Celje - skladišče
D-Per
545/1974
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2	ROGAŠKA SLATINA	april 1974
PRVI MAJ, PRAZNIK DELA
m
pggif
Za bližajoča se praznika, dan OF in prvi maj, vsem članom kolektiva iskreno voščijo in želijo prijetno praznovanje
Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi Uprava in
Uredništvo »Steklarja«
Vselej, ko se bliža mednarodni praznik dela, imamo v mislih njegov pomen za proletariat po vsem svetu. Kljub temu, da je koledarsko odmaknjen od zaokroženih časovnih celot, ko delamo obračune, kaj smo in kaj še bomo storili, nas prav ta dan spodbuja k razmišljanju o preteklosti, sedanjosti in'prihodnosti.
Proslava tega dneva je vezana na veliko stavkarsko gibanje, ki se je razvilo v ZDA osemdesetih let preteklega stoletja in je doživelo največji razmah 1886. leta, ko je stavkalo nad 40.000 delavcev. Takrat so nastopali pod geslom treh osmič. Osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega življenja.
Zborovanje, na katerem so izražali svoje zahteve, se je zaradi policije sprevrglo v krvavo zborovanje, saj je bilo 6 mrtvih in več desetin ranjenih udeležencev zborovanja. Kljub vsem mogočim pritiskom pa je delavski razred vztrajal v boju za svoje pravice.
Po vsej Evropi je prvi maj že v prejšnjem stoletju dobival ne sa-
mo obeležje boja za osemurno delo, temveč je v mnogih deželah postal simbol splošne razredne .solidarnosti delavcev.
Delavski razred Jugoslavije je prvič praznoval prvi maj 1890. leta. Med prvimi, ki so ga slavili, so bili slovenski in hrvaški delavci, ki so v svojih zahtevah prav tako postavili v ospredje »tri osmice«.
Grožnje, pretepi, pošiljanje v zapore; vse to takratnim oblastem ni nič pomagalo. Ravno nasprotno, večji pritiski so bili, večja je bila delavska solidarnost.
Po zmagi nad fašizmom smo v svobodni domovini mednarodni praznik dela razglasili za državni praznik.
V svobodni domovini smo ga proslavljali v znamenju novih zmag v obnovi do tal porušene domovine, v znamenju izpolnjenih nalog petletnega plana, v znamenju ogorčenosti po napadu informbiroja 1948, v znamenju predaje tovarn v roke delavcev, razvoja in krepitve delavskega samoupravljanja, širje-
OBVESTILO ČLANOM KOLEKTIVA
Za to številko Steklarja smo pripravili tudi izvleček Iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih.
To je izredno pomemben dokument za slehernega izmed nas. Prav zaradi tega menimo, naj ne bi bilo nobenega med nami, ki tega osnutka ne bi ne samo prebral, temveč tudi pripravil pripombe.
Snovalci tega osnutka so namenoma nekatere stvari spustili, z željo, da bi po temeljitih razpravah v kolektivu prišli do takšnega notranjega zakona, po katerem se bomo vsi skupaj ravnali.
UREDNIŠTVO
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 VU 0 Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«. Ljubljana
Nadaljevanje s 1. strani
nja bratstva In enotnosti naših narodov ter v znamenju zboljšanja delovnih ih življenjskih razmer delavskega razreda ter prizadevanj pri krepitvi neuvrščenosti. V slednjem je prav Jugoslavija gonilna sila.
Nespodbitno drži, da je imela vsaka proslava prvega maja posebno obeležje. Tako tudi letošnja. Obračun, o katerem smo uvodoma zapisali, bomo ob proslavi letošnjega prvega maja lahko naredili. V obdobju med dvema proslavama je v naši družbi narejeno veliko tega, kar zasluži posebno pozornost in
spoštovanje. V javnih razpravah smo oblikovali in dokončno izoblikovali naš temeljni zakon — novo ustavo. Prvič v zgodovini smo volili na nov, nam bolj sprejemljiv način. Izvolili smo delegate, ki smo jim zaupali upravljanje tistih zadev, kjer ne moremo vsi sodelovati. Zveza komunistov je na svojih kongresih začrtala pot, po kateri bo naš delavski razred s hitrejšimi koraki prišel do cilja, ki si ga je začrtal.
Postali smo močnejši in bolj organizirani v splošnem ljudskem odporu. Postali smo bogatejši za spoznanje, da se nekateri še vedno niso odrekli svojim apetitom do
našega ozemlja. Ozemlja, ki je svojo svobodo drago plačalo. Postali smo toliko močni in enotni, da bomo slehernemu, če bo to potrebno, dokazali, da smo vsak čas sposobni in pripravljeni braniti vsako ped naše zemlje ih naš socialistični samoupravni sistem, katerega smo si izoblikovali sami. Tako bo proslava letošnjega mednarodnega praznika dela potekala v znamenju pomembnih zmag v naši družbi. To je hkrati naš veliki prispevek v boju mednarodnega proletariata za dokončno osvoboditev.
Naj živi prvi maj, praznik dela in solidarnosti delavskega razreda!
V OSPREDJU: VZGOJA KADRA
Program razvoja steklarne Rogaška Slatina nam je že znan. Do 1975 leta bomo razširili brusilnice. V Kozjem je že gotova, in to je 100 novih delovnih mest. V Rogaški Slatini pa je v gradnji za 140 delovnih mest. Torej skupaj 240 delovnih mest v brusilnicah. V tem času moramo povečati proizvodnjo svinčenega stekla m zmanjšati proizvodnjo kristalina, ker je povečanje talilnih peči predvideno za obdobje 1975—76. Ta program razvoja je bil sestavljen po temeljitem premisleku ter po posvetih z domačimi in tujimi kupci. Da smo pravilno ukrepali, nam je pokazal že začetek letošnjega leta.
Prodaja brušenega svinčenega stekla je tako poskočila, da ne moremo zadovoljiti želja domačih kupcev. Prav tako imamo možnosti za veliko večjo prodajo na tujem tržišču.
Ugled, katerega uživa naš svinče-
ni kristal, nam je odprl nova tržišča. Le-ta so: Avstralija, Japonska, Kanada in Mehika. Dosedanji odjemalci pa povečujejo naročila.
Vsa naročila se nanašajo na ročno delo — sicer pa je v svetu opazen premik v asortimentu od zgolj izdelave kelihov k široki izbiri kozarcev in tako imenovanih artiklov, ki jih kupujejo za darila. To so: vaze, sklede, pepelniki in podobno. Pri vsem tem je pomembno, da morata imeti oblika in desen značaj ročnega dela.
Omenjena dejstva nam postavljajo novo nalogo, mimo katere ne moremo. Ta naloga je — vzgoja strokovnega kadra. Pri pečeh in v brusilnicah. Steklarna si je s svojimi izdelki pridobila doma in v tujim velik sloves. Znani smo kot izredno dobri proizvajalic kristalina, predvsem v izdelavi kelihov z dolgimi vlečenimi nogami.
Znani smo tudi kot dobri brusil-
ci. Razvoj, kot sem že omenil, gre v drugo smer, kar je predvsem važno za steklarje. Gre za povečanje izdelave svinčenega stekla in razširjen asortiment.
Tu pa zaostajamo za prodajo in za investicijami. Vsi to vidimo, toda neupravičeno odlašamo, vendar nam mora biti enkrat za vselej jasno, da brez napredka v tej smeri ne moremo izpeljati predvidenega razvoja. Izredno vestna bo morala biti vzgoja kadra pri peči, ker moramo povečati število loncev s proizvodnjo svinčenega stekla. Steklarji se morajo na to maso privaditi. Jasno nam mora biti, da to samo od sebe ne gre in ne gre! V industrijski šoli že nekaj let ne topijo svinčenega stekla. Torej se mlad steklar, ki pride iz šole, prvič v steklarni sreča s svinčeno stekleno maso. Isto velja za tiste naše steklarje, ki še niso pihali svinčenega stekla. Torej velja načelo, da brez dobre priprave delo ne more biti uspešno.	,
Zdi se mi umestno predložiti, da bi se v tehničnem sektorju čimprej moral najti način za vzgojo kadra pri pečeh. Seveda s tem, da se tudi prilagodi tehnologija izdelave, kajti če je naša tehnologija zelo dobra, prav tako kvaliteta, ni rečeno, da je dobra za težje kozarce in svinčene izdelke.
Zaradi tehnologije proizvodnje bo nekoliko lažja vzgoja kadra v bru-silnici. Mislim namreč na to, da imamo za vzgojo kadra potrebno delavnico. V kvaliteti izdelave pa je problem enak kot pri steklarjih. Razvoj desena 'doma in v svetu se odmika od uniformiranega strojnega desena in vedno bolj zahteva komplicirano delo za to čedalje bolj usposobljenih brusilcev ...
Na dlani je, da ni več kaj odlašati, temveč da se je treba čimprej lotiti dela.
VOJO DJINOVSKI
NAJLEPŠI POZDRAV
V času, ko so slovenski komunisti na svojem sedmem kongresu vneto razpravljali, kako s hitrejšimi kordki kreniti naprej, smo jih spremljali tudi mi v Kozjem. In sicer ne pasivno. V novem obratu smo naredili prvi korak v družbenopolitičnem življenju. Ustanovili smo osnovno organizacijo zveze komunistov.
Slovesno j6 bilo sprejetih devet novih članov v vrste ZK, in sicer: Anton Jošt, Vinko Polajžer, Franc Pišler, Franc Černelč, Marjana Lončar, Ljudmila Bostner, Cvetka Tu-
PREDLOGI
Pred kratkim sva se z enim članom našega kolektiva pomenkovala o tem, kako bi zboljšali vsebino našega glasila. Med drugim je stekla beseda tudi o tem, da bi kazalo odpreti rubriko, v kateri bi člani kolektiva na podlagi razmišljanj dajali razne predloge za rešitev kakršnegakoli problema in za izboljšave obstoječega stanja.
Misel, ki jo je sprožil sogovornik, se mi je zdela pozornosti vredna. Zaradi tega bi bilo prav, da bi se tudi drugi člani, ki čutijo potrebo po boljšem glasilu, oglasili z raznimi zamislimi.
V pogovoru je bilo tudi predloženo, naj bi se rubrika, ki bi jo odprli, imenovala »Vaši predlogi«.
Urednik
Pred kratkim smo prejeli prvi predlog. Podal ga je predsednik konference sindikata Steklarne.
Gre za tole.
Sindikalna organizacija je storila vse, kar je v njeni moči, da bi godbo na pihala spravila na višjo raven, kajti kolektiv, kot je naš, jo vsekakor potrebuje. Konferenca sindikata je dosegla, da godbo na pihala vodi strokovno usposobljen godbenik, ki bo prejemal nagrado od kolektiva.
Da bi poskrbeli še za spremne izdatke, ki so nujni pri godbi na pihala, predlaga, naj bi člani kolektiva razmišljali o tem, da bi vsi zaposleni namesto 1 dinar prispevali po 3 dinarje za godbo. Predlog se nam zdi umesten. Kaj pa vam?
