253. štev.
V Ljubljani, nedelja 14. decembra 1919.	u.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
K 120*-60*—
telo leto .
Pol leta .
tetrt leta . . „ 30*-
temeiee. . „ 10*-te inozemstvo:
»
n
ii
telo leto . Pol leta . »•tet leta . te aesee .
K 140*-70-35*-12-
Na pismene naročbe brez pošlljatve denarji se ne moremo oziraj
Naročniki naj pošiljajo naročnino S)C po nakaznici. -teL
'j'	'im	'.'.v—iS-jt:.1 .■■.av-ea^
Oglasi se račnna{o pc porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 45mnf širok prostor za enkrat v, za večkrat popast.
Uredništvo je na Starem trga Stev. 19 Telefon štev. 380. — UpravniStvo le na Marijinem trga Stev. S. — Telefon Stev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj. II g
Posamezna števjlka velja 60 vinarjev. || n®
Vlada in parlament.
Ako regent Aleksander ne prinese « Pariza vesti, ki bi politični položaj popolnoma Izpremenile, bo vlada ob-Uvila naredbo, s katero pošilja par-lirrent na dvomesečne p< Sitnice. Nobena tajnost ni več, da bo ta odgo-diiev jamo pred gra razpustu in da *e sedanje Narodno predstavništvo »ploh ne bo več sestalo, če pride enkrat do ©dgoditve. „S!ovenec" In bpozicijoiialnl listi po Hrvat*kem, »osni, Srbiji In Vojvodini pretakajo Mokodllove solze vsTed tega in kličejo ogenj in žvrplo nad oiie, ki si uP»jo na ta način kršiti »narodne pravice".
Mi smo že davno, pred meseci, ■o je bilo vedno bolj jasno, da se ftožje v Narodnem predstavništvu ne tavedajo svojih dolžnosti in ne svoje Odgovornosti, da delajo le za koristi ivojega žepa in svoje stranke, d*po-rabljajo ali pa celo namenoma zanemarjajo v strankarskih in parlsmen-ferskih intrig h življenska vprašanja naše države in njenih prebivalcev — Že takrat smo jasno povedali svoje mnenje, da je treba nesposobno predstavništvo razgnati in sklicati novo. Takrat se Še nt dalo razsoditi, katera »Iranka bo to naredila, zato je jarno, da uas ni nugia voditi antipatija do •* ali simpatija do one politične ska pine. Videli in vede I smo samo, da Predstavništvo, kakoršno je, ovira vsako uspeSno delo za konsolidacijo države, za obnovo našega razdrapanega življenja, da torej ne samo ne koristi, smpt k naravnost škoduje.
Parlamentarnost je lep princip in »1 smo zadnji, ki bi ga pustili na tedilu, Ali sam sebi namen ni in ne »me biti. Parlamenta nimamo radi Parlr.menta samega ali celo za go-»pode poslance, edina na!oga narodnega zastopstva je, skrbeti in delati *a dobrobit države in ljudstva. Ako tega ne more ali noče izvrševati, tena več pravice do obstsnka. Narodno predstavništvo je to pravico zapravilo in ker se je pokazalo, da 41 nlkakrga upanja, da bi se razmere
v toliko predrugač le, da bi moglo Izvrševati svojo nakg^, bo vsa poštena javnost odobravala, ako vlada razpiše nove volit»e.
Seveda pa pričakuje In zahteva javnost od vlade, da smatra vlada neparlamentarno dobo samo kot potrebno zlo, ki g[a je treba čimprej odpraviti. Nove volitve bo treba razpisati v najkrajšem času. Izgovori, da še nimamo mej, da še ni izvedena demobilizacija, da ni volilnega reda In drugi, ne smejo volitev zavlačevati. Saj bo (udi novoizvoljeno narodno predstavništvo samo provizorično, samo da pripravi vse pc trebno za konsiltuanto. Zato ni take življenske važnosti, Če voli par sto volicev več ali manj, če se voli po tem ali onem volilnem redu, samo da odgovarja glavnim zahtevam moderne demokracije. Ljubše nam je, če volimo že črez par mesecev po oktroiranem srbskem volilnem redu, kakor pa da bi Čakali še celo leto ali še več, da bi izdelalo volilni red sedanje Narodno predstavništvo, med tem pa s svojo brezvestnostjo in nezmožnostjo oviralo vsak razmah našega državnega življenja.
Od sedanje vlade pa pričakuje in zahjevd javnost še drugo: da neparlamentarne dobe ne zlorablja ampak vlada tudi ta čas parlamentarno. Opravljati mora svoje posle tako, kakor če bi se morala za vsak korak in za vsak sklep zagovarjati pred parlamentom. Izdati sme samo naredbe in odredbe, o katerih je prepričana, da bi jih pošteno in vestno narodno predstavništvo potrdilo in odobrilo. V tem se s sedanjimi opozlcljonalnimi strankami popolnoma strinjamo: v?a kr ga ministra, ki bi zlorabil pomanjkanje parlamentarne kontrole v okebr e ali strankarske koristi in bi s tem oškodoval državo, je treba brezobzirno postaviti pred sodišče, ki bo moralo poskrbeti, da bo vsik kolikor mogoče povrnil državi storjeno Škodo in bo vrhu tega še kaznovan. Naloga javnosti, volfcev, pa bo, da odpošlje v novi parlament ljudi, ki bodo pošteni In vestni sodniki.
Slovenskemu visokošolskemu dijaštvu.
Mladina je bila vedno in povsod nosileljica novih idej in voditeljica v boju za narodovo svobodo. To je umljivo, kajti ona ni toliko obremenjena s preteklostjo in lažje zasluti tok novega življenja ter je polna neporabljene življenske sile, ki Instinktivno sili k udejstvovanju.
In mlado slovensko inteVgenco čakajo take naloge, da bo m rala izčrpati do dna svojo moč, če bo hotela biti kos nalogom, ki jo čakajo ne v bodočnosti ampak že danes.
Živimo v času, ki ne bo pomenil mogoče sr m o razdobja med dvema stoletjlma, ampak ga bo Strla zgodovina med tiste redke perijode, ko umirajo stari svetovni nazori in se med bolestnimi krči Človeštva porajajo novi. Taki časi so težka preizkušnja za narode in prebole jih dobro samo tist*, ki so bili pripravljeni nanje.
