Največji ikntotid v
VeUaz Za pol leta • • • • • Za New York celo leto •
Za ii
se.00
$3.00
t 7.00 7.00
GLAS NARODA
The largest Slovenian D |	the United States.
list slovenskih delavcev v AmerikL
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OHeliea 3—3878
Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 235. — Stev. 235.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 8, 1935. — TOREK, 8. OKTOBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIIi.
SVET LIGE NARODOV JE OBSODIL LAŠKO POČETJE
Jutri bo določena za Italijo primerna kazen
ANGLIJA BI RADA SKLENILA N0V0TR0ZVEZQ
Angleiko-francosko-ru-ska zveza jamščina za mir. — Kje je Amerika? — Komunizem bi nadomestil Mussolini-ja.__
IjONIKJN, Anglija, 7. okt. — Augleško-franeosko-niska trozveza bi bila v sedanjem napoteni mednarodnem položaju najboljša jamščina za vzdrževanje svetovnega miru. Ako bi se tej zvezi pridružila še Amerika, bi bil svet v resnici varen pre<l vojno.
Ni kdo pa ne ve, ako bi bila Amerika pri volji pridružiti se skupini, čije članica je sovjetska Rusija. Amerika ima velik strah pred komunizmom. Toda sedaj ta strah nekoliko pojema, odkar je Rusija postala članica Lige narodov. In ta velikanska država ne more biti izločena iz družine narodov.	. .
Pristop Združenih držav k Ligi narodov bi zadostoval, da bi bil svetovni mir zavarovan.
Važnosti sedanjega položaja ni mogoče preceniti. Mussolini predobro ve, da je bodočnost fašizma na kocki in se ne bo vstrašil nolx'nc zapreke, da ga ohrani.
Ako pa se Mussoliniju njegova pustolovščina ponesreči, 1h» Italija postala komunistična. Kak vpliv bi to imelo na EvroiKi! Kaj bi n. pr. Nemčija napravila z "rdečo" Rusijo na vzhodu, z "rdečo" Italijo na jugu in s sovražno Francijo na zapaduf
To razmišljanje utrjuje Mussolini jevo bojevito voljo ravno tako, kot podžiga odločnost Lige narodov, da prepreči sovražnosti.
P rot i-angleška propaganda v italijanskem časopisju je ]H>skus nekoliko ohlajeno navdušenje fašizma zopet oživiti. Oživljanje proti - angleškega mišljenja je najblojše sredstvo za v zdržati je fašizma. Tako si Mussolini misli popolno m a l*rav.
Drugi vzrok za Mussolinije-vo vojno pripravljanje je v Italiji običajno naziranje, da se Anglija še vedno obnaša kot (najmočnejša sila v Sredozemskem morju, četudi v resnici •ni več. Italijani si mislijo, da je Italija s svojimi aeroplani in submarimi vladarica Sredozemskega morja. In pripravljeni so dovoliti, da pride do kake katastrofe.
V resnici je Mussolini prepričan, da je dovolj močan Angliji zapreti pot do Indije ter hoče to za življenje potrebno žilo angleškega imperija porabiti kot predmet za kupcij-ska pogajanja.
Ako puste Mussoliniju v Abesiniji proste roke, tako si mislijo Italijani, tedaj Italija
ZAPOSUEVANJE NEZAPOSLENIH
V delo je bilo sprejetih poltret ji milijon brezposelnih. — Za vse pa ne bo dela. — Kaj bo po 1. juliju?
WASHINGTON, D. C., 7. oktobra. — Po nratfaii cenitvi bo po 1. novembru pri javili ii delih uslužbenih 2,5(10,000 reliefnih delavcev. Do sedaj ima reliefni administrator Harry L. Hopkins v svojem seznamu 1,400,000 imen ljudi, ki bodo zaposleni k tem pa je treba še prišteti 1,126,234 reliefnih delavcev, ki bodo pod upravo drugih oblasti.
Vsi ti moški in ženske bodo po 1. novembru za 8 mesecev dodeljene AVPA. (Works Progress Administration) ter bodo delali pri sto in sto podjetjih v deželi.