šek, Andrej Žlender in Miroslav Geršak.
Tako šteje naša organizacija 11 članov, od skupaj dvaindvajset za-poslenih in dvajset priučenih. Slednji so pretežno mladoletni.
Z ustanovitvijo osnovne organizacije v novem obratu smo poslali najlepši pozdrav VII. kongresu ZKS. To je hkrati zagotovilo, da se bodo vrste zveze komunistov širile tudi v našem obratu. Prepričani smo, da se bo članstvo v naši osnovni organizaciji kmalu povečalo še z drugimi perspektivnimi in vzornimi delavci iz našega obrata.
Na slovesni ustanovitvi naše osnovne organizacije so bili navzoči predstavniki iz občinskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah tov. Stane Glavnik, sekretar osnovne organizacije ZK Steklarne »Boris Kidrič« Rudi Jugovar in člana sekretariata Karli Holešek- in Franc Komerički ter sekretar krajevne organizacije Kozje tovariš Velko Kolar.
Udeležencem VII. kongresa smo poslali brzojavko z naslednjo vsebino: »Ob zgodovinskem zasedanju VII. kongresa smo se mladi steklarji v Kozjem 4. aprila z navdušenjem vključili v zvezo komunistov in ustanovili osnovno organizacijo. Trdno smo odločeni, da bomo, prežeti z revolucionarnim ognjem NOB, gradili našo družbo svobodnih proizvajalcev, v korist delovnih ljudi in miru v svetu.«
. Vsebino brzojavke bomo potrdili s praktičnim in doslednim bojem za napredne ideje, ki jih uresničuje zveza komunistov.
JOŽE BOŽIČEK
USPEŠNE
VOLITE
Tako kot v drugih tozdih je bila v četrtek, 28. marca, prva pot zaposlenih v TOZD steklarne Slovenska Bistrica pot na volišče. To je bila sklepna faza poglobljenih priprav na volitve. Na ta dan smo prvič v zgodovini izvolili delegacijo našega kolektiva, ki bo zastopala interese in želje vseh zaposlenih. To smo zaupali naši 15-članski delegaciji, ki bo iz svojih vrst pošiljala na zasedanja občinske skupščine tiste delegate, ki bodo najbolje poznali gradivo, pripravljeno za sejo skupščine.
Z udeležbo na volitvah smo lahko zadovoljni. Kljub temu pa bi bilo prav zapisati, da bi le-ta lahko bila še boljša. Da do tega ni prišlo, so krivi nekateri posamezniki, ki niso v zadostni meri spoznali pomembnosti volitev. Od skupno 216 vpisanih v volilni imenik na volišču se je zglasilo in opravilo svojo državljansko dolžnost 208 članov kolektiva, od teh.8 iz JLA. Torej je glasovalo 85 odstotkov vpisanih volivcev.
V prihodnji mandatni dobi nas bodo zastopali naslednji člani: Dan-či Lipovšek, Djoko Djordjev, Mirko Rebernak, dipl. ing. Franc Smuka-vec, Mirko Boršič, Peter Rakuša, Štefan Peršič, Stanko Kovač, Milan Markovski, Radenko Katanid, Zvonko Rus, Vili Gregorc, Frida Rorič, Franc Bukvič in Stanko Ravnjak.
SKLEPI III. SEJE KONFERENCE SINDIKATA STEKLARNE
1.	V komisijo za dodeljevanje kreditov in stanovanj sta iz KS določena tovariša Josip Horvat in Ivan Medved.
2.	Prošnja gasilskega društva za dodatna sredstva se odstopi DS.
3.	Konferenca odstopi v obravnavo delavskemu svetu tudi
a)	izdelavo elaborata delovnih mest za beneficirano delovno dobo.
b)	ali bo delovna organizacija nosilec stroškov v zvezi z izdelavo elaborata, odvisno od števila delovnih mest, za katere se predlaga beneficirana delovna doba.
4.	Na predlog komisije za beneficirano delovno dobo naj se vnesejo na seznam nova delovna mesta, in sicer: vribavanje zamaškov in označevanje stekla za brusilnico, tako kot so ta delovna mesta v drugih podjetjih že imenovana.
To se odstopi v obravnavo DS z željo, da sprejme ustrezen sklep.
5.	SINDIKALNA LISTA: Konferenca je dala naslednje pripombe v zvezi s sindikalno listo:
— Izražena je misel, da se pri nas nadurno delo ne obračunava pravilno. Nadurno delo se ne plača, če pa se, je razmerje 1:1. Sklenjeno je, da je treba dosledno upoštevati določilo o 150 odstotkih pri plačilu nadurnega dela.
— Prispevek delavca za prevoz na delo: Izplačilo po določilih samoupravnega sporazuma. Predlog konference: Največ 30 dinarjev samoprispevka delavca. Delavci, ki se vozijo na delo z lastnim prevoznim sredstvom, kjer je javni prevoz nemogoč, naj se izplača 0,40 din/km, vendar nad 5 km oddaljenosti.
Ocena	I. let.	II. let	III. let.
5	210 din	300 din	350 din
4	190 din	270 din	320 din
3	170 din	250 din	300 din
2	150 din	230 din	280 din
— Predlog delavskemu sVetu, naj se za regres za letni dopust odobri znesek 800 din.
— ODPRAVNINA: Izplačilo po opravljeni delovni dobi v kolektivu, po republiškem povprečju OD v preteklem letu in sicer:
1/3 delovne dobe v kolektivu —
1	osebni dohodek
2/3 delovne dobe v kolektivu —
2	osebna dohodka
3/3 delovne dobe v kolektivu —
3	osebne dohodke
6.	V obravnavo delavskemu svetu se odstopi sklepanje pogodbe s kapelnikom godbe na pihala za mesečni prejemek 2.000 dinarjev neto in 55,47 odstotka prispevka na honorar. Skupaj mesečno okoli 3.150 dinarjev, kar godba na pihala ne zmore izplačevati iz lastnih sredstev. Zaradi tega prosi za dodatna sredstva.
NESPREMENJENI POGOJI
Bliža se čas letnih dopustov. Zaradi tega je konferenca sindikata naročila tajnikom osnovnih sindikalnih organizacij, naj do 15. aprila zberejo interesente za letni oddih v počitniških hišicah na morju. Do določenega roka se je po osnovnih sindikalnih organizacijah prijavile
Rekonstrukcija v TOZD Steklarne v Slovenski Bistrici, ki poteka že od lanske jeseni, bo zahtevala tudi povečanje števila zaposlenih še letos. Da bi čimveč novih članov že pred začetkom dela seznanili z dolžnostmi, ki izvirajo iz opravljanja delovnih nalog, bo treba sprejeti delavce že veliko prej.
Potrebe po povečanju števila delavcev se kažejo že od začetka leta. Od začetka januarja do sredine aprila smo na novo sprejeli 6 čla-
naslednje število družin: osnovna organizacija peči 38, osnovna organizacija brusilnica 47 in osnovna organizacija skupnih služb 41 družin.
Skupaj se je torej prijavilo 126 družin. Glede na zmogljivosti, ki jih imamo v Novigradu, Dajli in Uma-
nov. Tako se je število zaposlenih dvignilo na okoli 230, kar je največ do sedaj.
V kolektiv so prišli: Brigita Štern, Miro Jelič, Jože Sagadin, Leopold Korošec ter povratnika iz JLA Miro Baumhakl in Ivan Cvahte. V tem obdobju je iz kolektiva odšlo 11 članov. Upokojeni so bili: Terezija Strah, Irma Ristič in Franc Vivod. Ivan Rebernak pa je samovoljno zapustil delo.
V. HORVAT
gU, bodo vsi, ki so se prijavili, lahko šli letovat na obalo.
Za nemoten potek in razdelitev dopustov je konferenca imenovala komisijo v sestavi: Jože Halužan, Karl Holešek, Ivan Medved, Franc Vukovič, Rihard Melcer in Ida Si-ter.
Vsaka družina lahko dobi 10 dni. Cena je ostala enaka kot lani: izven sezone 250 in v sezoni 300 dinarjev. Izvensezonski meseci so maj, junij in september, sezonska pa julij in avgust.
Prevoz bo organiziran, in sicer tako kot lani. Le cena še ni natanko določena. Enako velja za turistično takso.
Prednost imajo člani kolektiva, ki še niso letovali v počitniških hišicah, in družine s predšolskimi otroki. Upošteva se plan dopustov ste-klopihalcev in brusilcev.
V času, ko si celotna družba pri zadeva, da bi člani kolektiva čimbolj koristno izrabili svoj dopust, ne bi bilo odveč, če bi do začetka počitnic pripravili (tam, kjer se dš) kako mizo za namizni tenis, odbojkarsko igrišče ali rusko kegljišče. Tako bi uživali ne le na sončenju, temveč tudi v gibanju telesa.
ŠE LETOS VEČ ZAPOSLENIH
POSEBNA PRILOGA ČASOPISA STEKLAR
IZVLEČEK IZ PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
0 MEDSEBOJNIH RAZMERJIH
DELAVCEV
26.	člen
Ko podpiše izbrani kandidat pismeno izjavo o tem, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih ureja samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, pridobi lastnost delavca v združenem delu.
Z dnem, ko začne delati v organizaciji, pridobi delavec pravice in prevzame obveznosti iz združenega dela v tej organizaciji.
27.	člen
Ce delavec, ki je pridobil lastnost delavca v združenem delu, brez opravičenega razloga ne začne delati določenega dne, izgubi lastnost delavca v združenem delu v tej organizaciji.
Izgubo lastnosti delavca po prvem o'dstavku tega člena ugotavlja kadrovska služba, ki vroči delavcu ustrezno odločbo. Ce se delavec ne
strinja z vročeno odločbo, lahko vloži v 8 dneh od vročitve zahtevo za varstvo pravic organu, ki je sklepal o izbiri.
d) Delo za določen čas
28.	člen
Delavec združuje svoje delo praviloma za nedoločen čas.
Delavec lahko združi svoje delo
za določen čas le na delovnih mestih, ki jih določa samoupravni sporazum o sistemizaciji, in v primerih, ko nadomesti delo začasno za delo nezmožnega delavca zaradi bolezni, poroda ali iz drugih opravičljivih vzrokov (opravljanje javne funkcije, odsluženje vojaškega roka) ter v primerih, ko se začasno poveča obseg dela.
Delavec, ki združi svoje delo za določen čas, ima vse pravice in obveznosti delavca, ki je združil svoje delo za nedoločen čas, svoje delo združi na enak način in po enakem postopku, kot združi delo delavec za določen čas.
e) Delo z nepolnim delovnim
časom
29.	člen
Delavci delajo na delovnih mestih oziroma delih praviloma s polnim delovnim časom (42 ur na teden).