Naš narod pa je poleg vsega tega še oblagodarjen z naravnost tradicionalno nesrečo, da bo šel razkosan skozi ta svetovni vihar. A mladina ima dolžnost, da zastavi vse Svoje moči, da bo ta veliki vibar zadnja prehkušnja pred .združitvijo vsega naroda, po kateri hrepeni že tciiho stoletij. Mladina mora delatf na to, da še Izravnajo prejkomognče morebitna nesoglasja v mladi državi in da prefcvaši Cei narod z zavestjo enot nosti ter potem koncentrira kotenje celega naroda na eno samo točko: osvoboditev bratov iz tujega jarma. Ne podcenjujmo te naloge, kajti mnogo težja je, nego se zdi na prvi pogled. Treba bo jeklene volje in apostolske -grvornosti, kajti v političnih borbah le prelahko prevlada strast vsako drugo čustvo — to pa Se pri 4as glede rta-šega Zapada ne sme zgoditi niti za trenotek, kajti drugače je vse ogroženo. Prva točka programa naše mladine mora biti osvoboditev podjarmljenih bratov — in mladina mora skrbeti, da postane to tudi prva točka vsega narodnega udejstvovanja.
za o sigo
(rsnkirb;
ij prt Dopisi vračajo.
Jugoslavija.
Praznovanje regentovega rojstnega dne. Ldu. Beograd, 12. dec. Na rojstni dan regenta Aleksandra bo b saborski cerkvi ob pol 9 služba božja, ob 10 pa bhgodarenje. Službe bož,e se bodo udeležili Člani vladrt, uradniki, diplomatski in častniki zbor. Nato bo sprejemanje na dvoru, kje* se bodo posetniki vpisovali v maršalovo knjigo.
Regent v Francij!. Ldu. Beograd, 12 decembra. Regent A eksander bo odpotoval Iz Pariza v Cannes, da poseti kneginjo Jeleno. Tam bo ostal teden dni.
Oddelek za mednarodne zadeve. Ldu. Beograd, 12. dcctmbra. Pri predsedništvii ministrskega Sveta se je ustanovil oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov. V njegovo področje bo spacato, da se bo brigal za izvršitev vseh obvez in pravic, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov In bo posvetovalni organ ministra ta zunanje stvari v vseh pravnih vprašanjih mednarodnega značaja. Oddelek bo Imel 4 sekcije: 1. politično; v njeno področje spada zveza narodov, meje, dižavljanstvo, zaščita manjšin, omejitev oboroževanja, razoroženje sovražnih dežel, zrakoplovstvo, vpra-, Sanja o kopni in pomorski vojni Sli! itd; 2. sekcija za odškodnine; 2. ekonomsko fliančna sekcija; 4. flnahčna sekcija.
Zveza med D*Annunzljem la vlado. Ldu. Bakar, 12. decembra. V rešzo luko sta prispeli zopet dve italijanski torpedovki. To je najboljše znamenje, koliko se more verovati službenim italijanskim zatrdilom, da Italija nima zveze z o’Annunzljem. Ako se službeni Italiji očita, da podpira »junaškega pesnika«, je ogorčena, njene ladje pa nemoteno prihajajo na Reko.
D’Annunzio se zopet boji. Ldu. Bakar, 12. decembra. Na sušaš-kem mostu so Italijani zopet napeli bodeče žiče In prehod zaprli s tako-zvanimi španskimi jahači. Prebival-
Vladimir levstik.
Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Zmagali smol« je vzklikal dirjaje okrog mize, z rokarhi prekrižanimi na hrbtu, dofiim je gOBpa Tončka prerokovala iz svojegfe ftteHa. »Moja zvezda vzhaja, in vse druge morajo ugashiti v njeni luči.«
Bil je pravi delirij razbrzdanega napuha. Toda čez dva dni, ko je nafi narodni voditelj zbiral svoje misli ter izkušal spraviti dogodke v red in sklad, je razločno pomnil, da je bilb njegovo razpoloženje tisti večer kljub triumfu in ptoskakoVanju potno Čudnega, pekoče ostrega nemira...
XXIII.
Na večerno zabavo, ki jo je priredila Dora Grahu nčeva, ne vedoč, da bo ravno tam in ravno ena zapečatila grofovo usodo in osmešenje vBeh njegovih privržencev, je bil povabljen tudi Drejče Rovan. Dora ga je bila spoznala pri Smučiklasovih. Brbki fant s svojo bosjaško samozavestnostjo in ravno če prikupnimi ostanki oglatih vaških manir ji je ugajal sredi tiste popačene okolice. Parkrat je tudi opazila njego\o zardevanje v navzočnosti Po-blinove Vide, s katero ga je bilo naklučje vendarle zvcdlo v odvetnikovi hiši. Humanist je namreč zadnje čase z vso vnemo »gojil družabne stike« in celo šiloma naganjal bčer na obiske k Nini, da bi jo »zatemnila« v gufcvih očeh; tekmovaje s Smuči-
klasom je siromak Se vedno prednjačil znoreli trumi I aristokratovih Častilcev, jn niti troski gospodskega nastopanja niti posmehljivo ^ roganje višjih imenitnikov ni bilo v stanu iztrezniti njegove zmešane glave.
Pohlinova zasluga je bila potemtakem, da je priplezal Rovan na obzorje svoje in Rožmarinove oboževanke. Podjetnost mu je pač upadla vpričo nje; preveč drugih jte bilo zmerom naokrog, da bi se ji upal dvoriti; op, ki je sodil po starem, Že dolgo ne več modernem kodeksu gimnazijske ljubezni, da zornooke deve ne gre osvajati drugače kakor v tihi samoti, če le mogoče, sredi tnajgke noči, ko žvrgole slavci v luninem svitu. Malokdaj se mu je posrečilo, govoriti z Vido par besed iz oči v oči; še tistih se mu je polovico zataknilo v grlu, kam II, da bi se bil postavil pred njo z duhovitostmi, katere je natihem pripravljal za njo. Trinogova hči je bila preveč neizkušena, preveč raztresena v tako mnogoglavi družbi, preveč ubita vsled prismojenih očetovih nastopov, in zlasti, vse preveč vesela, kadar je smela živeti vsaj urico zunaj domače kletke, da bi si bila mislila kaj nenavadnega ob pogledu na Silvinega^ inštruktorja, v katerem je takoj spoznala svoj dragi vis-vis. Drejče Rovan, ki se je bil že naprej spoprijaznil z usodo, je bil vzlic temu zadovoljen in semtertja, celo blažen, če se je Vida blagovolila smejati njegovi nerodnosti ali pa njegovim šalam, ki niso bile zmerom slabe. Z neutrudnim optimizmom mladega človeka je vedno iznova obujal up, da ji na prihodnjem srečanju za-
pusti globlji spomin o sebi, »Čeprav, to se ve, n* misliti, da bi bila kdaj njegova«. Začenjal je gledati na svojo vnanjost in se ozaljšal zdaj z novo kra-vatico, zdaj s klinčkom v gumbnici, zdaj s kako drugo ničemurnostjo, ki ni presegala njegovih skromnih razmer. Pričakovanega »dogodka« sicer ni bilo, ali vendar je pomnil že nekaj trenotij, ki so predstavljala, v primeri Ž njegovimi dosedanjimi izkušnjami, viške pozemeljske sreče. Tako predvčerajšnjim, ko je Dora Grabunčevh, spremljaje z gVofom vred Vido v Gorenjsko ulico, iz razposajenosti povabija na cesti njega, proletarca Rovana, in ga pridržala v razgovoru tik do Pohlinovih vrati Šel je;To so razume, ne sluteč, da izgleda smešno v tako elegantni družbi; še vesel je bil, ker je mogel opazovati grofa, čeprav ni zasačil ničesar sumljivega. To je bilo njegovo prvo osebno srečanje s sovražnikom, drugo se je obetalo nocoj. Vsekako so se godile reči, ki so prekašale njegove najsmelejše sanje : še humanist, kakor čudno je pogledal izprva, srečavši jih tistikrat na pragu, je bil radi družbe vseeno prijazen s študentom in mu je podal celo roko pri razhodu 1 »Daleč bo prišel fant,« si je mislila Dora, opazujoč Rovanove prve korake v svet laži in ukan; v svoji prešernosti ^ ga je povabila na godoVanje, deloma zato, da bi imel priliko uriti svoje talente, deloma pa, da bi se zabavala ob pogledu nanj. Ali prišlo je tako, da ni utegnila paziti na druge.. .