Hopkins je bil prvotno mnenja, da bo Stric Sam s 1. novembrom mogel zaposliti 3,-500,000 ljudi, ki so prej dobivali zvezno podporo, pozneje pa je objavil svoje številke in izjavil, da ob tem času ne bo več ljudi kot 3,125,000 v položaju preživljati sebe in svoje družine, ne da bi jim bilo treba prejemati javne podpore. Po teh podatkih je mogočo sklepati, da bo vlada tudi še po 1. novembru zaostala za temi skromnimi številkami.
Do 1. julija 1h» WPA. izdala ves njej določeni sklad v znesku $1,125,000.
('etudi bo pozneje še preostalo $900,000 za razna dela, ki bodo trajala nekaj časa dalje , vendar vlada že sedaj skrbi, kaj bo po 1. juliju z miljo-tii reliefnih delavcev, ako z vladno pomočjo industrija ne bo oživela, da bi mogla sama s svojo močjo delovati.
PREDSEDNIKOV SIN POZVAN PRED SODIŠČE
BOSTON, Mass., 6. okt. —' Franklin D. Roosveelt, ml., sin predsednika Roosevelta in dijak na Harvard vseučilišča, je dobil poziv, da pride na sodišče zaradi prehitre vožnje z avtomobilom. Poziv je mlademu Rooseveltu poslal ravnatelj za motorne vozove, Frank A. Goodwin, čegar pismo se glasi :
"Oblasti države New Hampshire so me naprosile, da jim pomagam in vas prisilim, da pridete pred sodišče, kot ste mi obljubili, da boste storili 28. septembra.
FARLEY PROTI H. HOOVER JU
Republikancem očita žalostno demagogijo po Longovem zgledu. — Hoover jeva vlada je pomenila dobo beraške juhe.
LOUISVILLE, Ky.f 7. okt. — Voditelj opozicije zopet mlati obrabljene fraze, ki so že v letih brezdelja in človeške bede mučile naša ušesa, — je pred demokratskim klubom države Kentucky rekel generalni poštar Farlev v svojem govoru, ki se je nanašal na bivšega predsednika Hooverja in na njegove napade na predsed-nika Roosevelta.
Hoover je bil prava podoba starega reda in ljudstvo Združenih držav bo kmalu zoj>et i-melo priložnost izbirati med ritarim redom in Roosevelto-viin New Dealom.
Republikancem je Farley v splošnem očital, da so š svojim geslom za "rešitev ustave" zašli v žalostno demagogijo, kakoršne se je posluževal Huey Long kot brani tel j ljudstvu sovražnih interesov.
Kritikom, ki hočejo spraviti Rooseveltovo politiko v nasprotje z Jeffersonovo demokracijo, je rekel Farley:
"Kar hočemo, je ravno o-h rani te v demokracije, ki jo je učil Thomas Jefferson. V sedanjem ča,su ni nikogar drugega, kot je Franklin D. Roosevelt, ki misli in se bori v Jef-fersonovem duhu. In ravno Jefferson je izposloval, da je kongres sprejel prvih deset do datkov k zvezni ustavi (Bili of Rights) in s tem pokazal, da ni nasproten premembi ustave. Trditev, <la Rooseveltov program ogroža narodna temeljna načela, ne prihaja od nobene druge strani kot od finančnih mogočneže v."
Glede Hooverjeve administracije je rekel Farley, da je bila to vlada samomora in beraške juhe in je pozval republikance, iki se še liočejo držati Hooverjeve politike, da naj pridejo pred njega in mu naj \ pokažejo le eno konstruktivno idejo in delo predsednika Hooverja ali njegove vlade.
O Rooseveltu je Farley rekel, da predsednik gradi za bodočnost, da je njegov cilj uresničenje misli na družabno pravičnost in da bo prešel v zgodovino kot največji bori tel j človeških idealov^.
IZSELJEVANJE JE PONEHALO
Mnogo manj tujcev odhaja iz dežele. — Število priseljencev je na-rastlo.
