, vi stopite prvi v sobo!"
Mechinet uboga. Diana mu sledi, in kakor hitro je bila v sobi, zopet zapre vrata in jih celo zapahne z zapahom, katerega je opazila.
"Vsedite se, gospod Mechinet —," reče, "in -poslušajte me!"
Zapisnikar postavi svečnik na mizo in se vsede.
"Vi me poznate, kaj ne?" za-čnne Diana.
"Gotovo, gospodična."
"Gotovo ste slišali, da se bom poročila z gospodom Boiscora-nom?"
Zapisnikar se zgane, kot bi sedel na peresu, se močno udari po čelu in reče:
"Ah, kakšen norec sem! Sedaj šele vidim vse."
"Da, prav imate," odvrne dekle. "Prišla sem k vam, da govorim o gospodu Boiscoranu, mojem zaročencu, mojem soprogu."
Tu preneha in za celo minuta sta si Mechinet in Diana sedela nasproti in premišljevala. On je premišljeval, kaj neki hoče od njega, dočim je ona mislila, kako d^leč sme iti v svoji ponudbi.
"Vi si lahko mislite, gospod Mechinet, koliko duševnih bolečin sem prestala, odkar so poslali gospoda Boiscorana v ječo in ga obdolžili najtežjega 1 zločina!"
"Gotovo!" odvrne Mechinet. i
Ves gin jen je zapisnikar še J pristavil:
"Gospodična, lahko vas zagotovim, da jaz, ki sem navzoč pri vseh zaslišanjih in ki imam ve- ( liko skušenj V kriminalnih za- i devah, — verujem, da je gospod Boiscoran nedolžen. Vem, c da sodnik Galpin ne misli ta- r
1 ko, niti Daubigeon ,niti kdo iz-1 med odvetnikov ali pa mestno • občinstvo, toda moje prepričanje je tako, kot sem izjavil. Veste, da sem bil navzoč, ko so padli po Boiscoranu, ki je bil . še v postelji. In ko je Boisco-) ran zaklical: "Oh, moj dragi 1 Galpin!" sem bil takoj prepri-j čan, da je nedolžen."
"Gospod," jeclja Diana, "is-t krena vam hvala!"
"Nobena zahvala ni potrebna, ; gospodična, kajti prihodnji dnevi so potrdili moje prepričanje. Nikdar se zločinski človek ne more tako obnašati kot se je obnašal gospod Boiscoran. i Toda sodnik Galpin mi je rekel, da sem norec. Meni se pa zdi,
1
da je on sam prismojen. In večkrat vidipi gospoda Boiscora-1 na, tembolj sem prepričan, da je nedolžne in da naj spregovori le eno besedo pa bo oprošečn . _>>
Diana ga je poslušala s tako 1 pozornostjo, da je skoro poza-; bila zakaj je prav za prav pri-1 šla.
"Torej," reče zdajci, "mislite, da gospod Boiscoran ni prav nič potrt?"
"Lagal bi, ako bi rekel, da 1 ni žalosten, gospodična," se je glasil odgovor. "Toda potrt ni. Najprvo je bil začuden, toda kmalu je postal zopet hladno-
■	krven. Zastonj se je trudil sod-
■	nik zadnje tri dneve in uporab-; ljal vso svojo modrost in loka-, vost —."
Tu Mechinet naenkrat preki-i ne svoje pripovedovanje kot pi-, jan človek, ki pride za trenu-, tek k zavesti in ve, da je zinil - preveč radi preglobokega pogleda v kozarec. Zapisnikar ) vzklikne:
! "Sveta nebesa, kaj neki pfi-) povedujem! Za božjo voljo, go-, spodična, nikar nikomur ne po-i vejte ničesar, kar sem vam ) voril, zapeljan od simpatije, ki . jo čutim do gospoda Boiscorana in do vas!" 1 "Ako bi me bolje poznali, r gospod, tedaj bi vedeli, da se 1 vedno lahko zanesete na mojo
■	diskretnost. Nikdar ne boste obžalovali, ker ste mi s svojo
; zaupnostjo dali nekoliko tolažbe v moji globoki žalosti. Ni treba —"
Glas ji je skoro odpovedal in z največjim naporom je pristavila še sledeče besede:
"Kajti prišla sem k vam, da storite še nekaj več za mene, da, mnogo več!"