____________________ (Dalje	prih.)
•tvo, ki {e videlo te priprave že tolikokrat, se jim roga.
Omejitev delokrog« vrhovne komande. Beograd, 12. dec. Odpravljeni so vsi oddelki vrhovne komande, katerih posli se morejo prenesti v vojno ministrstvo. Vrhovna komanda bo v svojem področju obdržala samo ona vprašanja, ki so v zvezi z vojnim stanjem, v katerem se po zakonu naša vojska Se vedno nahaja.
Kolkovanje v Srbiji. Ldii. Beograd, 12 d cembra. Glavna komisija za kolkovanje kron je sklenila, da se mora kolkovanje kron na ozemlju Srbije izvzemSi Beograd in beograjsko finančno upravo začeti dne 16. decembra.
Nabav« poljedeljskega orodja.
Ldu. Beograd, 12. deccmora. Zveza poljedelskih zadrug bo v sporazumu s poljedelskim ministrom poslala delegata na Francosko radi nakupovanja poljedeljske oprave, posebno plugov.
Pcgodnosti z« tehnike. Ldu. Beograd, 12 decembra. Minister javnih zgradb je oprostil polaganja izpitov vse one tehnike, ki so pred 1.1914 položili diplomski izpit, pa so vsled vojne bili zadržani položiti državne Izpite.
Splitsko gledalifiče. Ldu. Split, 13. decembra. Ministrstvo prosvete je je pozvalo dalmatinsko pokrajinsko vlado, naj izrazi svoje mnenje o stalnem gledališču kot samostojni državni ustanovi. Vsled tega je občina danes sklicala enketo, na kateri bo pretresala vprašanje o nalogi organizaciji in podpori gledališča.
Usoda baranjskih Jugoslovanov.
Mirovna konferenca je 25 julija t. 1. odločila, da izgubi Jugoslavija skoraj celo Baranjo. Vsled te odločitve nam je v im mu pariških impe-rijal stov 22. novembra izročil ameri-kanski podpolkovnik Moore, član en-tenilne komisije v Budimpešti odlok, 8 katerim zahteva, da se naša vojska in naše civilne oblasti umaknejo za mejo, katero je določil mirovni posvet. To mejo tvorijo kraji Daljok, Herce-glak, Pelmonoštor in Torjanci Drava.
V Baranji prebiva nad I2O.U00 Hrvatov in Srbov, dobrih in zavednih Jugoslovanov, katere je v bivšem madžarskem parlamentu vedno zastopal srbski poslanec. Toda kljub tem dejstvom ententa našega stanja v Baranji ne upošteva, temveč nas prodaja Madžarom, tako, da dobi Jugoslavija mesto cele Baranje le majhen del te pokrajine — skromen kot med Donavo in Dravo.
Vsled ameriške demarše pri naši vladi je moral Baranjo zapustiti VI. pešpolk, katerega je zamenjala konjenica. To je prvi korak do izvršitve ententlnega odloka. Naše vojaške oblasti se morajo odloku pokoriti, ne pokori se mu pa prebivalstvo Baranje, ki je sklenilo, da bode svojo čast in svobodo branilo z orožjem v roki. Neko pismo iz Baranje pravi: Dobrovoljci, ki smo se borili za osvo-bojenje nesmrtne Srbije, se bomo borili tudi za ohrano lastnega Življenja pred madžarskim šovinizmom. V Pečuhu je v to svrho ustanovljen »Pripravljalni odbor« za obrambo Baranje.
Londonska konferenca.
Ugodni potek. Ldu. London, 13. dec. Pogovora, ki ju je včeraj imel Clemenceau z Llcyd Georgem in z zastopnikom aliirancev o problemih dobe po vojni, sta potekla ugodno. Danes se nadaljujeta
Ldu. Pariz, 13. dec. „Matin" javlja iz Londona: Že prvi razgovor med Clemenceaujem in Lloyd Oeorgem je privedel do sporazuma glede glavnih mernlc enotne politike.
Prva seja, Ldu. London, 12. dec. Danes dopoldne je bila v Londonu konferenca, katere so se udeležili Clemenceau, Loucheur, Cambon, Berthelot. Fleurict, nadalje italJanški fn ameriški poslanik, Lloyd George, Ba four, Bonar L*w in Lord Curzon.
Konferenca se je bavila s položajem na Ruskem, s svetovnim finančnim položajem, z neprijateljskim stališčem Amerike proti zvezi narodov, s potrebami Frsnc!je in s premogovnim položajem Anglife.	-e-***"’—
Italijanski pritisk. Ldu. Pariz,
12.	dec. .Mitin* javlja iz Rima, di zahteva Italija za pristop k morebitni angleško-francoski zvezi predvsem izpolnitev svojih zahtev v jadranskem vprašanju in da označuje to kot neizogiben pogoj.
Clemenceau na povratku. Ldu. Pariz, 12. dec. Kakor poroča „Agence Havas", sc vrne Clemenceau jutri v
Pari*- _________
Bankrot Avstrije in Nemčije.
Tečaj nemške marke, ki je pred vojno znašal 1*23 franka, je padel v Švici na 11 centimov, za avstrijsko krono, ki je veljala pred vojno 105 franka, pa se danes plačuje v Ženevi in ZU ichu okroglo 4 centime. Zato se nahaja nemški in avstrijski denar v kritičnem položaju, in vsled njega se razpravlja o vprašanju državnega ban-kerota.