WASHINGTON, D. C., 7. oktobra. — Odhod tujcev iz Združenih držav, ki je bil leta 1931 prvič v 300 letih večji kot pa odhod, je zopet pričel pb-nehavati. Po uradnih podatkih je v juliju tega leta iz Zdr. držav za stalno odšlo 2884 ljudi, medtem ko jih je prišlo v deželo 2524, kar pomeni za Združene države "primanjkljaj' ' 360 oseb.
Ako bo ostalo pri tem razmerju še nadaljne mesece tekočega fiskalnega leta, tedaj bo do konca leta znatna izpro-memba.
V pret(*klem fiskalnem letu je prišlo v deželo 29,470 tujcev, medtem ko jih je odšlo iz deže-je 39,771, kar pomeni "primanjkljaj" 10,000.
Veliko izseljevanje iz Zdr. držav ima svoj vzrok v slabih gospodarskih razmerah dežele. Odkar pa so se razmere nekoliko izboljšale, je število odhajajočih tujcev znatno padlo.
DEL. FEDERACIJA PROTI KOMUNIZMU
Angliji ne bo odvzela pravice za neovirano pot v Indijo.
Kaj pa misli Anglija o tej pretnji T Ali more Anglija pre-ne<iti misel na sovjetsko Italijo v bližnji bodočnosti! To je sedaj vprašanje.
VELIKA NESREČA
Z AEROPLANOM
CHEYENNE, Wyo., 7. okt. — Ko je 15 milj zapadno od Cheyenne treščil na tla aero-plan United Air Lines, je bilo ubitih 12 oseb: 9 potnikov, dva pilota in ena stewardka.
Aeroplan je bil znan pod i-menom št. 4 in je bil na potn iz Oakland, Cal. v New York. Vozil je tudi pošto.
ATLANTIC CITY, N. J., 7 oktobra. — Na svoji 55. letni konvenciji American Federation of Labor je bila stavljena zahteva, da so iz federacije izključeni vsi komunisti in da ohrani in utrdi svoje dosedanje uspehe.
Nad 500 delavcev se je zbralo, da slišijo otvoritveni govor predsednika Wm. Greena. Ta konvencija bo največjega pomena v zgodovini organiziranega delavstva.
Ker federaciji preti notranji spor, skušajo voditelji obdržati skupno fronto, da se obdrži nova sila, katero je fede racija dosegla s pridobitvijo 1,000,000 novih članov v zadnjem letu.
Glede mednarodnega položaja so delegati edini v tem, da slede vodstvu svojega predsednika Greena in se zavzemajo za najstrožjo nevtralnost Združenih držav v abesinski vojni.
Delavska federacija se boji, da bi komunisti, ki bi pristopili k federaciji, premenili celo delavsko delovanje. Zato ,ie odbor priporočal, da federacija ne sme sprejeti v svoje okrilje nobenega -komunista ali pa komunističnega društva, ki namerava ovreči pravila delavske federacije.
Odbor je poročal, da je federacija od lanskega leta na-rastla od 2,608,011 članov na 3,045,347. Ker nekateri člani niso v zadnjem letu plačati članarine, jih federacija po pravilih sicer ne more prištevati med svoje člane.
MLEKARSKA STAVKA V ILLIN0ISU
Stavkarski piketi so razlili 22,000 funtov mleka. — Prišlo je do spopada med stavkar ji in nestavkujocimi farmer-ji-____
CHICAGO, 111., 7. oktobra. Okoli 75 mlekarskih stavkar-jev je iz vlaka v Garden Pra-rie, 111., razlilo 22,000 funtov mleka.
Stavkarji so vdrli v vlak kmalu nato, ko so bili vozovi z mlekom pri k lopi jen i k vlaku, ki vozi v Chicago, pri napravah The United Milk Company. Uradniki mlekarne pravijo, da so stavkarji pregnali 11 privatnih paznikov, ki so iiue-,li varovati poŠiljatev mleka.