Glede na naravo nekaterih delovnih mest oziroma del, ki so določena v samoupravnem sporazumu o sistemizaciji, delajo delavci na teh mestih oziroma delih krajši kot polni delovni čas. Svoje delo z nepolnim delovnim časom združijo na način, ki ga določata zakon in ta sporazum.
Delavci iz drugega odstavka tega člena imajo vse pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas, uveljavljajo pa jih v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in doseženih uspehov pri delu po merilih, ki jih določa ta sporazum, spofazum o sistemizaciji ter sporazum o delitvi osebnih dohodkov organizacije.
Trajanje delovnega časa na delovnih mestih po 2. odstavku tega člena je določeno glede na naravo dela v sporazumu o sistemizaciji.
SO.	člen
Delavec, ki je že združil svoje delo s polnim delovnim časom .v drugi temeljni organizaciji združenega dela, lahko dela v tej organizaciji z največ polovico polnega delovnega časa le na podlagi določb zakona in sporazuma o medsebojnem sodelovanju obeh organizacij.
2.	Razporejanje delavcev na delovna mesta
31.	člen
Delavec začne delo v organizaciji na delovnem mestu oziroma delu, za katero je bil izbran.
Organ, ki je sklepal o izbiri, pooblasti pristojno službo oziroma posameznega delavca, da seznani delavca, kj je začel delati v organizaciji, z nalogami na delovnem
mestu oziroma delu, s pogoji, pod katerimi se delo opravlja, ter načinom dela in s sodelavci v delovnem procesu. Posebno skrbno mora seznaniti pooblaščena služba oziroma posameznik delavca z ukrepi v zvezi z varstvom pri delu in delavčevimi obveznostmi v zvezi z varstvom ter ga opozoriti na morebitne nevarnosti, ki mu prete na delu v zvezi z zdravjem ali življenjem.
Delavci, ki neposredno sodelujejo v delovnem procesu z delavcem, ki je začel delati, so mu dolžni pomagati in svetovati in mu s tem omogočiti, da se kar najhitreje vključi v združeno delo v delovni organizaciji.
32.	člen
Med delom v organizaciji lahko odbor za medsebojna razmerja za nedoločen čas razporedi delavca na drugo delovno mesto oziroma delo, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke ter drugim njegovim delovnim sposobnostim, v naslednjih primerih:
1.	ko je treba zamenjati odsotnega delavca
2.	povečan obseg dela na drugem delovnem mestu
3.	pomanjkanje surovin in drugem materialu, ali naročil
4.	v vseh drugih izjemnih okoliščinah.
Med delom v organizaciji lahko obratovodja TOZD za določen čas razporedi delavca na drugo delovno mesto, čeprav to ne ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in ne drugim njegovim delovnim sposobnostim v naslednjih izjemnih okoliščinah:
1.	primeri višje sile, kot so požar, poplava, potres in podobno
2.	primeri, dogodki, ki jih je nemogoče predvideti, oziroma preprečiti in lahko ogrozijo človeška življenja ter povzroče veliko škodo
3.	pomanjkanje surovin in drugega materiala ali naročil
4.	nenadna odsotnost delavca in podobno.
Delavec, ki je razporejen na drugo delovno mesto v skladu z določbami prejšnjega člena, je dolžan delati na tem delovnem mestu. Ce odkloni delo na drugem delovnem mestu brez upravičenega razloga, huje krši delovno obveznost.
33.	člen
Delavec je lahko razporejen na drugo delovno mesto po določilih predhodnih členov tega sporazuma tudi v drugo temeljno organizacijo združenega dela v sestavi delovne organizacije, in to v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij
združenega dela v delovno organizacijo.
34.	člen
Ob razporeditvi delavca na drugo delovno mesto je treba delavca uvesti v delo na tem delovnem mestu na enak način kot ob začetku dela v organizaciji.
35.	člen
Delavec ne sme biti razporejen na drugo delovno mesto v drugem kraju, ne da bi privolil, v naslednjih primerih:
1.	matere z otroci starih do 10 let
2.	slabo zdravstveno stanje, nosečnice in podobni primeri.
3.	Izpopolnjevanje delovnih, upravljavskih in psihofizičnih sposobnosti
36.	člen
Delavci organizacije so dolžni med delom stalno izpopolnjevati svoje delovne, upravljavske in psihofizične sposobnosti v skladu s potrebami delovnega mesta, ki ga zasedajo, ter potrebami temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, v katere sestavi je organizacija.
Izpopolnjevanje po prvem odstavku tega člena uresničujejo delavci zlasti s praktičnim delom, strokovnim izobraževanjem in s splošnim, družbenim in ekonomskim izobraževanjem ter razvijanjem telesne kulture.
37.	člen
Vsak delavec ima pravico, da se v skladu s programi razvoja organizacije ter plani kadrovske politike strokovno izobražuje in izpopolnjuje pod pogoji in na način, ki ga urejajo ustrezni samoupravni akti.
Za strokovno izobraževanje in splošno izpopolnjevanje delavcev skrbi:
—	brigadirji in poslovodje
—	obratovodja
—	kadrovska oziroma
—	odbor za medsebojna razmerja
38.	člen
Delavec, ki po končani srednji, višji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavca v združenem delu, si pridobiva izkušnje za samostojno delo na podlagi svoje Izobrazbe in stroke z delom na ustreznih delovnih mestih kot pripravnik.
Delavec — pripravnik ima med pripravniško dobo enake pravice in enake obveznosti kot drugi delavci.
Pogoje in potek pripravniške dobe, trajanje le-te ter presojo uspešnosti ureja poseben splošni akt, osebni dohodek pripravnikov pa
pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
39.	člen
Povračilo stroškov in nadomestilo osebnega dohodka za čas strokovnega izobraževanja in splošnega izpopolnjevanja ureja pravilnik o delitvi osebnih dohodkov organizacije. Odsotnosti z dela zaradi strokovnega izobraževanja in splošnega izpopolnjevanja ureja samoupravni sporazum o izobraževanju.
4.	Delovni čas
a)	Polni delovni čas in razporeditev le-tega
40.	člen
Delavci opravljajo delo v organizaciji v dnevnem delovnem času, določenem na podlagi 42-umega delovnega tedna.
Tedenski delovni čas je razporejen na 6 delovnih dni po 7 ur dnevno.
41.	člen
Dnevni delovni čas se začne:
—	ob 6. uri in traja do 13. ure
—	druga izmena začne z delom ob 13. uri in traja do 20. ure.
b)	Skrajšan delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev
42.	člen
Na delovnih mestih, kjer se opravlja delo v posebnih pogojih, kjer se škodljivi vpliv na delovno sposobnost in zdravje delavcev z varstvenimi ukrepi ne da popolnoma odvrniti, delajo delavci skrajšan delovni čas.
Delovna mesta iz 1. odst. tega člena in trajanje delovnega časa na teh mestih se urejajo v pravilniku o sistemizaciji. Pogoji in način za uvedbo skrajšanega delovnega časa na drugih delovnih mestih, kjer postane tak delovni čas potreben, in na ustreznih tiovih delovnih mestih, pa so določeni v pravilniku o varstvu pri delu.
Delovni čas, skrajšan - v smislu prvega in drugega odstavka tega člena, ]e izenačen s polnim delovnim časom: delavci, ki delajo na teh delovnih mestih, imajo glede pravic, ki so vezane na delovni čas, enake pravice Ijot delavci, ki delajo s polnim delovnim časom.
c)	Nadurno delo
43.	člen
Delovni čas lahko traja le v izjemnih primerih več kot polni delovni čas.
Delavci so dolžni opravljati nadurno delo v naslednjih primerih:
1.	zaradi nesreč in izpada električne energije,
2.	zaradi zamenjave odsotnega delavca in je nujno, da se začeto delo nadaljuje,
3.	da se prepreči kvarjenje surovin ali preprečijo kvarne posledice, ki bi podjetju prizadejale večjo škodo. Zaradi odklanjanja okvar na strojih.
44.	člen
O uvedbi nadurnega dela odloča upravni odbor. V nujnih primerih pa obratovodja.
Delavec, ki meni, da je z uvedbo nadurnega dela kršena njegova pravica do varstva oziroma do omenjenega delovnega časa, lahko vloži delavskemu svetu zahtevo za varstvo' pravic. Zahteva za varstvo pravic ne odloži izvršitve odločbe o uvedbi nadurnega dela.
45.	člen
Nadurno delo lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice.
Ob uvedbi in med trajanjem nadurnega dela mora neposredni vodja skrbeti, da se upoštevajo določbe tega sporazuma o odmorih in počitkih ter ustrezne določbe o varstvu delavcev.
46.	člen
Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov za nadurno delo ureja samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov organizacije.
č) Nočno delo
47.	člen
Delo, opravljeno v času med 22. uro in 5. uro, se šteje kot nočno delo, če z zakonom ni drugače določeno.
Nočno delo velja kot poseben de lovni pogoj, ki so ga pristojni organi in pristojne službe dolžni upo števati pri urejanju varstva delavcev in pri delitvi osebnih dohodkov.
Ce niso zagotovljeni varstveni ukrepi, ki jih določajo zakonski predpisi in samoupravni akti. lahko delavec odkloni nočno delo.
5.	Odmor, počitek, dopusti
In odsotnost
a)	Odmor med delom
48.	člen
Delavec, ki dela na dan z enkratnim polnim delovnim časom, ima pravico do ‘ 30-minutnega odmora Odmor je razporejen takole:
— prva izmena peči od 9. do 9.30 ure, ostali od 9.15 do 9.45 ure
—	druga izmena od 17. do 17.30 ure.
b)	Dnevni počitek . 49. člen
Med dvema zaporednima dnevoma ima delavec pravico do najmanj 12 ur nepretrganega dnevnega počitka.
c)	Tedenski počitek
50.	člen
Delavec ima pravico do tedenskega počitka, ki traja najmanj 24 ur brez presledka. Dan tedenskega počitka je praviloma nedelja.
Delo na dan tedenskega počitka se lahko uvede iz enakih razlogov in po enakem postopku kot delo nad polnim delovnim časom.
Delavec, ki dela na dan tedenskega počitka, ima pravico do enega dneva počitka v naslednjem tednu. Kateri dan bo delavec izkoristil te denski počitek, določita sporazumno delavec in obratovodja. če se delavec in vodja enote ne moreta sporazumeti, odloči o tem odbor za medsebojna razmerja.
51.	člen
Za delavce, ki delajo zaradi neprekinjenega proizvodnega procesa ob nedeljah, določi mesečni razpored tedenskega počitka odbor za medsebojna razmerja na predlog obratovodje.
č) Letni dopust
52.	člen
Delavci imajo po šestih mesecih nepretrganega dela v temeljni organizaciji pravico do letnega dopusta.
Delavec, ki je združil svoje delo z delavci drugih temeljnih organizacij podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju, ima pravico do letnega dopusta, ko je v vseh organizacijah delal šest mesecev, če je prešel iz ene organizacije v drugo v dveh delovnih dneh.