Vendar pa je treba pripomniti, da položaj v Nemčiji ni tako razdrapan, da bi opravičeval nizki tečaj marke. Pred necaj tedni je bilo v prometu okrog 41 milijard mark nemškega denarja. Nemčija ima nad 60 milijonov prebivalcev, a Francija je s svojimi 40 'mi milijoni prebivalstva stavila v promet več nego 37 milijard, torej ni Nemčija obremenjena s papirnatim denarjem nič bolj nego Francoska. Res ima Francija trenutno precej več zlata, vendar pa ne toliko, da bi opravičevala ta razlika ogromno razliko med f rankom in marko ua mednarodnem trgu. Ce ne bi Nemčija plačevala odškodnine po mirovni pogodbi, bi ne bilo njeno finančno stanje nič slabše od francoskega.
V Avstriji je položaj mnogo opas-nejši. Ima še it milijonov ljudi in na vsako glavo odpade okolu 2000 kron papirnatega denarja. Od bivše monarhije ji je ostalo 42 milijard dolga, a Avstrija je poleg tega oropana vseh svojih najproduktivnejših področij.
Na podlagi teh dejstev je treba usodo avstrijskih financ od usode nemških financ razlikovati. Vrelci Nemčije niso izčrpani. Nemčija okreva od revolucijonarnih konvulzij. Polagoma se dviga produkcija in ekonomsko zboljševanje se že opaža.
Pa Čeprav pride do bankrota, uoniki Nemčije ne bodo prikrajšani. Mirovna pogodba namreč zahteva, da plača Nemčija vojno odškodnino v zlatih markah. Tud! sicer bodo znali Nemci pokriti dolgove s prirodnim bogastvom Nemčije. To bogastvo pa ne devalvira po volji fiiandierjev in politikov. Glavno merilo fi tančne moči kakšne države se nahaja v njenem prlrodnem bogastvu, ne pa v umetnem meietarenju z denarnim kurzom.
Iz Avstrije.
Avstrija na obiskih. Ldu. Pariz, 13. dec. Državni kancelar dr. Renner, ki je včeraj ob priliki obiska generalnega tajnika mirovne konference Du-ta&tija predložil prošnjo, da bi ga Clemenceau po svoji vrnitvi iz Londona sprejel, je danes dopoldne pričel obiskovati člane vrhovnega sveta. Dopoldne je posetli italijanskega ministra Bertolinija, ki vodi za odsotnosti italijanskega ministra za zunmje posle Sc aloje italijansko delegacijo, in popoldne ameriškega poslanika Wallaca, ki prisostvuje po odhodu Poika sejam vrhovnega sveta. Nadalje je kancelar obiskal vodjo japonske delegacije.
Laški socialisti in Avstrija. Ldu. Milan, 12 dec. »Avanti« javlja, da je več socijalno-demokratičnih poslancev interpeiiralo ministrskega predsednika Nitlija, v katerem zmislu so Italija in zavezniki odgovorili na brezupne klice avstrijskega drž. kanclerja. Po »Secolu« je ministrski predsednik v privatnem pogovoru izjavil, da ne nasprotuje parlamentarični preiskavi o
resničnem položaju, v katerem se nahaja Avstrija.
Novo avstrijsko posojilo. Ldu. Dunaj, 12. dec. Avstrijska fi ianCna uprava je izdala zakladnice za 12 milijonov po 272% obresti, ki zapadejo v treh msseoh.
Konsolidacij« nemškonncijo-nalnh strank. Ldu. Dunaj, 12. dec. Včeraj je bila skupna seja zastopnikov treh nemškonacijonalnlh skupin, nam reč nemških radikalcev, Vsenemcev in nemške ljudske zveze, pri kateri so sklenili, da se vse tri skupine zedinijo v enotno stranko.
Premestitev južne železnice. Ldu. Budimpešta, 12 dec. Po izjavi Č irdona, ravnatelja južne železnice v Budimpešti, nameravajo Francozi premestiti centralno vodstvo južne železnice jz Dunaja v Pariz.
Češke šole na Dunaju. Ldu. Dunaj, 13. dec. »Videnške L s>y« javljajo, da se končno vendar ustanovi na Dunaju nekaj čeških šol.
Razna poročila.
Madžarsko maščevanje. Ldu. Dunaj, 12 decemkra. Ogrskega državljana Belo Scfcb/ia, ki ga je ogrsko sodišče osumilo, da je za sovjetske vlade umoril prof, Behrendta v Budimpešti, sta dne 6 decembra dva ogrska državljana z zvijačo odpeljala v avtomobilu z Dunaja preko ogrske meje. Oba so aretirali. Avstrjska vlada bo protestirala.
Ldu. Dunaj, 13. dec. Kakor je dognala policija, so madžarski policijski agenti razen Bele Sctdna odpeljali še tri druge madžarske komuniste z Dunaja na M<džarsko, kjer so jih izročili tamošnjim oblastim,
Ogrska mirovna delegacija. Ldu. Budimpešta, 12 dec. Ogrszt dopisni urad poroča: Danes opoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je sestavila končnoveljavua lista ogrske mirovne delegacije. Glavni delegati delegacije so: Grofa Štefan Bethlon in Pavel Telety, bivši finančni minister Aleksander Popoviče, bivši državni tajnik baron Viljem Lerz, bivši justični minister Bela Zoltan in predsednik poljedelskega društva gre f Ladislav Somssich. Vodstvo delegacije prevzame grof Albert Appony’.
Lakota v Galiciji. Ldu. Moravska Ostrova, 12. dec. Poljska brzojavna agentura javlja, da je v vsem boryslavskem okrožju izbruhnila stavka zaradi lakote, vsled česar je ustavljeno delo v rafinerijah v Drohobyču
Balkanska zveza? Ldu. Ženeva,
13.	dec. Kakor javlja »Temps«, je načelnik bolgarske mirovne delegacije izjavil, da Bolgarija brez vsakih pridržkov in pomislekov sodeluje pri sedaj že zelo aktualnih prizadevanjih za osnovanje balkanske zveze, nad katerim naj prevzame pokroviteljstvo ententa ter poudaril, da so pogajanja žo zelo napredovala. Bolgarija se je v ta namen že sporazumeta z Jugoslavijo, z Grki, Romuni in Clemenceaujem.