Oddelek desetih deputijev, ki so bili poslani iz Chicaga v Garden Prairie, da spremljajo vlak v Chicago, so prišli na mesto, ko so stavkarji že odšli.
Meti 200 farmerji, ki ne stavkajo, in enakim številom piketov je prišlo do ljutega spopada pri Lisle, 111. Trucki, ki so vozili mleko, so naleteli na cesti na blokado. Do več-^ jih in manjših spopadov je ;| prišlo na celi poti, toda samo sem in tam je bil kdo opra skan po glavi. Farmerjem se je slednjič posrečilo pripeljati mleko na železniško postajo.
ABESINCI PRAVIJO, DA STA SE MESTI AD0WA IN ADIGRAT PODALI LAHOM BREZ ODPORA
Governer Henry Horner namerava razglasiti obsedno sta nje. Pridelovalci mleka so u-ničili več tisoč galon mleka, ker hočejo zvišati ceno mleka za 100 funtov od $1.75 na $2.50.
JAPONCI KUPUJEJO
KITAJSKI RUDNIK
ŠANGHAJ, Kitajska, G. oktobra. — Dasiravno angleški interesi pri velikih Kailan rudnikih molče, japonski listi na Kitajskem naznanjajo, da skuša Japonska kupiti te rudnike, ki se nahajajo severno od Tientsina.
Kailan rudniki, ki se prištevajo k največjim na svetu, so zbudili veliko pozornost poznejšega predsednika Združenih držav, Herbert Hooverja, ki je bil še kot mlad rudarski in-žinir na Kitajskem ob času boksarske vstaje leta 1900. Pri teh rudnikih si je tedaj pridobil velikansko premoženje.
Ko je leta 1912 te rudnike kupila neka velika angleška družba, je bil Hoover imenovan za njenega vrhovnega in-ž mi rja. Kailan družba je bila tedaj vstanovljena z glavnico 2,000,000 funtov šterlingov.
ITALIJA SE JE PREGREŠILA . . .
Svet Lige narodov v Ženevi je včeraj svečano označil italijansko vojno proti Abesiniji kot "vojno dejanje proti vsem članicam Lige narodov".
Prvič v zgodovini Lige narodov je bila velesila formalno obtožena, da je prekršila Ligine določbe in začela vojno.
Liga bo nastopila proti Italiji po 1 6. členu svojih določb.
Ta člen določa, da morajo članice Lige narodov prekiniti z državo, ki je kršila določbe, vse trgovske in finančne zveze ter svojim podanikom prepovedati vsak stik s podaniki obtožene države.
Nadalje je v členu rečeno, da se Liga narodov lahko posluži proti kršilki tudi vojaških odredb.
To se v tem slučaju najbrž ne bo zgodilo. Saj bo za Italijo dovolj huda kazen, če ne bo mogla dobivati iz inozemstva niti denarja niti vojnega materijala.
ZAVZETJE ADOWE
Včeraj je poteklo pet dni, odkar je izbruhnila vojna med Italijo in Abesinijo, toda v glavnem mestu Abesinije prevladuje mnenje, da se Italijani niso doslej polastili v deželi še nobene važnejše točke.
Obrambna črta na severu je bila pomaknjena le nekoliko nazaj. Mesti Adowo in Adigrad so Abe-sinci prepustili Italijanom brez vsakega odpora.
LAHE ČAKA TE2KA PREIZKUŠNJA
Italijani ne smejo biti preveč ponosni na svojo zmago pri Adowi. Mesto leži skoro v neposredni bližini italijanske province Eritreje in bi se ga Abe-sincem sploh ne izplačalo braniti.
Italijani so še vedno oddaljeni dvesto milj od osrčja dežele. Predno dospejo do Addis Ababe, bodo morali premagati naravne trdnjave, ki jih tvorijo deset tisoč čevljev visoke gore. Prelazi preko teh gora so že po naravi utrjeni in dobro zavarovani. Peščica Abesincev zamore uspešno braniti prehod najbolje opremljenim italijanskim kolo-
nam.