Mechineta je zazeblo v srcu. Postal je bled. S precej močnim poudarkom reče:
"Niti ene besede več, gospodična; že samo vaše upanje je žalitev napram meni. Gotovo vam je znano, da radi svojega poklica in radi prisege, katero sem položil, moram molčati lik samotna celica, v kateri se nahaja jetnik. Ce bi jaz kot zapisnikar, izdal tajnosti kriminalne preiskave —."
Diana se je tresla kot bilka v viharju, toda njen razum je os- ' tal jasen in odločen. Po trenutku molka reče:
"Torej bi raje videli, da pogine nedolžen človek?"
"Gospodična!"
"Vi bi pripustili, da je nedol- 1 žna oseba obsojena, ko lahko z : eno samo besedo popravite zmo- 1 to, katere žrtev je postal? In i mirno bi gledali, ko bi stopal 1 na morišče pred krvnika? Ne, 1 tega ne morem verjeti. Vi ne bi 1 tega dopustili!"	s
"Povedal sem vam že, gospo- 1 dična, da sem prepričan, da je s gospod Boiscoran nedolžen." 1
"In vi mi ne želite pomagati, 1 da doženemo njegovo nedolžnost? O Bog, kakšne ideje ima- g
jo moški o svojih dolžnostih! Kako naj vas vendar pregovorim? Kako naj vas pepričam? Ali naj vas spomnim na muke, ki jih mora trpeti moj zaročenec, kateremu očitajo, da je morilec? Ali naj vam povem v kako strašni agoniji živimo mi, mi, njegovi prijatelji, njegovi sorodniki — kako plaka njegova mati, kako jokam jaz, njegova zaročenka? Mi vsi vemo, da je nedolžen, toda njegove nedolžnosti ne moremo ugotoviti, ker nimamo prijatelja, ki bi čutil z nami?"
V vsem svojem življenju sod-nijski zapisnikar še ni slišal tako gorečih besedi. Bil je ganjen v dno svojega srca. Končno vpraša, tresoč se po vsem telesu :
"In kaj naj naredim, gospodična?"
"Oh, malenkost, gospod, pravo malenkost. Ponesite gospodu Boiscoranu deset napisanih vrstic in prinesite mi njegov odgovor." "Nikdar!"
"Torej nimate usmiljenja?" "Zgubil bi svojo čast." "In če dovolite, da umrje nedolžen človek, kako bi nazival ta zločin?"
Mechinet je očividno silno trpel. Ves potrt, začuden, ni vedel, kaj bi odgovoril, kaj bi naredil. Končno je vendar našel en vzrok, da odkloni prošnjo, ko je.zaječijal:
"Kaj če me zasačijo? Zgubil bi svoj urad, uničil življenje mojih sester, uničil bi za vse življenje svojo kariero."
S tresočo roko potegne Diana bonde in žepov, katere ji je izročil njen stari oče. Vrže jih na kup na mizi, nakar začne:
"Tu je dvajset tisoč frankov _ ft
Zapisnikar se prestrašeno
umakne, nakar zakriči:
"Denar! Vi mi nudite denar _v>
*"Ne fyqdite razžaljeni!", začne mlado dekle znova z glasom, ki bi premaknil najtršo skalo-Kako naj vas razžalim, ko prosim od vas več kot svoje življenje? So gotove usluge, katerih ne moremo nikdar poplačati. Ako sovražniki gospoda Boiscorana doženejo, da ste nam p°-magali, bodo seveda strahovito jezni na vas."
Borba v notranjosti zapisnikarja je bila strašna. V vratu ga je dušilo, srce mu je valovalo kot razburjeno morje.
"Dvajset tisoč frankov!" reče s hripavim glasom.
"Ali mogoče ni dovolj?" reče mlado dekle. "Da, prav imate; malenkostna svota je. Toda prinesla bom še veliko več, dvakrat toliko!"
S strastnim pogledom se Mechinet približa mizi in premetu-je kupe bondov, dočiip ponavlja :
."Dvajset tisoč frankov! Tisoč frankov obresti na leto!"
"Brez dvoma boste toliko dobili, in kar je še več, našo hvaležnost, naše lojalno prijateljstvo, ves ogromni vpliv družin Boiscoran in Chandore, a'i z eno besedo: vi naredite lahko celo premoženje, srečo, poklic in spoštovanje pri vseh."