Spor med Wilsonom In Lan-Singom. Ldu. Pariz, 12 dec. Odnošaji med Wilsonom in Lansingom so zaradi stališča Lansinga v mehikanskem vprašanju zelo napeti. Lansing je zahteval odredbe, ki bi bile povzročile vojno z Mehiko. Uspeh Lansingovlh prizadevanj je bit predlog senatorja Falla, ki je spravil Lansingovo politiko pred senat. Wiison je napravil konec te nevarne politike in značilno je, da po svoji bolezni niti enkrat ni sprejel Lansinga. Kakor poroča »In-transigeant«, sc govori, da bo Polk naslednik Lansinga.
Viljem pride tudi pred nemško sodišče. Ldu. Dunaj, 13. decembra. »Arbeiter Zeitung« javlja iz Berlina, da se je parlamentarična preiskovalna komisija bavila s predlogom, zaslišati bivšega cesarja Viljema. Sklep izide najbrž kasneje.
Zahtevajte .Juffosiavijo" po vsak gostilnah, kavarnah In brivnicah* Pridobivali* novih naročnikovi
Neodrešena domovina
Navidezna bitka -s tragični* ‘koncem. V Gradiški so na rojstni dan Vikt. Emanuela italijanski vojald vprizorili navicezno bitko, pri katen so uporibjali ludi ostre naboje. Ob tej priliki sia bila tmrtno zadeta d1 podprllo\niz In cn polkovnik.
Fftidutti se vrne v Goric** Bivši gtnškl deželni glavar, avstrijs® Faiduiti, ki je Izrab 1 tvoječasni k ort* ptomis s Slovenci le za svoj glavars® stolec, se vrne v Gorico. Kako fj* bodo sprejele italijanske oblasti, si I® lahko m isliti.
Učiteljstva, slovenskega in Suvat* skega primanjkuje povsod v zaseden® krajih
Zvezo županov in podžupani
na Goriškem Italijani zasledujejo, kri se boj e, da bi na svoje člane vpliva* pollttč no. Iz tega razloga so ji prepo* vedale cbčni zbor. -	I
Sloversko učiteljstvo z Gon* škrga je 4. decembra zborovalo * Gorici In razpravljalo o vporabl novj* beril, ki so jih ifdale italijanske oblasti ter o načinu poučevanja italijanskeg* jezika.
d Nove občinske volitve. Urad* no re objavlja: Predsedstvo de* žolno vlade je izdalo okrajnim gl** varstvom navodila za priprave s* izvršitev občinskih volbev no ped* lagi splošno in enake volilne pr** viee, ki se imajo vršiti v Sloveniji začetkom prihodnjega leta.
d Most črez Muro v Prek* tuurjti. Leu. Deželna vteda je odre* dila, da se tako) začne graditi mori črez Muro in sicer na Moti pri Ljh* tomeru.	.
d Transporti pohištva ose® vojne mornarice iz Pulja v do* movino. Dižavljani našega Kralje* stva, kateri so služili v avstro-egr** mornarici In imajo svoje pohištvo v Pulju, ler želijo v »viho prevoza po* hištva potovati v Pulj, nal se u»tro*n® ali pismeno obrnejo n* Evidenčni m Informsttvni urad za mornarico V Ljubljani, Belgijska vojašnica, zgradba V, siba štev. 5, kjer dobijo potreba* informacije.
d Vojni ujetniki v Italiji. Pred dnevi smo prinesli poročilo o Upu* Blitvi vojnih ujetnikov iz Italije. Dari je bilo iz poročila razvidno, da veli* le za ene vojne ujetnike, ki so pn* stojni v okupirano ozemlje, se obračajo na „RdeČi križ" tudi števila* stranke iz ostale Slovenije s prošnjo za natarčnejša obvestila. Zato dane* vnovič opozarjamo, da izpušča Italij* 2a seda) samo one jugoslovanske vojake, ki so doma v zasedenem ozemlju, ne pa tudi drugih.
d Vlaki na južni železnici«
Od 15 decembra bosta vozila direktna osebna vlaka iz Maribora v Zagreb in obratno, in sicer vlak št. 5a-504, ki odhaja iz Maribora ob treh zjutraj in dohaja v Zsgrtb okoli osmih, nazaj pa vlak št. 503- 32, ki odhaja iz Zagreba ob 13.; O in prihaja v Maribor ob 1941. Tudi Iz Ljubljane v Zagreb bosta vozila direktna vlaka, In s cer iz Ljubljane v Zagreb vit k št 42 510, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 17 55 in prihajal v Zagreb ob 22.» iz Zagreba v Ljubljano pa vlak štev. 507 37, ki bo odt ajal iz Zagreba ob petih zjutraj In prihajal v Ljubljano ob 10 15. Brzovozna viaka št. 815 in 810-826 Izostaneta, Na progi Maribor —Špiije—Ljutomer vozi vlak 81l2a-823a in v pretismeri vlak št. 1802 51* Na tej pregi izostaneta vlaka št. 50-1801 in Št. I826a 821a. Vse to velj* td 15. decembra.
d Učitelji brez službe, abituri-jer.ti učiteljišč in absolventi počitniškega tečaja ali pa učitelji-begunci, ki še nimajo učiteljskih služb, naj se nemudoma zglasijo na višjem šolskem svetu v Ljubljani.
d Občinski odbori so razpuščen! v Sveiril vasi, v št. Vidu pri Ljub.ianf, na Turjaku, v Verafah in Vctrmju.
d Visokošolcem iz zasedenega Ozemlja I Poverjeništvu za gocijalno »krb v Ljubljani je došla precejšnja množina čevlje/, namenjenih v prvi »reti revnim visokošolcem Iz zasede-■tga ozemlja. Poživljamo vse one visokošolce, ki dobivajo begunsko podporo; da vložijo nemudoma proš »je za le čevlje potom svojega Udru-«nja In sicer najkasneje do 16. t. ra., »er bi se sicer na njih ne mogli več ozirati. Prošnje je vložiti preko Odbora za zasedeno ozemlje, v pisarni, Pražakova ulica št. 3/1.
d Draglnjske doklade uZitnln-•kih uslužbencev. Dragtnjskih doklad dež. uiitninski uslužbenci še •temo prejeli, daslravno je bivši deželni predsednik dr. Brejc izjavil društveni depulacljl dne 28 oktobra 1.1., •a bode takoj potrebno ukrenil, da •a užitninske uslužbence podržavi in m da imajo potem iste pravice glede waginjskih doklad itd., kakor drugi državni uslužbenci. Gospodje, ki »mate usodo teh uslužbencev v rokah, zganite se, pomoč je nujna. Likvidacijsko komisijo kranjske deželne uprave pa prosimo, da nemudoma izvrši likvidacijo užitnine.