VATIKAN SE IZGOVARJA
List "Osservatore Romano", ki je uradno glasilo Vatikana pravi, da dne 2. oktobra niso zvonili vatikanski zvonovi v znamenje, da je razglašena splošna italijanska mobilizacija, ampak so zvonili v "neki drugi namen".
Vatikan je pa dovolil zvoniti po vaških cerkvah, ker drugače ni bilo mogoče obvestiti prebivalstva o mobilizaciji.
MALARIJA — NAHUJSl SOVRAŽNIK
Na naporni poti iz Diredawe v Harar je ameriški poročevalec H. R. Elkins naletel na provizo-rično bolnišnico Rdečega križa, ki jo vodita Ame-rikanec dr. Robert Hockmann in domačin dr. Ma-laku Bayene, ki je dovršil svoje medicinske študije v Washingtonu, D. C. V bolnišnici je bilo vse-, polno domačih vojakov, bolnih za malarijo. — Zdravnika sta mu povedala, da v Hararu zboli na tej bolezni vsak dan 300 mož ter dostavila: — Ko' bodo zapustili Italijani svoje sedanje postojanke ter začeli prodirati v deželo, bodo cepali ko muhe. Ce niti mi Abesinci ne moremo prenašati tukaj-* šnjega podnebja, kako ga bodo prenašali Lahi i j
L afsf yv2 g v d a"
New York, Tuesday, October 8, 1935
THE L AUG EST SLOVENE DAILY IN U. 8. d.%
a
Glas Naroda"
i ■ < i

tank
MMO nBimW COMPANY 1A Carpocattaal
L Bewdlk. Treu.
9LAI NARODA (?>M	Piijli)
DO
g—day Mil H<|lld«y
•• •• M mm mm t« « . m
At.pol kta	$Sj09
MK	91A0
T* lf»w York tt «io l«o	flOO
b pal lete ...............9AM
Za iBOMHtro mm. eaio lete ..... 910° Za pol leu..............flfiO
Yearly $6.00
Naroda"
raald dan
aedelj la pramlkor.
pedplaa in fcoiatt m ne priofcčojpja. Oeaar naj ae blagovoli VOilliati po Money Order. Prt apremembl kraja nmrotelkor, prodaj da at aa» tedl pwjh» bhtlttO naaaanl, da hitreje najdemo naeiondka.
ULA8 MABODA". Z1C W. 19th BtnH, New T«i N. I.
i: CHelaaa S—SSti
NOBENIH NOVIH DAVKOV
Že od nekdaj je običaj, da |>oda ameriški predsednik v tretjem letu svojega uradovatija nekak račun o poslovanju, ki služi dvojni svrhi.
Narod naj iz toga obračuna razvidi, kaj sta predsednik in njegov kaliinet dosegla v prvi polovici štiriletnega ter mina, v drugi vrsti je pa z obračunom otvorjeua kampanja za zopetno izvolitev predsednika.
Prejšnji teden je bila objavljena predsednikova posla niča o proračunu, ki je namenjena finančnikom, za splošne javnost pa vsebuje zatrdilo, tla vsled izboljšanja gospodarskega položaja ne bo treba razpisati novili davkov, ozironi3 j)ovišatL dosedanjih davščin.
Leta 1936 se bo zvezni primanjkljaj znatno zmanjšal zvezni dohodki bodo večji, zvezni izdatki pa precej omejeni.
—	Zelo so se motili tisti, — pravi predsednik, — ki sc govorili o |>otrebi novih davkov v s-vrlio uravnovešenja proračuna.
—	Davčni sistem naroda je zdaj močnejši kot je bil kdaj prej v zgodovini nase dežele. Ko bo trgovina zopet v normalnih razmerah, bo donašala dohodke* ki l>odo zadoščali vsem potrebam. Na podlagi sedanjega davčnega sistema ni treba zvišati zvezni vladi davkov.
To zagotovilo bi davkoplačevalce popolnoma pomirilo, toda predsednik je dostavil:
—	Naši načrti za izboljšanje poljedelstva morajo biti izvedeni. Ako bo pa najvišje sodišče zavrglo AAA postavo, bo treba za oporo poljedelstva novili davčnih virov.