53.	člen
Letni dopust delavcev traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v enem koledarskem letu z
Delavci, ki so združili delo za do ločen čas najmanj štiri mesece, imajo pravico za vsak mesec dela do dveh delovnih dni letnega dopusta.
54.	člen
Dolžina letnega dopusta se odrner-1a po naslednjih osnovah in merilih-
—	delovnih pogojih (telesna in duševna napetost), nevarnost poklicnih obolenj,
—	skupna delovna doba in delovna doba v delovni organizaciji,
—	uspeh pri delu (trajno doseganje nadpoprečnih uspehov),
—	posebne socialne razmere (mati z otroki, invalidi, bolehen delavec),
—	starost.
54.	člen
Letni dopust se delavcu podaljša glede na delovne pogoje:
TABELA
delovno mesto)	delovnih dni
noj stri pri peči	2
pomočniki in krogljičarji	2
opilničarji	2
dagaloi	2
>rusilci kristala	2	'
b)	na delovnih mestih, na katerih delo zahteva duševno napetost:
a) na delovnih mestih, na katerih delo zahteva izredne telesne napore:
TABELA
(delovno mesto	delovnih dni
vodilna del. mesta	6
vodje odd., poslovodje	4
c)	na delovnih mestih, na katerih je za delavce nevarnost poklicnih obolenj:
TABELA
(delovno mesto) pihalci, brusilci priprava zmesi kislinska polirnica
55.	člen
Letni 'dopust se delavcu zveča glede na delovno dobo: a) za skupno delovno dobo in
druga obdobja,	ki so po zakonu
izenačena z delovno dobo:	
TABELA	
od 3 do 5 let	1 dan
od 5 do 10 let	2 dni
od 10 do 15 let	3 dni
od 15 do 20 let	4 dni
od 20 do 25 let	5 dni
od 25 do 30 let	6 dni
nad 30 let	8 dni
Delavcu, ki je	v zadnjih 6 mese-
cih pred dopustom dosegel pri delu nadpoprečne uspehe, se zviša letni dopust do 2 dni.
Sklep o zvišanju letnega dopusta po prvem odstavku tega člena sprejme na predlog obratovodje odbor za medsebojna razmerja. V takem primeru lahko dopust presega 30 dni.
Glede na posebne socialne razmere se delavcem podaljša letni dopust:
a) materam z enim otrokom do 12 let	1 dan
b) materam z dvema ali več otroki do 12 let	2 dni
56.	člen
Delavcu, ki še ni star 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih, ki veljajo za druge delavce, povečan za 7 delovnih dni.
57.	člen
Delavcu, ki izkoristi celotni dopust v obdobju od 1. septembra do 1. junija se letni dopust poveča za 3 delovne dni.
V takem primeru lahko dopust znaša skupno tudi prek 30 dni.
58.	člen
Delavec ima pravico izkoristiti letni dopust v organizaciji v tekočem koledarskem letu. Neizkoriščeni letni dopust se ne prenaša v naslednje leto, razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če je organizacija kriva, da delavec ni izkoristil dopusta, je odškodninsko odgovorna delavcu. Delavec vloži zahtevo za odškodnino pri delavskem svetu TOZD.
Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez presledka nadaljuje v naslednjem letu.
59.	člen
Delavec ima pravico izkoristi letni dopust v nepretrganem trajanju. Na zahtevo delavca oziroma z njegovo privolitvijo- sme organ, pristojen za določanje načrta letnega dopusta, razdeliti letni delavčev dopust na dva dela.
60.	člen
Predlog za višino letnega dopusta za vsakega delavca pripravi kadrovska služba. Predlog za razporeditev letnega dopusta pripravi vodja organizacijske enote.
61.	člen
Načrt razporeditve in sklep o trajanju letnih dopustov delavcev sprejme odbor za medsebojna razmerja do 31. januarja.
Delavski svet lahko sporazumno odloči, da gredo vsi delavci delovne organizacije hkrati na letni dopust (kolektivni dopust). Organ določi trajanje in razporeditev kolektivnega dopusta. Sklep o kolektivnem dopustu se sprejme do 31. januarja.
62.	člen
Delavci se do 15. februarja obvestijo o dolžini letnega dopusta, o merilih in osnovah, po katerih je bila določena dolžina letnega do-
pusta, in o času letnega dopusta. Obvestilo izda vodja organizacijske enote na temelju sklepa odbora za medsebojna razmerja.
63.	člen
Drugače kot določa obvestilo o razporeditvi, lahko delavec izkoristi svoj letni dopust le izjemoma iz upravičenih razlogov (bolezen v družini ipd.), če se sporazume z vodjo organizacijske enote. Ce se z vodjo ne more sporazumeti, odloča o tem odbor za medsebojna razmerja.
Izraba dopusta v nasprotju z dokončno razporeditvijo in brez sporazuma iz prejšnjega odstavka pomeni neopravičen izostanek z dela in hujšo kršitev delovne obveznosti.
64.	člen
Če delavec med letnim dopustom zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne všteje v letni dopust. Po prekinitvi letnega dopusta zaradi bolezni delavec praviloma nadaljuje razporejeni del letnega dopusta. V sporazumu z vodjo organizacijske enote lahko preostali del razporejenega dopusta izkoristi v drugem času. če se z vodjo ne more sporazumeti, odloča odbor za medsebojna razmerja.
Od letnega dopusta se ne odbijajo odsotnosti z dela, ki se po predpisih in samoupravnih aktih s področja invalidsko-pokojninskega zavarovanja vštevajo v zavarovalno dobo, itn odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
d)	Prazniki
65.	člen
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih SFRJ in ob praznikih republike.
Delo na dan praznika se lahko uvede v primerih in ob pogojih kot delo nad polnim delovnim časom.
Delo na dan praznika je poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri odmeri osebnih dohodkov.
e)	Odsotnost z dela
66.	člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih:
TABELA
—	ob sklenitvi zakonske
zveze delavca	1	dan
—	ob sklenitvi zakonske
zveze v ožji družini	I	dan
—	ob rojstvu otroka
delavca	2	dni
delovnih dni 2 2 1
—	ob smrti v ožji družini 2 dni
—	ob selitvi delavca	1 dan
—	ob nesrečah (naravnih, prometnih in drugih), ki zadenejo delavčevo
ožjo družino	1 dan
V primerih iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico biti skupaj odsoten največ 7 delovnih dni v koledarskem letu.
Odsotnost odobri obratovodja TOZD, v nujnih primerih pa vodja enote, v kateri delavec dela.
Organ, ki je odobril odsotnost, lahko zahteva od delavca dokazila, da bo ali da je nastopil primer iz prvega odstavka tega člena, če delavec ne more dokazati, da je nastopil primer iz prvega odstavka tega člena, odsotnost pa je izkoristil, je huje kršil delovno obveznost.
67.	člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela, med katero ima pravico do osebnega dohodka, za izobraževanje.
Primere in pogoje, trajanje odsotnosti in nadomestilo osebnega dohodka za izobraževanje določa pravilnik o izobraževanju in štipendiranju.
68.	člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka do 15 delovnih dni v koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila proizvodnega procesa in poslovanja oziroma dela organizacije:
—	za nego bolnega družinskega člana,
—	za aktivno udeležbo na športnih, kulturnih in drugih prireditvah.
Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka odobri na pismeni obrazloženi predlog delavca odbor za medsebojna razmerja. Organ, ki odloča o odsotnosti, lahko zahteva mnenje vodje enote, v kateri delavec dela, ali je odsotnost v skladu s pogoji iz prvega • odstavka tega člena, od delavca pa iahko zahteva dokazila o nastopu primera iz prvega odstavka tega člena.
Delavec, ki izkoristi odsotnost v druge namene, kot je obrazložil v pismenem predlogu, huje krši delovno obveznost.
69.	člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela:
—	zaradi udeležbe na vojaških vajah, usposabljanju in pri pouku za obrambo in zaščito, v teritorialni obrambi in civilni zaščiti,
—	zaradi odziva vojaškim in drugim organom, h katerim je klican brez svoje krivde,
—	zaradi opravljanja javnih funk cij,
— v drugih primerih, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali drug samoupravni akt.
Delavec je dolžan predložiti poziv oziroma drug izkaz o tem, da je odsotnost nujna, vodji enote, v kateri dela. Vodja enote je dolžan obvestiti (pristojno službo), ki v skladu s predpisi oziroma drugimi akti opravi refundacijo sredstev za nadomestilo osebnega dohodka med odsotnostjo. Taka odsotnost gre v breme organa, ki je delavca klical.
69.	člen
Delavec, ki je odsoten z dela zaradi odslužitve oziroma doslužitve vojaškega roka, se je dolžan v 15 dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, javiti v organizaciji. Kadrovska služba sporoči delavcu, kateri dan je delavec dolžan začeti z delom v organizaciji.
Delavec ima pravico delati na delovnem mestu, na katerem je delal pred odhodom na odslužitev voiaš kega roka. Če je bilo to delovno mesto ukinjeno, ima delavec pravico biti razporejen na delovno mesto ki ustreza delavčevi strokovni izobrazbi in delovnim sposobnostim.
6.	Varstvo žensk, mladine in invalidov
70.	člen
Delavci, ki še niso stari 18 let in ne smejo delati na naslednjih delovnih mestih:
—	priprava zmesi
—	nočni čuvaj
—	kurjač generatorja
—	vlagalec steklene zmesi
—	mazuter
71.	člen
Delavke ne smejo opravljati nočnega dela, ne da bi pri tem lahko uveljavile najmanj sedemurni počitek v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.
72.	člen
Delavci do izpolnjenega 18. leta starosti ne smejo opravljati' nočnega dela.
73.	člen
Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati dalj kot poln delovni čas.
74.	člen
Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico delati na svojem ali drugem ustreznem de-' lovnem mestu, če more glede na preostalo delovno zmožnost brez poklicne rehabilitacije delati na tem delovnem mestu.
75.	člen
Delavski svet mora v sodelovanju z odborom za medsebojna razmerja v organizaciji zagotoviti delo v organizaciji ali v drugi temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije delavcu, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je s poklicno rehabilitacijo, uspo sobljen za določeno delo.
76.	člen
7.	Varstvo materinstva
Več kot polni delovni čas oziroma ponoči ne sme delati delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta.
Delavka je dolžna v kadrovski službi oddati zdravniško potrdilo, da je noseča Delavka, ki ima otroka. starega do enega leta, odda v kadrovski službi otroko-v rojstni list.
77.	člen
Delavka ima za nosečnost porod in po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
78.	člen
Delavka z otrokom, starim do osem mesecev, ki ima pravico delati štiri ure na dan, lahko:
— do otrokovih osem mesecev dela štiri ure na dan. Razpored štirih ur določita sporazumno delavka in vodja enote, v kateri delavka dela. če se ne moreta sporazumeti, od-' loči odbor za medsebojna razmerja.
8.	Varstvo delavcev
79.	člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu h delavci organizacije pa so dolžni zagotoviti varstvo prj delu.