d Neumtjivo postopanje poštnega ravnateljstva. Poštna uprava 1« poslala okrog 150 poštnih uradnic na začasni dopust. V času dopusta Pa razun malih izjem ne dobiva nobena uradnica plače in ne podpore. ” sedanjih razmerah je nekaj neza-•lišenega, puščati mlada dekleta, stara Po večini okrog 20 let, brez vseh •fedstev. Za one srečne, ki lahko gredo na svoje domove, še gre, druge P3. ki tega ne morejo storiti, In takih Je žal še preveč, je pahnila poštna uprava v skrajno beao. Kdo bo vrgel Prvi kamen na nesrečnico, ki bo v boju za eksistenco omagala in si polagala na nelep ali nepošten način? Kljub velikemu Številu odpuščenih pa Poštna uprava zopet razpisuje nova Praktikantska mesta Ravnateljstvo naj nemudoma poskrbi za potrebno re-»eduro.
d Odmevi dolenjskih shodov. Dopisni urad objavlja: Dne 7. in 8 t. m. sta se vršila v Leskovcu pri Krškem in v Cerkljah na Dolenjskem shoda Samostojne kmetske stranke za Slovenijo. Pristaši Slovenske ljudske stranke so na obeh shodih motili zborovanje in so njihovi govorniki očitali Samostojni kmetski stranki udanostno izjavo kralju Petru, sklenjeno na zborovanju v Ljubljani. Na drugem shodu je tajnik Kmečke zveze, •i ]e organizacija SLS., poudarjal, »Mi pa smo republikanci". Pristojna oblast je uvedla preiskavo.
d Sline se cedijo dr. Rudolfu Reichu, računskemu revidentu v Grad-Cu, po Jugoslaviji. Z vso žlahto dela na to, da bi bil sprejet v službo naše države. Ob prevratu se je delal velikega Nemca, samo da je mogel ostati v državni službi Nemške Avstrije, na katero je tudi prisegel. O Slovencih •e ni izražal posebno laskavo. Merodajni faktorji se torej opozarjajo na ■ega tička, ker bi sicer morali uradniki govoriti. Renegatov ne potrebujemo v svoji sredi i
LjjuMJaiiske vesti«
1 Novi ulični napisi se že vendar
pojavljajo po ulicah, katerih imena so nas dosedaj spominjala naše sramotne •užnosti. Veseli smo jih tembolj, ker •ta že vendar enkrat prišla na vrsto naša Aškerc in Kersnik. A še je nekaj ulic in trgov, ki jim ne bi škodilo, če bi se prekrstile; pri nekaterih imenih bi to priporočali tudi iz praktičnih Uzlogov, ker so sedaj mnogokrat možne zamenjave. Kedar bomo v bodoče iskali primernih imen, se moramo •pomniti tudi treh rodoljubov, ki so html! zadnja leta in gotovo zaslužijo, da jih narod vsaj na ta način počasti, ker jih drugače pri naši revščini ne »noremo. Mislim na p. Škrbca, Maseij-Podlimbarskega in Podkrajšek-Haram-bašo. Kdo jih ne pozna? Kdo ne Ceni njihovega sicer thega, a zato temboij požrtvovalnega dela. In vsi so
bili v svojem življenju trpini, posebno pa zadnja dva, ki sta morala prenašati vso težo avstrijskega in nemškega šovinizma. Podlimbarskega je pognala polic jska Avstrija v tujino, ga pahnila v prezgodnji grob, kjer čakajo njegovi ostanki še danes, da pride ponje domovina in jih sprejme v svoje okrilje. Kdaj se to zgodi?
I Nasiten oficir. Oosp. rez. kapetan K. M yer nas naproša, da kon-statiramo, da se naša notica, ki smo jo prinesli pod gornjim naslovom v petkovi številki, ne nanaša na njega. To radi storimo in opozarjamo, da g. Mayer sploh ne stanuje v hiši, katero smo mi omenjali.
1 Obrtno nadzorništvo se je preselilo iz Pred škofije 3 v Virantovo hišo* Vhod v Zvezdarski ulici.
1 Pred porotnim sodiščem se bo v ponedeljek, 15. t. m. vršila razprava proti Mariji Zidanovi in H ldl Lorberjev! zaradi tatvine, v torek 16 t. m. pa proti Ignaciju Kukoviči, zaradi hudodelstva u*)oja.
! N« državni višji realki v Ljubljani se prične v pondeljek dne 15 decembra 1.1. zopet redni šolski pouk ob 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo.
Narodna soc. stranka.
Sestanek zaupnikov NSS Danes, v nedeljo ob 10 dop. se vr«i v Nar. domu sestanek zaupnikov NSS iz vsrh ljubljanskih okrajev. Na dnevnem redu je organizacija.
N«r. soc. mladina. Jutri, v ponedeljek ob. pol 8. zvečer predavanje v Nar. domu o zgodovini Slovencev.
Proti navijanju cen.
Deželna vlada je naročila prvim instancam, naj periodično vrše preiskave pri trgovcih in obrtnikih z namenom, da se dožene, ali se drže predpisanih cen in pa zapovedi, da morajo biti cene jasno in razumljivo razvidne, in končno, da se dožene, s kakimi doDički delujeta trgovina in obrt Po naročilu predsednika deželne vlade se je včeraj v Liubljani podalo 56 komisij, sestavljenih iz drž. uradnikov, policijskih organov in po po-, trebi tudi veSčakov, po trgovinah (n obrtlh ter *o izvršile predpisano revizijo. O izidu komisij bo podal mestni magistrat uradno poročilo. Že danes pa se mora objaviti, da je v jako mnogih primerih bilo takoj na prvi pogled dokazano nepravilno postopanje in deloma tudi verlžništvo ter navijanje cen. Kazensko postopanje je uvedeno v 60 primerih. Dotične sodbe bodo izrečene v najkrajtem času in bodo objavljene
Vladna odredba ni naperjena proti solidnemu trgovstvu, katero je na vsej črti izpodrinjeno od novonastalih, precej dvomljivih obrtov, proti katerim je trtba nastopati z neizprosno odločnostjo. Periodične revizije se bodo nadaljevale toliko časa, dokler ne bo dežela izčiščena nesolidnih elementov in dokler ne bo imel konsuraent popolno gotovost, da se prodajalec zadovoljuje z dopustnim meščanskim dobičkom!
Aprovizacija.
Ljubljanski prodajalci sladkorja
so vabijo, da se zglase v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja, in sicer: Iz I. in II. okraja 15. decembra, iz III do V. okraja 16 decembra, iz VI. in VII. okraja 17. decembra, iz VIII. doX okraja 18. decembra, vsakokrat od 9 do 11. ure. Trgovci morajo pred prejemom s!adkorja plačati sladkor v Jadranski banki. — V nadrobni prodaji stane sladkor, ki se bode prodajal na nove sladkorne izkaznice, 12 K 40 v.