Sodnijski zapisnikar, ki je nekaj časa že omagoval, je končno zopet dobil kontrol0 nad seboj, ko je zbral vso energijo, katere je bil zmožen.
"Ne govorite nadalje, gospodična, prosim vas, molite!"
In z odločnim, toda še vedno tresočim glasom nadaljnje:
"Vzemite denar nazaj, gospodična! Ako bi storil, kar vi zahtevate od mene, ako b>, izdal svoje uradne dolžnosti za denar, bi se moral smatrati Samega sebe za največjega P°dleža. Vzemite nazaj, kajti Želim še nadalje ostati pošten i" Veren svojemu uradnemu pok^U. Denar je največji zapeljivec na svetu, ki dela iz poštenjakov propalice. Naredil boif> kar želite, toda ne za denar."
Staremu očetu Chandore je gotovo postalo že dolgčas, ko
je korakal gor in dol pred hišo. In še toliko bolj dolgočasn je mralo biti obema sestrama Mechinet v njuni delavnici. Neprestano sta se vpraševali :
"Kaj neki govori Diana z najinim bratom?"
In ko je tako minilo deset minut, sta končno sklenili narediti konec mučeništvu in potrkati na vrata sobe njiju brata.
"Ah, pustite me v miru!" je zakričal zapisnikar v sobi, ves nevoljen, ker so ga motili. Toda v trenutku se je premislil, na-gloma odprl vrata in pohlevno rekel:
"Le vrniti se v sobo, drage sestrice, in če mi hočeti prihraniti veliko razočaranje, tedaj za Boga nikdar nikomur ne povej-ti, da sem dobil obisk od gospodične Diane Chandore."
Dalje prihodnjič
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furiiraov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE.
IIEnderson 6177
^DAJEMO EAGLE ZNAMKE
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti taK. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo-ste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrističm potrebščine
7102 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik, st
CVETIJČAR
6102 ST. CLAIR AVE.
_BBndersop 1120
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
Lou Boudreau, star 21* let, je najmlajši manager v zgodovini velike lige žogo-metnih igmlcev. On je manager clevelandskih "Indians" žogometnih igralcev.
Japonci uporabljajo v bojih s Kitajci smrtonosne pline: (jorfija slika nam kaže žrtve takih plinov. Posledica plina',je, da se izpahnejo mihurji po životu, a pljuča pa so popolnoma uničena, žrtev teh plinov podleže v silnih mukah.
Slika nam predstavlja ruskega vojnega ujetnika (levi na sliki), ki je hotel pobegniti iz gorečega poslopja v ozadju, a ga je nemška straža ujela. Slika je bila posneta nekje na ruskem bojišču.
Pozor, hišni posestniki!
Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE
16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J
| Oblak Furniture Co. §§
S n TRGOVINA S POHIŠTVOM 3 \ C m Pohištvo ln vse potrebščine j J r * za dom	4 <
6612 ST. CLAIR AW. J ' □D_HEndcnon mg	RB
XXXXXIUXXIXIIXIXgX*^
TREBUŠNE PASOVE I« ELASTIČNE NOGAVIC* Imamo v polni zalogi. "M ^ tudi po pošti.
MANDEL DRUGC* Q 15702 Waterloo RA'S^rCtt xxrxxzxxxxixxxxggg^
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo „?
WHITING STOKER
22290 LAKELAND BtVD-KEnmore 0808 ^^
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrb1
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
Mi dajemo in izmenjujemo Eagle zna^j
The May Co«
Odprto od 9:30 do 5:30 Pricensi r petek ... po-božična
Razprodaja znižanih cefl
v našem oblačilnem oddelku v 3.