9.	Osebni dohodek
80.	člen
Vsak delavec ima pravico do osebnega dohodka iz dela dohodka organizacije, razporejenega na osebne dohodke.
Osnove in merila ter pogoji in način izplačevanja osebnih dohod kov in nadomestil ureja samouprav ni sporazum o delitvi osebnih dohodkov v skladu z ustreznim družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom.
10.	Odgovornost
81.	člen
Delavec v združenem delu je dolžan, da opravlja naloge in posle na
svojem delovnem mestu skrbno ln vestno z vsem svojim znanjem tn delovno sposobnostjo v skladu z naravo dela, ki ga opravlja, pazljivo ravna z družbenimi sredstvi in skrbi za tovariške odnose do delavcev, s katerimi združuje svoje delo.
Za neizpolnitev svojih vnaprej določenih obveznosti ter za druge kršitve teh obveznosti, ki jih stori oziroma opusti po svoji krivdi, je delavec odgovoren.
82.	člen
Poleg obveznosti, ki jih imajo delavci po tem sporazumu, so njihove obveznosti še naslednje:
—	da prihaja na delo točno in brez zamujanja
—	da med delom nenehno izpolnjuje delovne sposobnosti skladno z zahtevami delovnega mesta,
—	da točno izvršuje naloge, ki mu jih naložijo njegovi predpostavljeni,
—	da aktivno sodeluje v organih upravljanja in komisijah v katere je izvoljen,
—	da aktivno sodeluje v družbenopolitičnih skupnostih, drugih organizacijah ter društvih, če ga je delovna skupnost kot svojega zastopnika imenovala ali delegirala,
—	da ne ovira svojih delovnih tovarišev pri izvrševanju delovnih dolžnosti in samoupravnic pravic,
—	da ima do svojih delovnih tovarišev pravilen, tovariški odnos,
—	da na delo ne prihaja vinjen in med delom ne popiva,
—	da skrbi, da se premoženje podjetja ne odtujuje,
—	da se ravna po pravilih in določbah interne organizacije dela,
—	da med delovnim časom ne zapusti svojega delovnega mesta, če mu tega ne dovoli za to pristojna oseba — mojster, poslovodja ali ob-ratovodja,
—	da ne odhaja iz delovnega mesta pred potekom delovnega časa,
—	da v primeru bolezni najkasneje v 24 urah obvesti kadrovsko službo in opraviči svoj izostanek ter se takoj po ozdravitvi vrne na delo,
—	da ne uporablja denarja, vrednostnih papirjev in službenih pečatov, orodja, materiala in podobno za svoje zasebne namene,
—	da varuje poslovno tajnost,
—	da nosi pri delu predpisano delovno in zaščitno obleko, kot so določa pravilnik HTV,
—	da povrne organizaciji škodo, ki jo je povzročil namerno ali z malomarnim delom,
—	da sporoča kadrovski službi vse spremembe glede svojih osebnih podatkov (priimka, stanovanja, šolske izobrazbe in podobno),
—	da pri nastopu dela v delovni skupnosti steklarne ne zamolči bolezni ali telesne okvare,
—	da ščiti ugled podjetja.
—	da se ravna po tem sporazumu in drugih samoupravnih aktih organizacije.
83.	člen
V kolikor delavec ne postopa in dela tako, kakor je njegova dolžnost po članstvu v delovnem kolektivu steklarne, je kršil delovno dolžnost. Kršitve delovne dolžnosti so tiste kršitve, ki so določene v zakonu, statutu ali v tem samoupravnem sporazumu.
84.	člen
Kršitve delovne dolžnosti so lažje in hujše.
a) lažje kršitve delovne dožnosti so:
—	neopravičen izostanek od dela (1 dan),
—	večkratno zamujanje na delo,
—	lažji primeri malomarnosti pri delu,
—	zapustitev delovnega mesta med delovnim časom,
—	nepravilen odnos do sotovariša,
—	nedostojno obnašanje v podjetju,
—	malomarni odnos do družbenega premoženja, s katerim je povzročena podjetju škoda do 100 din,
—	površno opravljanje delovnih nalog.
85.	člen
Hujše kršitve delovne dolžnosti so:
—	neopravičen izostanek od dela dva ali več dni zaporedoma,
—	več kakor 3 dni neopravičenega izostanka v koledarskem letu,
—	kršitev delovne dolžnosti, katere istočasno predstavljajo kaznivo dejanje,
—	neopravičena odklonitev izvršitve delovnega naloga ali premestitve,
—	prihod na delo v vinjenem stanju,
—	uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu,
—	povzročitev škode, katere vrednost presega 100 din,
—	vse vrste gospodarskega kriminala,
—	večkratna neopravičena zapustitev delovnega mesta,
—	povzročanje nereda v organizaciji,
—	vsi primeri fizičnega obračunavanja,
—	večkratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih dolžnosti,
—	kajenje na delovnih mestih, oziroma v prostorih, v katerih je prepovedano,
—	vsi primeri neupoštevanja varnostnih in protipožarnih ukrepov,
—	ponareditev listin in predložitev neresničnih podatkov pri sprejemu na delo,
—	odtujevanje in protipravno prisvajanje premoženja podjetja,
—	izdajanje poslovne skrivnosti organizacije,
—	nepravilna uporaba sredstev za proizvodnjo, zaradi česar bi lahko nastala ali pa je že nastala večja materialna škoda v organizaciji,
—	malomarno manipuliranje s proizvodi in osnovnimi sredstvi,
—	sprejemanje podkupnine oziroma poklonov v zvezi z delom v OZD ali TOZD,-
—	odklanjanje dela v podaljšanem delovnem času, v vseh slučajih, kadar se tako delo uvede radi odklonitve škodljivih posledic za organizacijo,
—	pakiranje artiklov s slabšo kvaliteto, kakor je določeno v delovnem nalogu, če je taka pošiljka reklamirana od strani kupca,
—	prikrivanje izvršene kršitve delove dolžnosti od strani odgovornega vodje,
—	ponareditev sklepov in zapisnikov organov samoupravljanja,
—	podajanje netočnih poročil samoupravnim organom,
—	kršitev pravic delavcev na pritožbo,
—	zloraba položaja na odgovornih delovnih mestih in v samoupravnih organih,
—	prekoračitev pooblastil dol oče nih z internimi predpisi,
—	nagovarjanje drugih delavcev, da ne izvršijo delovno dolžnost,
—	nemoralno obnašanje v podjetju ali izven podjetja,
—	težji primeri kršitve ugleda podjetja.
86.	člen
Ukrepi zaradi kršitve delovne dolžnosti:
Zaradi kršitve delovne dolžnosti se lahko izrečejo naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	javni opomin,
—	zadnji javni opomin in
—	izključitev iz delovne skupnosti. Ukrepe izreče odbor za medsebojna razmerja na svoji seji.
87.	člen
Opomin in javni opomin se izrečeta za lažje kršitve delovne dolžnosti. Zadnji javni opomin in izključitev se izrečeta za hujše kršitve delovne dolžnosti.
Opomin, javni opomin in zadnji javni opomin se lahko izrečejo večkrat.
88.	člen
Pri izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti se vzamejo v obzir oljaševalne in obtežilne okolnosti.
89.	člen
Rok za uvedbo postopka in za izrekanje ukrepov zaradi laqje kršit-
ve delavne dolžnosti zastara v roku 3 mesecev od dneva, ko je kršitev storjena, oziroma od dneva ko se je za kršitev zvedelo, vendar v vsakem primeru v 6 mesecih od dneva storitve.
Rok za uvedbo postopka in za izrekanje ukrepov zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti zastara v roku 6 mesecev, od dneva, ko je hujša kršitev storjena, oziroma od dneva, ko se je za hujšo kršitev delovne dolžnosti zvedelo, vendar v vsakem primeru v enem letu od dneva storitve.
90.	člen
Uvedba postopka in vodenje po stopka.
Postopek za ugotovitev kršitev delovnih dolžnosti uvede vodja TOZD.
Na podlagi odločbe o uvedbi postopka, kadrovska služba vodi samo predhodni postopek, in sicer priskrbi pismene izjave in zapisnik o zaslišanju.
91.	člen
Na podlagi odločbe o uvedbi postopka začne odbor za medsebojna razmerja voditi postopek. Zahtevku se priložijo zapisniki in drugi razpoložljivi dokumenti.
92.	člen
Predsednik odbora za medsebojna razmerja je dolžan takoj, a najkasneje v roku 5 dni od sprejema določbe o uvedbi postopka, proučiti predlog o uvedbi postopka, v kolikor ugotovi, da so dokazi pomanjkljivi, odloči, da se zberejo novi dokazi.
V kolikor je predsednik odbora mnenja, da ni potrebno zbirati novih dokazov, skliče sestanek odbora zaradi vodenja postopka in odločitve o odgovornosti delavca.
Na sestanek odbora se mora obvezno poklicati obtoženega delavca priče in po potrebi tudi druge osebe, katerih prisotnost je potrebna.
Delavec, ki je v postopku mora imeti na razpolago najmanj tri dni, od dneva, ko je dobil poziv, da se udeleži sestanka odbora za medsebojna razmerja, zaradi priprave za zagovor.
93.	člen
Delavec ima pravico, da si v postopku pred odborom za medsebojna razmerja vzame zagovornika. Zagovornik je lahko vsaka oseba iz delovne skupnosti ali izven nje. Lahko pa ga zastopa tudi sindikalna organizacija TOZD.
94.	člen
Razprava pred odborom je ustna in javna. Predsednik odbora ugoto-
vi pred pričetkom razprave, ali so prišli na razpravo, delavec v postopku, priče in druge poklicane osebe.
V kolikor ni prišel na razpravo delavec v postopku, se najprej ugotovi aft je bil poziv pravilno vročen. V kolikor je delavec v postopku pravočasno sprejel poziv, na razpravo pa ni prišel, niti ni upravičil svojega izostanka, se razprava in odločitev izvrši v njegovi odsotnosti.
95.	člen
Razprava pred odborom se prične s čitanjem odločbe o uvedbi postopka. Ko se delavca seznani z obtožbo, se da delavcu beseda, da iznese svoje mnenje za svojo obrambo.
Priče dajo svoje izjave, po izjavi delavca, ki je v postopku.
Po zaslišanju delavca v postopku in prič, se pristopi k zaslišanju izvedencev, čitanju zapisnikov in dokumentov ter izjavam prič, ki niso prisotne. Delavec ima pravico postavljati pričam vprašanja in na kraju razprave podati končen zagovor.
O razpravi se piše zapisnik, v katerega se vpisujejo vsi podatki, ki so bistveni za sprejem odločitve Poleg splošnih podatkov v razpravi, dokumentih in pričah, se obvezno vpiše v zapisnik ugotovitev ali je delavec kriv in sklep o izrečenem ukrepu.