Vsi prodajalci sladkor j a se vabijo, da se radi nakazila moke, ki se bode prodajala na sladkorne izkaznice, zglase nemudoma na magistratu, Ga-letova hiša, pritličje. Kdor bi ne hotel prodajati moke, naj to takoj naznani, da se odda moka drugemu trgovcu. Obrtniška, sol. Obrtniki in zavodi, ki rabijo sol, naj se takoj zglase na magistratu, Galetova hiša, pritličje,
ker pozneje magistrat soli za obrtnike najbrže ne bode več delil.
Zdrob za otroke do tretjega leta dobe stranke na zelene iskaznice in sicer št. 1 do 400 d te 16. decemb., št. 401 do 800 dne 17., št. 801 do 1200 dne 13, št 1201 do 1600 dne 19., št. 1601 do 2000 dne 20., št. 2001 do 2400 dne 22 in št. 2401 do konca dne 23. decemora v vojni prodajalni v Gosposki ulic!. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki stane K 3.
Krompir. Splošna gospodarska zadruga, Gosposvetska cesta (Marije Ter. cesta) št. 2 pri kavarni ,Evropa*, bo začela v pondeljek, dne 15. t. m. razdeljevati krompir. Radi male mno žine, ki jo je zadruga za enkrat dobila, bo dobil vsak član zadruge za enkrat le 100 kg. Krompir stane 1 K 50 vin. in se bo delil: v pondeljek 15 t. m. članom s črko A do H, v torek 16. t. m od I do P, v sredo 17. t. m. od R do Ž Vrečo naj prinese vsakdo-s seboj. Člane opozarjamo, da se drže razdelilnega reda. Novi člani se sprejemajo v zadrugo vsak dan od 4. do 6. ure pop. v prodajalni. Pristop k zadrugi imajo predvsem nastavljene!, delavci in revni zasebniki. Nikdo pa ne sme biti član že kakega drugega konzuma.
Zadnje vesti.
igvtraa telefonska in brzojavna poročila Jugoslaviji*. Ameriški predlog glede Jadrana.
Bakar, 13. dec. D’Annuizio objavlja v reških tistih vs*blno zadnje W Isonove note Italiji. Wilson predlaga, naj se proglasi Beka začasno za dobo 6 lot za svobodno mesto. Ako se do tega časa Italija in Jjgo-slavija ne sporazumeta o plebiscitu, postano Boka z okolico končnoro-IJarno samostojna država. Dalmacija nuj pripado Jugoslaviji, Zadar pa dobi avtonomijo. Albanija postane Italijanska; strategično važni dalmatinski otoki so nevtralizirajo. D’Annunzio izjavlja v posebnem o-klicu, da t< amerikgnaka nota najbolje dokazuje potrebo njegove akcije; objednem zagotavlja, da se ne namerava ukloniti In apelira na laško javnost, da ga podpre z denarjem, blagom in prostovoljci.
Bakar, 13 dec. Včeraj so se vrnili iz Rima odposlanci, ki jih je poslal D’ Annunzlo k pogajanjem z rimsko vlado. Takoj po njihovem prihodu se je vršila seja „Con«<glla na-zionale", ki je trajala celih 7 ur.
Kraljeva krstna slava.
Zagreb, 13. dec. V tukajšni pravoslavni cerk/l so danes svečano proslavili krsno slavo kralja Petra. Svečanosti so se udeležili zastopnik! vojaških in cerk/enih oblast'.
Ponesrečena radikalna akcija. Razpast parlamenta. Nove volitve.
Beograd, 13. dec. Radikalni politiki, ki se mude v Parizu so skušali regenta pregovoriti, da bi poveril sestavo vlade še enkrat Paš:ču, ki naj bi vnovič poizkusil svojo srečo s koncentracijo. Kakor poročajo iz Pariza, je bil regent mnenja, da se ne sme več eksperimentirati in je radikalne predloge zavrnil. Zato bo vlada najbrž že v par dneh objavila ukaz o odgoditvi parlamenta, obenem pa ukrenila vse potrebno za nove volil/e. Ko bodo priprave končane, bo Narodno predstavništvo razpuščeno In takoj nato razpisane volitve, ki se utegnejo všiti že koncem meseca februarja.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urad*.
Meje Bačke in Baranje.
Ldu. Beograd,13.dec.„Epoha" poroča: Včeraj smo prejeli obvestilo presblroja, da fe vrhovni svet sklenil, da bo meja Madžarske sedanja administrativna mejna črta madžarske države ter Hrvat ske in Slavonije. Ta informacija je zbrdila vznemirjenost v vsej državi, ker se smatra, da m ta meja nanaša tudi na Bačko in Ba-
ranjo. Informirali smo se na merodajnem mestu ter smo izvedeli: Tu je govor samo o enem delu južne meje proti Madžarski od Gyekenyesa v smeri proti Barču. Tu bi M*džarski pripadla neka mesta, ki so vedno bila naša in ki so nekdaj stala na desnem dravskem bregu, sedaj pa so na levem. 2 odločbo vrhovnega sveta, da bodi nova meja na tem oddelku nekdanja administrativna črta madžarske države ter Hrvatske in Slavonije, ostanejo mesta, glede katerih je s prvotno rešitvijo postala njihova pripadnost dvomljiva, naša. Vprašanje meje proti Madžarski v Bički in Baranji se rešuje neodvisno c d tega ter je pričakovati povoljne rešitve.
Program londonske konference.
Ldu. Pariz, 12. dec. (DunKU) Kakor javlja posebni poročevalec it »ta w Mati n" iz Londona, je za porazgo-vore med državniki ententnih držav v Londonu določen naslednji program: Osnuje naj se močna vojaška zveza med Francijo, Anglijo in Belgjo, kateri naj po možnosti stoji na čelu medzavetniški generalni štab: najde naj se učinkovito sredst/o proti padanju meničnih tečajev, potom sporazumi med angleško in francosko vlado naj se skupno rešijo turško vprašanje, jadransko vprašanje in ruski problem.
Ameriški pogoji za vstop v Ugo narodov.
Ldu. Wash!ngton, 12, dec. {senator Hltschocck je v govoru, ki ga je imel v New Yorku, razvil nastopni program ameriških pridržkov za vstop v zvezo narodov: 1. notranje zadeve Zedinjenih držav ne spadajo v območje zveze narodov. 2 Določbe zveze narodov nimajo vpliva na Monroejevo doktrino. 3. Ako imajo Zed. države spor z narodom, ki ima kolonije, domlnije ali dežele s samostojno upravo in ki imajo en glas, odpade in glas pri glasovanju. 4. Pravica kongresa, napovedati vojsko, ostane nelzpremenjena. Zveza narodov nima nadzorstva nad ameriško vojsko in mornarico.