nadstropJ0 J
h do h manj kot
Suknje, moške in ženske obleke, kožuhovina, športna oblačila otroke, deklice in ženske
Dekliške obleke
The May Company...Tretje nadstropje
46 OBLEK, rayon crepes v temnih in svetlih barvah; prej 10.35.
5.85
125 OBLEK, rayon crepes in pastelna volna; prej 10.95 do $15.
7.85
160 OBLEK, popoldanski kroji najnovejše vrste; prej $15 do 17.95.
10.88
30 OBLEK, rayon crepes in pastelna volna; prej 16.95 do 17.95. 11.85 41 OBLEK, v enem ali dveh kosih; prej 19.95 do $25.	13.85
51 OBLEK, popoldanske in druge; prvotno $25 do $35.	15.85
29	OBLEK, temne in pastelne barve; prej $25 do $35.	17.85 18 OBLEK, vključivši volnene kos-tumne obleke; prvotno 39.95 do 49.95. 21.85 7 KOSTUMNIH OBLEK, iz fine volne, s kožuhovino obrobljene; znižano. . 1/3 do 1/2
Ženske obleke
The May Company...Tretje nadstropje
50 OBLEK, nekatere s "sequins" in "nailheads"; prvotno 10.95 do $15.	5.85
35 KOSTUMNIH, rayon oblek z volnenimi ali tkanim rayon suknjičem.; prvotno $15.	6.85 120 OBLEK, v enem ali dveh kosih; modre, zelene, rdeče, črne; prvotno 17.95 do 22.93. 9.99 50 OBLEK, črne in barvaste; v enem in dveh kosih; prvotno 22.95 dO 29.95. 18.85
30	OBLEK Z DOLGO SUKNJO, volnene, črne in barvaste; prvotno $35 do 49.95.	18.95 SKUPINA BOLJŠIH OBLEK IN KOSTUMNIH OBLAČIL; prvotno $35 do 169.95. 1/3 do 1/2 manj
Budžetne obleke
The May Company...Tretje nadstropje
75 OBLEK, stili v enem ali dveh kosih; za gospodične in dame; prvotno 8.95 do 10.95.	4.85
Kožuhovinaste suknje od $125 do $145 za
m
0 Mouton-dyed Lamb suknje 0 Seal-dyed Coney suknje ^ Black-dyed Persian Paw 0 Gray Persian Paw suknje 0 Russian Moire Pony suknje
Junior oblek*
(jf^
Tretje nadstropje, 0"
52 OBLEK, prvotno 8.95. cnl° 4.9 barvah.	_ ^pol
31 OBLEK, prvotno 12-95' 1> danski kroji	e,iei
27 OBLEK, prvotno 12 95. ; j.l in dveh kosih.	.,e i
21	OBLEK, prvotno 16.85- c l2,i pastelne.
Suknje, krojene .
TfP*
The May Company nadstropje
25	SUKENJ, prvotno 39.95 _ jj sko blago. Velikosti 14 do 2 ^ 6 SUKENJ, prvotno 39.95. pe fi blago; Velikost 44.
48 SUKENJ, prvotno 69.95 d° & Iz čiste volne.
27	SUKENJ, prvotno 59.95 <%)! Volneni "Tweeds" z raK go. ^ ovratnikom; velikosti 12
33 SUKENJ, z volneno P^W se odpne; prvotno 22.95; * 12 do 18.	,
28	KROJENIH OBLEK, P1^ frf' do 19.95. Šiviljski kroji; M kosti.	J?
22	KROJENIH OBLEK 0ji J ROBE), prej $35 in 39.95- jj jjJJJ treh kosih; velikosti 12 doipV'j
26	SUKENJ NA DVE *
prej 12.95 do 17.95. Tweeds fM land blago.
6 KROJENIH OBLEK \ ROBE), prej 39.95 do 49-®s' vejj kunovim obratnikom; 1,19 rm kosti.	wUn"fll
17 JUNIOR SUKENJ, Z r° P no ali volčevino; prej 49,9 w^J 33 JUNIOR SUKENJ, brez * ,jJ" vine; prvotno 22.95.
Športna oblačil*
trf&r
The May Company--1
nadstropje .
110 OBLEK, prvotno 8.95 d" J Rayon crepes in volnene. 40 SUKENJ, z volneno P°dl # se odpne. Prej 22.95. 40 SNEŽNIH OBLEK (SK» s prej 12.95 do $15. Volna W din.	j,e 3
416 KRIL, prvotno 2.25. Vol» )> volna-rayon.	S-5',
335 KRIL, prvotno 4.50 0 V Volnene, svetle in temne. ,
■e (r
Kožuhovinaste suk^J $195 do $225
$168 ,
0 Black-dyed Persian	1
0 Sable-dyed Muskrat suK f>t j 0 Hudson Seal-dyed	J
0 Sable-dyed Squirrel gur 1 0 Natural Gray Squirrel