96 člen
Po dokončanem dokaznem postop ku pristopi odbor k sprejetju odločitve. Odbor lahko oprosti delavca odgovornosti, ali pa izreče ukrep določen s tem pravilnikom. Odbor sprejme odločitev z večino glasov. Sklep o izključitvi iz delovne skupnosti se izvrši z dnem, ko se delavcu vroči končna odločba.
97.	člen
Delavec, kateremu je bil izrečen ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti ima pravico podati ugovor v roku 15 dni. Ugovor se poda delavskemu svetu TOZD.
98.	člen
Delavski svet TOZD, ki odloča o pritožbi delavca, je dolžan sprejeti svoj sklep v roku 30 dni od dneva sprejema pritožbe. Njegova odločitev je dokončna. Seja organa na katerem se odloča o pritožbi je javna. Na sejo se pokliče tudi delavca, ki je podal pritožbo. Glasova-, nje o pritožbi je javno.
99.	člen
Ce delavec meni, da je v sklepu o izključitvi iz TOZD kršen po-
stopek ah njegova pravica, lahko v roku 30 dni od dneva sprejema sklepa sproži delovni spor pred sodiščem splošne pristojnosti.
100.	člen
Pravnomočni sklep o izrečenih ukrepih, javni opomin in zadnji javni opomin se objavljajo na oglasni deski.
101 člen
Kadrovska služba vodi posebno evidenco o izrečenih ukrepih. Ukrepi za lažje, kršitve se izbrišejo v roku 1. leta. Ukrepi za hujše kršitve delovnrh dolžnosti pa se izbrišejo po 2 letih.
102.	člen
Odstranitev iz delovnega mesta in iz TOZD.
Delavec je lahko odstranjen iz delovnega mesta in iz TOZD.. Iz delovnega mesta je lahko delavec odstranjen v sledečih primerih:
—	če je zoper njega uveden kazenski postopek za delo, katero je izvršil na delovnem mestu, odnosno v zvezi z delom,
—	če je zoper njega uveden postopek zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti.
Za čas odstranitve iz delovnega mesta se delavca razporedi začasno na drugo delovno mesto.
103.	člen
Delavec je lahko odstranjen iz organizacije v naslednjih primerih:
—	če je zoper njega uveden kazenski postopek, zaradi utaje, pod-' kupnine, tatvine ali drugega kaznivega dejanja, za katerega je predvidena kazen zapora daljša od 3 mesecev,
—	če je zoper njega uveden postopek radi hujše kršitve delovne dolžnosti in za povrnitev škode nad 10.000 din.
104.	člen
Sklep o odstranitvi iz delovnega mesta in odstranitvi iz organizacije sprejema odbor za medsebojna razmerja na predlog vodje TOZD.
Delavec ima pravico podati na tak sklep ugovor in sicer v roku 15 dni od dneva sprejema odločbe, na delavski svet TOZD-a. Sklep delavskega sveta je dokončen.
105.	člen
Za čas odstranitve iz delovnega mesta sprejema delavec osebni dohodek delovnega mesta na katerega je razporejen. Za čas odstranitve iz organizacije sprejema delavec osebni 'dohodek v višini polovice povprečne akontacije osebnega dohodka, katerega je delavec sprejel v času, ki je določen s pravilnikom o razdelitvi osebnih dohodkov.
PRILOGA 7
Ir
106.	člen
Materialna odgovornost delavca
Delavec odgovarja za materialno škodo, katero je povzročil organizaciji namerno ali z veliko nepazljivostjo. Če škodo povzroči več delavcev skupaj, je vsak delavec odgovoren za del škode, ki jo je povzročil. Če ni možnosti, da se za vsakega posameznega delavca ugotovi del škode, ki jo je posameznik povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in morajo škodo nadomestiti po enakih delih.
107.	člen
Povzročeno škodo je dolžan prijaviti vsak delavec, ki za njo izve, in sicer takoj, najkasneje pa v roku 24 ur. Skoda se prijavi odgovornemu vodji delovne enote. Za neiz-vršit.ev te obveze je delavec odgovoren ter se zoper njega uvede postopek za kršitev delovne dolžnosti.
108.	člen
Odgovorni vodja (poslovodja, ob-ratovodja, brigadir) poda prijavo o škodi pismeno kadrovski službi. Prijava mora vsebovati osnovne podatke o vrsti škode, času, kraju in okolnostih, v katerih je škoda nastala, ter podatke o delavcu, ki je povzročil škodo. -
109.	člen
Vodja TOZD je dolžan uvesti postopek za ugotovitev obstoja škode takoj, ko izve za isto osebo ali na podlagi prijave. Po uvedbi postopka poda vodja TOZD predlog odboru za medsebojna razmerja, da • odloči o povrnitvi škode.
110.	člen
Pri ugotavljanju škode lahko odbor za medsebojna razmerja imenuje komisijo, ki ugotavlja krivdo in višino škode. Komisija je dolžna zaslišati delavca o okolnostih pod katerimi je škoda nastala. Če delavec zahteva, da se izvršijo dokazi, je komisija dolžna izvršiti dokazna opravila.
111.	člen
O povrnitvi škode odloča odbor za medsebojna razmerja.
če delavec pristane, da organizaciji nadomesti škodo, katero je povzročil, izda odbor za medsebojna razmerja odločbo o povrnitvi škode. Če delavec ne pristane, da nadomesti organizaciji povzročeno škodo, mora vodja TOZD zahtevek predložiti rednemu sodišču.
112.	člen
Delavski svet. TOZD lahko v opravičenih primerih oprosti delavcu delno ali v celoti obvezo, da nado-
8 PRILOGA
y mesti organizaciji škodo, ki jo je povzročil.
Delavcu, ki je škodo povzročil namerno se ne more oprostiti nadomestitve škode.
113.	člen '•
12. Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu:
Delavcu lahko preneha lastnost delavca v organizaciji:
—	če izjavi, da ne želi delati v organizaciji,
—	na podlagi pismenega sporazuma z drugimi delavci v organizaciji,
—	če je dopolnil pokojninsko dobo štirideset let (moški) oziroma petintrideset let (ženska),
—	če je ob pridobitvi lastnosti delavca zamolčal ali dal neresnične podatke glede pogojev, določenih za delo na določenem delovnem mestu, in so ti podatki vplivali na pridobitev lastnosti delavca v združenem delu,
—	če ne izpolnjuje obveznosti iz združenega dela in s tem huje krši skupne interese drugih delavcev- ali organizacije (hujše kršitve obveznosti),
—	če se je začel postopek, da preneha njegova temeljna organizacija delovna organizacija, v katere sestavi je temeljna organizacija.
114.	člen
Delavec, ki ne želi delati v temeljni organizaciji, je dolžan pismeno obvestiti kadrovsko službo o namenu prenehanja dela. Pismeno obvestilo odda delavec v kadrovski službi. Delavec je dolžan ostati na delu v temeljni organizaciji toliko časa, kot določa 127. člen tega samoupravnega sporazuma. Doba, ko je delavec dolžan ostati na delu v temeljni organizaciji, začne teči naslednji dan od dneva, ko je delavec oddal pismeno obvestilo kadrovski službi.
Odbor za medsebojna razmerja sprejme sklep o prenehanju dela delavcu po njegovi želji. V skiepu do loči dan, ko delavcu preneha lastnost delavca v temeljni organizaciji.
Delavec, ki samovoljno preneha z delom pred pretekom roka, v katerem je dolžan ostati na delu, mora povrniti temeljni organizaeiji materialno škodo, ki jo je povzročil s predčasnim prenehanjem dela. Za pravice in obveznosti delavca in temeljne organizacije v zvezi z materialno odgovornostjo veljajo določbe tega samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavca.
115.	člen
Pismeno obvestilo, da ne želi delati v temeljni organizaciji, lahko delavec umakne do dne, ko odbor za medsebojna razmerja sklene, da delavcu preneha lastnost delavca.
116.	člen
Lastnost delavca lahko delavcu preneha pa podlagi pismenega sporazuma, ki ga delavep sklene z delavci temeljne organizacije.
Delavec pismeno predlaga odboru za medsebojna razmerja, da bo prenehal delati v temeljni organizaciji določenega dne. Če odbor soglaša z delavčevim predlogdm, izda sklep o sporazumnem prenehanju lastnosti delavca. Delavec in v imenu delavcev temeljne organizacije predsednik odbora, ki je sprejel sklep, podpišeta sporazum o prenehanju dela. V sporazumu je določen dan, ko delavec preneha delati.
117.	člen
Delavcu, ki je dopolnil pokojninsko dobo štirideset let (moški) oziroma petintrideset let (ženska), preneha lastnost delavca z dnem, ko mu poteče čas, ko je v skladu s 127. členom tega sporazuma dolžan ostati na delu.
Čas, ko je delavec dolžan ostati na delu, začne teči naslednji dan od dneva, ko delavec dopolni pokojninsko dobo iz 1. odstavka tega člena.
Sklep o prenehanju lastnosti delavca sprejme odbor za medsebojna razmerja.
Delavec, ki samovoljno preneha delati pred potekom roka, v katerem je dolžan ostati na delu, mora povrniti temeljni organizaciji materialno škodo, ki jo je povzročil s predčasnim prenehanjem. Za materialno odgovornost se uporabljajo določbe tega samoupravnega sporazuma.
118.	člen
Delavcu preneha lastnost delavca po sklepu odbora za medsebojna razmerja, če je zamolčal ali dal neresnične podatke o pogojih, določenih za delo na nekem delovnem mestu, in so ti podatki vplivali, da je delavec pridobil lastnost delavca.
Delavcu preneha delo po prvem odstavku tega člena, če odbor ali delavec temeljne organizacije v enem letu od dneva, ko je delavec pridobil lastnost delavca, ugotovijo, da so podatki neresnični ali da je delavec podatke zamolčal. Kdor ugotovi, da je delavec dal neresnične podatke, je dolžan to sporočiti kadrovski službi.
119.	člen
Delavcu, ki huje krši svoje obveznosti, preneha lastnost delavca v skladu z določbami (splošnega * akta, ki ureja . odgovornost) z dnem, ko je postal sklep o prenehanju dokončen oziroma ko mu je bilo vročeno obvestilo o dokončnem sklepu o prenehanju lastnosti delavca zaradi vključitve, če je delavec zahteval varstvo pravic.
*
ARGUSOV
SPREHOD
UPOKOJENI
IRMA RISTIČ
V februarju letos je zapustila svoje dolgoletne sodelavke in kolektiv Steklarne v Slovenski Bistrici.
Od 1948. leta je bila vseskozi zvesta istemu delovnemu kolektivu. S svojim prizadevnim in vestnim delom je veliko pripomogla k razvoju kolektiva. Posebno se je odlikovala pri pripravljanju svetil za nadaljnjo obdelavo in končno prodajo.
Vsa leta je bila zaposlena pri kontroli, zadnja leta pa pri rezanju stekla.