Beda na Dunaju.
Ldu. Lyon, 12. dec. Nemško-avstrljski državni kancelar dr. Renner je v pog jvoru s poročevalcem lista »Temps« izjavil med drugim naslednje: »Ti trije meseci, ki so potekli, odkar sem zadnjikrat zapustil Pariz, poln zadoščenja, da mi je bilo dano podpisati mir, In poln zaupanja v bodočnost mlade avstrijske republike, so bili za našo državo, zlasti pa za Dunaj nekaj stn>h jvitega. Umrljivost otrok je dosegla 60 procent. Delež premoga je padel na 3 kg za teden in rodbino. Železnice skoro sploh ne funkcljon<rajo več. Dobro vemo, da se ta položaj ne more izboljšati kar na enkrat. Nočemo pa se tudi obnašati kakor prosjaki ter s pretresujočo sliko našega siromaštva izvajati pritisk na srečnejše narode. Ml želimo doseči zopet svojo delazmožnost, da zgradimo na vseh poljih, kar je porušila vojna. Pri tem z zaupanjem pričakujemo pomoči od zaveznikov, ki mora priti čimprej, ker drugače bo prepozno.
*
Kolkovanje končano. — Meje odprte.
Uradno se objavlja: Kolkovanje bankovcev, ki se je v Sloveniji začelo 30. t. m. se je izvršilo v redu in se jutri opoldne zaključi. Vsled tega je meja zopet odprta.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Asto*
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubljani
Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj* še bolj* potrebna. Slovenci, spominjajte se je povsod!
Proda se:
Prodam različno zlatnino po Jako ugodnih cenah, ker sem v denarnih stiskah. Naslov v upravništvu. 1593
Po nizki ceni se proda lep kaput In 2il)e, v .Hotelu Tratnik-1 pri natakarju. 1588
Večja množina jabolk na prodaj. Naslov v uprav-nlštvu tega lista.	1392
Na prodaj je ve e dobro ohranjenih Častniških uniform. Ogleda se lahko vsaki dan od pol l.do pol 2. ure v Trnovski ul. 151491. nad. 1588
Kupi se:
Kupim Žimo fn ščetine po najvišji ceni. Anton Šimenc, Ljubljana, Karlovška cesta 8.	159)
Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene in stojala kupuje po najvišji ceni ifran-fro Ljubljana) Josip Peteline. Ljubljana	1589
Stiskalnica za kopiranje, blagajna lt. 2 do 4. pisalni stroj in tehtnica za težo 5C0 kg z uteži, vse v dobrem stanu se želi kupiti. Ponudbe na pošd predal 156.
Razno:
Išče se hrana pri boljši rodbini. Cenjene ponudbe pod .bančni uradnik" na upravnUtvo Jugoslavije. 1691
Dobro nagrado plačam istemu, ki ml najde primerno stanovanje s 3 sobami in s pritiklinami po možnosti v sredini mesta. Obvestila »aj se pošllejo na poštno ležeče pod »Bančni uradnik«, Ljubljana.	2«44
Rudolf Zore & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica Štev. 7/11.
Plačam najvišje cene. Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37,
za žveplanje trt in vinskih sodov ler za različna zdravila za živino, oddajam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni.
Naslov se poizve v upravništvu lista. 2326
Pozor!
putnl korčezi 1 putne torbe, kožnate gomaie, pasovi za moške I za ženske, novčarke, portofejl, lisnice i neseserl, škotske torbe 1 ručne torbe Itd.
KIŠOBRANI, SUNCOBRANI I ŠTAPOVI
na veliko
dobivaju se kod tvorničkog skladišta
Brača Almasy i Fleischman
(■undulleeva ul. 4. ZAGREB Gundullčeva ul. 4-
Zahlijevajte odmah ejenik	Bogato snabdjeveno
i pismene ponude.	"	skladište.
Vojaško oskrbovallščč v likvidaciji ima okroglo 80 večjih in manjših sodov, 3 sode karamele (žgani sladkor, tekoči) okroglo 1000lit. in pribižno 200 lt. drože za-prodati.
Pismene, zapečatene oferte do 20. decembra opoldne na vojaško intendanCo za Slovenijo v likv. v Ljuoljani. Čez naslovom zapečatene ofette mora biti navedeno:
Prodaja sodo* In sladkorja.	2330
AAAAAAAAAAAAAAAAAAA
krojaški mojster v Mariboru 8tolna ulica štv. 5
izdeluje obleke po »»Jnižjih cenah. Izdelovanje točno in po »ajnovejšib krojih. — Najboljša spričevala. 2829
V Maribor
preselil se je univ. med.
mnogoletni asistent ženske in porodne klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porodne klinike profesorja Ernsta Wertheima na Dunaju. Ordinira v Gosposki ulici štev. 46, I. nad. od 15. do 16. ure z» ženska bole ni In porodniško.
v knjigovodstvu in korespondenci izvežbana, jpopolnorna zanesljiva in poštena se sprejme v stalno službo v večje ljubljansko podjetje. — Vstop takoj. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe pod „ Dobra plača* na uredništvo tega _________liSta.	2332
Import — — £k šport
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
Dovoljujem sl uljudno naznanjali, da sem prevzel dne 1. oktobra 1919 od tvrdke
M. Gspaltl
prodajalno ur in dragocenosti v Krekovi ul. št. 6 v Ptuju.
Radi moje dolgoletne skušnje ml bode mogoče moje cenjene odjema ce stokovno in z solidno postrežbo v vsakem oziru najboljše zadovoljiti.
Prosim za cenjeno zaupanje prebivalstva v Ptuju In okolici, kakor tudi za mnogoštevilna naročila.
Z velespoštovanjem
Fk- tteijivtso
v Ptuju, Krekova ul. št. 6.
Dunaj (WUb) I. Tratserhoff 2
za more v sled svojih dobrih zvez Ih organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo la Češko razpečavati živila in
no, krzno in kože ib objed-nem dobaviti Industrijske predmete vseh vjat, posebno vžigalice, steklo, porcelan, jjohi&tvo in železnino po hajnlžji ceni in najboljših pogojih.	2299
V Življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje
in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premak-
ljivih in nepremakljivih prfedmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih certah.
Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno sprejmejo.
Podružnica: Celje, Breg 33.
priredi
Po zopetni otvoritvi rednega prometa dospe velika poSilJatpv sortiranih električnih svetilk za Bobe, spalnice, pisarne i. t. d. v izredno okusni izvodbt; obenem žarnice vseh vrst, mod drugimi tudi v obliki
O^rask01* bežičnlf) drei>e$ ter žarnice in baterije za žepne ure.