Skrbela je, da je vselej pravočasno prišla na delovno mesto iz oddaljenih Tepanj. Zaradi tega ji je zmanjkovalo časa za gospodinjstvo. Sedaj, ko je po 30 letih delovne dobe odšla v zaslužen pokoj, se mu
bo lahko bolj posvetila. V času, ko je opravljala svoje delovne dolžnosti, ji je bilo zdravje naklonjeno. Upa, in tudi mi ji želimo, da bo tako tudi naprej.
Irma nam je ob odhodu dejala, da se bo posvetila domačim opravilom in varovanju svojih štirih vnukov. Privoščila si bo tudi druga zadovoljstva, ki si jih doslej zaradi delovnih obveznosti ni mogla.
V. H.
MARIJA CMEREŠEK
Rojena 18. 9. 1927 v Pristavci. Kot hči kmečkih staršev, se je takoj po osvoboditvi zaposlila v našem kolektivu. Sedemnajstletno dekle je kolektiv sprejel v svoje vrste. V začetku ni slutil, da se bo Marija razvila v dobro steklobrusilko. S pridnim in vestnim delom je Marija postala dobra brusilka, ki se je prebila prav v vrh. Sodelavci so jo bolj poznali pod imenom Mimika. Mimika ima z beneficirano delovno dobo 35 let delovne dobe. Le-to si je pridobila samo z delom v kolektivu steklarne »Boris Kidrič«. Vsi skupaj smo jo poznali kot izredno mimo in tiho delavko. Zaverovana je bila v svoje delo, ki ga je opravljala dosledno in dobro.
F. K.
V prejšnji številki sem vas malo pokaral, da mi skoraj nič ne zaupate. Pa sem se malce uštel. Kmalu zatem sem bil deležen zelo obširnega pisma. Poslal mi ga je neki KIC. Najbrž se spodobi, da vas na kratko seznanim z vsebino pisma in z vzrokom svoje odločitve, da ga vržem v koš.
Meni neznani pisec piše, da mi močno popušča vid. Zaradi tega pravi, da bi nujno moral na specialistični pregled k okulistu. Diagnoza, ki jo je postavil KIC, se glasi: »kratkoviditis« ali »zameglitis«.
Naštel mi je vrsto stvari, ki so po njegovem mnenju kapitalne. Ne bom jih našteval. Predvsem in izključno zaradi tega ne, ker sem prebrskal seznam pri nas zaposlenih, pa nisem našel niti približno enakega imena ali priimka. Z neimenovanimi osebami si tudi jaz — Argus ne bom dopisoval. Saj razumete. Čeprav smo glasilo delovnega kolektiva, je prav, da se ravnamo po pravilih, ki veljajo za vsa sredstva obveščanja.
Tisti, ki so si omislili »Steklarja«, so imeli v mislih to, naj bo »Steklar« glasilo delovnega kolektiva. Prav so imeli. Vse strani so odprte našim članom kolektiva. Za pohvalne in kritične prispevke. S podpisom. Z občutkom odgovornosti za pisanje prispevkov. Saj veste, včasih se nam prileže, da odgovornost zvrnemo na koga drugega, če le moremo. Lepa lastnost pa je, če smo tudi sami pripravljeni nositi, če ne v celoti, pa vsaj del bremena odgovornosti, na katero se tako radi sklicujemo.
Kičev predlog, naj se odpravim na specialistični pregled, zavračam, kajti najbolj prav bo, če to opravimo v lastni režiji. Stroški bodo manjši. Sicer pa je vprašanje, kdaj bi v tako prenatrpanih ambulantah prišel na vrsto.
Ne da bi te poznal, si po vsebini pisma mislim, da sl pregleda veliko bolj potreben ti.
Kot specialistu za tozadevne »bolezni« mi je prišlo najprej na misel, da bi v tvojem in podobnih primerih , kazalo postaviti definitivno ali, po domače povedano, končno diafnozo, ki bi se glasila: »stra-hopetis cr.«, in sicer po vsem telesu. Toplo priporočam naslednjo terapijo: uporabljaj glasilke, jezik brez dlak na njem in razum, toda na pravem mestu. Teh pravih mest pa je pri nas nič koliko. Mojcam te
opozoriti, da je bolezen dokaj huda, toda v tolažbo naj ti bo, da je tudi ozdravljiva. Terapijo lahko uporabijo tudi drugi sotrpini, ki imajo podobne težave. Poskusi(te)! Zaleglo bo.
Sicer pa raje pustimo bolezni in se preselimo v »zdrav« duh in telo. Na področju »telesnokulturnega« delovanja ne .mirujejo. Omislili so si novo »športno« panogo. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s poimenovanjem podobnih reči, so se znašli v težavah, ker niso našli ustreznega imena. To »hvaležno« nalogo so prepustili meni. Oh, kaj vse mj bodo še obesili. Napel sem vse moči in po daljšem premisleku mi je šinilo v glavo. Izraz ni enciklopedijsko strnjen, izraža pa »športno« dejavnost. Ta nova panoga bi se po mojem lahko imenovala »skok čez potok«. To pomeni: skozi vratarnico nam ne pustijo nositi »poživilo«, ki ga nekateri tako nujno potrebujejo za »boljše« delovne rezultate. Skoda, da nimamo pri nas vpeljane an-tidoping kontrole, po kateri bi uživalcem prepovedali nadaljnje »tek-movnaje«.
■ Ko smo že pri športnikih, »pohvalimo« organizatorje prvega gostovanja prvoligaških namiznoteniških moštev Olimpije in Maribora v Rogaški Slatini. Zataknilo se jim je pri usklajevanju datuma z besedilom na plakatu, ki je vabil občinstvo, da si ogledajo to prireditev. Gostje so bili »navdušeni« nad takšno organizacijo. Baje je bila edina pomanjkljivost, da gostje niso prepeljali s seboj še kakšnega funkcionarja, ki bi bil udeležencem podelil zaslužene nagrade, kajti domačih ni bilo na spregled.
Pravijo, da ima vsaka kolajna dve plati. Pri nas v podjetju je prepovedano prodajanje piva, te žlahtne poletne pijače. Kljub temu se zdi, da ni bistveno zmanjšana poraba. Spremenila se je le firma, ki to dobrino uspešno prodaja brez limita (omejitve) našim članom kolektiva.
Bojda si nekateri zelo štejejo v čast, da je prepovedana prodaja piva v tovarni. Ob tem se mi kot laiku na tem področju vsiljuje vprašanje: ali. je važno prepovedati prodajni prostor ali dejansko omejiti porabo te kapljice? Na to vprašanje bi najlaže odgovorili strokovno usposobljeni ljudje. Kajne?
Lep pozdrav in na svidenje do majskih dni
VAŠ ARGUS
KOMEMORACIJA
Dne 11. 4. 1974 so se zbrali delavci steklarne, da počastijo spomin na pokojnega borca-revolucionarja Borisa Kidriča-Petra, čigar ime nosi podjetje.
Po delu I. izmene se je zbralo veliko delavcev pred spomenikom — poprs-jem Kidriča, zavedajoč se, kaj je pomenilo njegovo delo v napredku težke industrije ter industrije nasploh. Zavedajoč se, da gre Borisu Kidriču zasluga za obstoj steklarne v Rogaški Slatini.
O pomenu in liku Borisa Kidriča je govoril tov. Rudi Jugovar, sekretar osnovne organizacije ZK steklarne. Na koncu je steklarska godba na pihala zaigrala žalostinko.
ALI NE BO MAJSKEGA PIONIRSKEGA TURNIRJA?
Po novicah, ki smo jih prejeli iz nogometnega kluba Steklar, letos ne bo pionirskega nogometnega turi nirja, ki je bil doslej dvakrat organiziran v počastitev dneva mladosti. Razlogi so finančne narave.
Zdi se nam, da kljub težavam, s katerimi se v Steklarju ubadajo, tega tradicionalnega turnirja vendarle ne bi kazalo odpovedati. Posebej fearadi tega ne, ker sta na njem dvakrat sodelovala prvoligaška kluba Dinamo in Olimpija. Ta turnir je bil zelo dobra propaganda nogometnega športa, ki je med mladimi zelo priljubljen.
Kazalo bi razmišljati in najti ustrezno rešitev, da bi ta prireditev, ki sodi v okvir proslave dneva mladosti, ostala.
DVE PRIREDITVI
KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE
PRIŠLI:
1.	Miroslav Halužan, KV krogličar
2.	Anton Jošt, KV steklobrusilec za obra,t KozjS
3.	Franc Černelč, KV steklobrusi-iec za obrat Kozje
4.	Franc Sumaj, KV ključavničar za obrat Kozje
5.	Anton Bezamovski, NK nočni čuvaj za obrat Kozje
6.	Ivanka Mikša, PKV steklobru-silka
7.	Angela Kos, PKV steklobrusilka
8.	Igor Djinovski, dipl, ing.
ODŠLI:
1.	Mato Papišta, NK transportni delavec
2.	Avgust Bukšek, NK odnašalec pri peči
3.	Ignac Krumpak, analitik
UMRL Svetozar Korbar-žarko, pomočnik skladiščnika materiala
Stanje na dan	28.	2.	1974	1079
—	povečanje	8
—	zmanjšanje	4
Stanje na dan	31.	3.	1974	1083
RODILA STA SE:
1.	Suzana šimek, hči Marjana Jože Kregar, sin Jožeta Novorojenčkoma želimo obilo zdravja!
POROČILA SE JE:
Jerica Mlinarič, poročena Lorber Novoporočencema iskreno čestitamo!
(O poroki)
—	Vsaka ženska	bi	se morala
omožiti, noben moški pa se ne bi smel	poročiti.	Disraeli
— Ženi se vedno sam, brez tuje pomoči.	Eskimski pregovor
— On se Je z njo ožen i, ker jo je ljubil. Ona je nlega ljubili, ker se Je z njo oženil. Paul Jean —	Oženiti se	z	žensko, da bi
imeli	lepotico v	hiši, Je	enako, ka-
kor če bi za drag denar kupili košček zemlje, ki pripada vsem.
Paolo Mantegazza
Košarkarji Steklarja prirejajo največjo košarkarsko prireditev od obstanka kluba. V sredo, 24. aprila, ob 19. uri bodo odigrali mednarodno prijateljsko tekmo z bolgarskim prvoligašem DUNAVOM. Lepa priložnost za vse ljubitelje košarke, da si ogledajo to srečanje.
Šahovska sekcija Steklarne priredi 5. maja brzotumir v jedilnici steklarne. Da bi omogočili nastop tudi tistim, ki ne vadijo redno, bodo turnir izvedli v več skupinah, šahi-sti Steklarne, izkoristite to priložnost!
— Moški se ženi, da bi se umaknil Iz družbe, ženska pa se moži, da bi prišla vanjo.
Louis-Auguste Petiet — Ni pomembno, s kom se človek oženi, saj bo naslednje jutro zagotovo ugotovil da 'e bil to nekdo drug.	Samur-1 Rogers
— Hudobna žena mori enega. Dobra žena dolgočasi enega. To Je edina razlika med njima.
Wilde
— Za starše so poroke napol pogrebne molitve. Sida Košutič
SPOSOJENE MISLI
ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPOI
Ljubitelji športa so nam gotovo zamerili, ker smo nekaj številk »Steklarja« natisnili brez športnih prispevkov. Na sestanku uredništva smo se domenili, da ne bo več tako. Na svoji strani, ki bo odslej redna, bodo športniki in ljubitelji vselej našli kaj zase. Pričakujemo, da boste sodelovali z nami in nam pošiljali prispevke, ki bodo pripomogli k pestrejši obliki te strani. Razgibano življenje športnikov in številni dogodki zaslužijo, da jim damo ustrezen prostor.
V tem času so bile številne športne prireditve. Zaradi tega bomo v tej številki na kratko omenili le nekatere.
Odločitev o nastopu naših športnikov na delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah je zelo pozitivna poteza, ki utegne imeti daljnosežne koristne posledice. Treba je namreč vedeti, da nas izolacija ne bi peljala nikamor.
PO DVEH PANOGAH ŽE NA VRHU
Delavske športne igre občine Šmarje pri Jelšah so že v teku. Do sedaj so bila izvedena tekmovanja v šahu in streljanju z zračno puško. Poglejmo si podrobneje, kako so nas tekmovalci v teh dveh panogah zastopali.
ŠAH:
Kadar gre za lokalna tekmovanja, smo že kar vajeni, da nam ša-histi prinesejo naslov najboljšega. Tako je bilo tudi tokrat. Naše moštvo je nastopilo brez Kubaleta in Goručana.' Kljub temu je zanesljivo zasedlo prvo mesto z 22,5 točke, pred Splošnim gradbenim podjet-
jem 17,5 ter »Jelšo« 17 točk itd. Na tekmovanju je nastopilo 8 moštev. Nas so zastopali: Djurkovld (6), Ji-vičič (5,5), Tišma (7) in Osenjak (4) točke.
STRELJANJE:
Tekmovanje strelcev, ki sodi v okvir delavskih športnih iger, je potekalo v znamenju premoči naših strelcev. Nastopili sta dve moštvi in zasedli prvi mesti.
Rezultati in uvrstitev: 1. Steklarna I. 627, 2. Steklarna II. 616, 3. Zdravilišče I. 550 krogov itd.
Med posamezniki je kar šest naših strelcev na vrhu, in sicer z naslednjimi rezultati: Darko Djurovič 163, Ivan Mikša 161, Janez Poš 158, Dolo Škorjanc 157, peto in šesto mesto pa si delita Milan Habe in Vinko Srbčič s 156 krogi itd. Z doseženimi rezultati so strelci dokazali, da trud ni bil zaman.
Po dveh panogah so naši športniki zanesljivo v vodstvu z 58 točkami, pred Zdraviliščem 50, Korsom 48 točk itd.
NAMIZNI TENIS:
Pod pokroviteljstvom našega kolektiva so namiznotenisači Steklarja pripravili prvi medklubski turnir. Velik uspeh so dosegli že s tem, ko so na turnir privabili dve prvoligaški moštvi, in sicer Olimpijo iz Ljubljane in Maribor. Poleg teh moštev sta na turnirju sodelovala Ingrad iz Celja in domači Steklar.
Prvoligaški moštvi sta nastopili nekoliko oslabljeni, saj ni bilo Savnika in Bojana Raka. Zmagovalec prvega turnirja je postala Olimpija, ki je premagala Mariborčane z
rezultatom 5:2. Zmagovalno moštvo je nastopilo v postavi: Vecko, Uroš Rak in Kerec. S tremi zmagami je bil najboljši Uroš Rak.
Domači Steklar je doživel dva poraza, in sicer v predtekmovanju z Mariborom 1:5 (edino točko Je dosegel Erik Lešnik), ki je premagal Hudiča z 2:0.
V boju za tretje oziroma četrto mesto je Ingrad premagal Steklarja s 5:3. Tudi v tem srečanju Je bil najboljši igralec Steklarja Lešnik, ki je dosegel dve zmagi.
KOŠARKA:
Skoraj vso zimo so bili košarkarji nemirni. Tekmovali so v zimski štajerski ligi in odigrali vrsto prijateljskih srečanj z raznimi moštvi.
Od skupaj petnajstih odigranih tekem so dosegli osem zmag in doživeli sedem porazov. Izgubili so srečanja proti: Braniku 2-krat, Slovenski Bistrici 2-krat, Konusu 2-krat in Radenski enkrat. Premagali pa so: Šmarje pri Jelšah, Velenje, Muto, Ruše, Dravo in moštvo Konusa trikrat. V prvenstvu, ki se je začelo 20. t. m., bodo barve Steklarja branili: Boris Krivec, Franci Vukovič, Jože Lobnik, Andrej Kranjec, Zlatko Baroš, Robert čemoša, Lo-lo Markovinovid, Branko Tanjšek, Jani Trbovc, Jani Kogovšek, Bruno šverko in kar štirje Jugovarji: Aco Rudi, Boris in Bojan.
NOGOMET:
Nogometaši Steklarja so to pomlad prijetno presenetili z rezultati. Pred začetkom prvenstvene sezone so odigrali tri pokalna srečanja in vsa tri odločili v svojo korist ter se uvrstili v polfinale celjske nogometne podzveze. Najprej so v Rogatcu odpravili vedno neugodnega tekmeca Straž-Rogatec 3:1, z visokim rezultatom 4:1 so premagli trenutno vodilno moštvo Dravinje, v osmini finala pa so s tesnim rezultatom 1:0 ugnali dobro moštvo Ope-karja iz Ljubečne, ki trenutno vodi na prvenstveni lestvici celjske nogometne podzveze. Najboljšo in najbolj borbeno igro so pokazali na prvi pokalni tekmi v Rogatcu. Takšnih iger si gledalci najbolj želijo, kajti srečanje je poteklo v pravem športnem vzdušju.
Po tretjem kolu v prvenstvu conske nogometne lige so nogometaši spet prinesli vesele novice svojim navijačem. Le redkokdo je pričakoval, da bodo iz prvih treh srečanj proti trdim nasprotnikom, kot so: Branik (0:3), Bakovci (3:2) in velenjski Rudar (1:0), osvojili štiri točke.
S tem izkupičkom in jesensko zalogo 12 točk so na tretjem mestu z enakim številom točk kot vodilna Dravinja.
POLNO - PRAZNO
Prazne kolesarnice ter polno »nakramanih« mopedov, motorjev In koles okrog oglov in pri vratarnici. Ali ne bi kazalo parkirati na pokritem prostoru? Naj se vsi lastniki koles, mopedov in motorjev spomnijo, kako hudi so bili. »Za-kaj nimamo pokritih kolesarnic!« Leta 1969 je podjetje zgradilo kolesarnico, in sicer kar dve kolesarnici. V njih je ogromno prostora. Vrednost tega objekta je bila takrat čez 5 starih milijonov. Kaj, ni malol? Zakaj Je potem ne bi uporabljali...
NAGRADNA KRIŽANKA št 4
SESTAVU: ALOJZ HUQAL E	IGRALEC NA PIHALNI IN STR UM-	DRuŽ/TJA GRMOV /Ai dreves (sieč)	EDVARD KARDELJ	OToiert GiAsaem mČm	Rimski bog LJUBEZNI	tovarna PERILA CELJU	TRAVA tretje KOŠNJE	IT- • PEVKA (PAV ONE)	VRSTA VRBE	HUD, jezen		1- MAJ k „ M j / li I	S'vHF tlärilä			
Peč za sebe. MKučeu											1K ~				
VLEČ A// STROJ a/a ZELEZAJ/CI															
4 mdr e J DROFENIK	>		JELEN z L O PA TA -ROGOV/ BREZIMEN VRH												
Časov*/ TERM/M				s mo ta PREBIVA- LEC LOČ					P Ono Č- NtK	SLOV. TEDNIK	ip '				
Mal/k, Čaščena oseba					AVTO. OZNAKA REKE			ANTON INGOLIČ M. IME			STEKLAR	VRTNA HIŠICA	/ME SEKRETAR OZN	OZVEZD- JE	
Čista teža					SLOV- GLASBE- N/K (Soss)	Smaže ai MESTO v ■ BIH					ŠOLSKA GRAJA				
VATE MAT. ZA/A/C							EDEN OR Čutov				/ZLET V GORE				
							RIM. HIŠNI BOG				ZVOK PUŠKE				
Različna SOGLAS- NIKA			PERGAM- SK/ KRALJ							GL- MESTO FRANC/JE					
			STARA MAMA							P E MK A STEPOK					
prikrito norče- vanje								kitajski BEUG. NAUK Genu				GLAS, ZVOK ANGL-Pl-MERA			
vrsta rise				ODISEJEV OČE	KRAJ V. SOm&ORA								MIŠ		■
					HRASTA								KALUŽA		
MAJHNO TNALO							ŠTEVNI K AŠKERČE- VA PESEM				KIL OME-T£R ZGOREL/ OSTANKI			KOPNO OBDANO Z morjem	----
STEKLAR	Irevu/K	VEK, o boo a- JE	Albert EINSTEIN IZRASTEK NA GLAV1			Z- PEVSKI GLAS NAELEK- TREN Z>FLEC				HRASTOV PLOD PR/SLOV					
PlASCI BREZ ROKAVOV									ŠPORT, JAPON. OBRAMBA Lesnom						
DRŽAVNA BLAGAJNA					LEČA PR.! OPTIČNIH APARATIH							LESENA PALICA j KOL E C			
Žemv oče					NAMEN, NAKANA							LUKA V IZRAELU			
Za pravilno rešitev nagradne križanke, ki jo objavljamo v tej številki, bomo našim reševalcem razdelili 150 dinarjev, in sicer:
1.	nagrada 70 dinarjev
2.	nagrada 50 dinarjev in
3.	nagrada 30 dinarjev
Vse reševalce prosimo, da upoštevajo objavljeni rok za pošiljanje rešitev. Za to križanko jt rok 15. maj. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo prišle do tega datuma.
Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Na kuverti napišite »Nagradna kri-
žanka št. 4«. Če pošiljate več rešitev v eni kuverti, tudi to pripišite. Npr. (3).
Prijetno zabavo ob reševanju križanke in srečo pri žrebanju!
LOVSKI
»Ste imeli srečo pri lovu?«
»Pa še kakšno! Niti enega medveda nismo videli!«
Nekega lovca so vprašali: »Zakaj vedno nosiš temna očala?« »Zato, da me divjad ne spozna!«
VOZNIŠKI
»Kdaj ima pešec prednost?« sprašujejo novo pečenega voznika.
»Takrat, ko ga pelje rešilec!« odgovori bodoči šofer.
»Nakažite prosim, da se bomo napotili v levo smer,« pravi Inštruktor svojemu učencu.
Le-ta porine levo roko skozi okno in pravi: »Sem že izpolnil vaš ukazi«
»Hudiča, kako boš izpolnil moj ukaz, ko bo treba nakazati desno stran?« mu odbrusi inštruktor.