Ko je predse<hiik potoval po zapadnih poljedelskih državah, je temeljito proučil pojožaj, v katerem se nahajajo far-merji.
Njegovi politični nasprotniki so pričakovali od njega ostrih napadov, toda on je o okrajno kočljivi zadevi stvarne in mirno razpravljal. Prav nič ni bil oseben ter se je omejeval le '»a dejstva in omenjal dosedanje us]>ehe, katerih pa ni pripisoval izključno sebi in svoji stranki.
Hvalil in branil je AAA postavo, ni pa rekel, da je v vseh ozirih popolna. Priznal je, da mora biti v soglasju z ustavo. Toda bistvo njegovega govora v Nebraski je bilo: v splošnem so se razmere izboljšale.
Franklin D. Roosevelt je dovolj pameten, da ve, da naroda ni mogoče uspešno potolažiti z lepimi besedami in oJ> ljubami, če besede in obljube niso v soglasju z dejstvi.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUG OBLATIJO
Za 9 2.78__________Din. 191
9 5.25 ........Din. 2M
9 1M _ Din. IN
911.»--Din. M9
923.59_______Din. 1999
947.H________Din. 2999
f ITALIJO In % 9.35	Lir 199
918.25 ------------- Ur 299
944.49___________________lir 50«
988.29 .......... Lir 1999
9179«i' .......... Lir 2999
9283.— ............ Ur 8999
IU BE CENE J3EDAJJ11TIUX MENJAJO SO NAVEDKU M CENE PODVRŽENE 8PBEMEMB1 GORI ALI DOLI
■a taplaMlo tefcjlh načakor k& teofkj navedeno, bodi* ▼ dinarjih tU Urah dovoUttj9n» fti boljo pogoj«.
nmCiLA ▼ ambmBkib dolakjii
......... 9 5.79
m " .......... 919JM
* **	am
" •••••* ..m. 991«— «41 J«,
m	»	mi KM
.......... fVlttfV
Prejemnik dOM ▼ eUrem krajo lsplaOlo
▼ dofaetjih.
•i—.
PUBLISHING £0*0*81«
»•rod."
s / H. T
Chicago, III.
Dne 20. septembra se nas je štirinajst članic "Jugoslovanske Žene" štv. 2 odpeljalo iz Chicage na dveh avtomobilih, da se udeležimo odkritja Baragovega spomenika v Jugoslovanskem Kulturnem Vrtu v Clevelandu. Ohio. Lahko rečem, da v Clevelandu ni bilo še nikdar zbranega toliko slovenskega naroda kakor 22. septembra. Poleg Slovencev so bile seveda tudi druge narodnosti. Največje pozornosti je bil deležen ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rozman, ki je v izb ranili besedah pojasnil ]>onien slavnosti ter se zahvalil Baragovi Zvezi, ker se je zavzela, da se postavi spomenik velikemu možu-škofu Frideriku Baragi.
Ker sem bila rojena v bližini Baragovega doma, sem se v toliko večji zanimanjem u-deležila slovesnosti. Še dobro se spominjam, ko sem bila leta 1904 v dobmiški cerkvi, ko so postavljali Baragi spominsko 'ploščo. Starejši ljudje so tedaj govorili, da bo pokojnik proglašen za svetnika, ko bo vsa njegova rodovina pomrla. Koliko je resnice na tem, ne vem.
Veliko i>ozornost je vzbujal tudi Rev. Filip Gordon iz Century, Wis., Indijanec po rodu. Najprej je spregovoril par besed v svojem maternem jeziku, potem je pa rekel v angleščini, da je njegovega prastarega očeta krstil škof Baraga. Konci govora je zaklical: — Živeli Slovenci!
Nastopilo je še več drugih govornikov, ki jim pa ne vem imena. Bilo je tako lepo, da tistega dne ne bom nikoli pozabila. V ponedeljek sem obiskala svoje sorodnike in prijatelje. Mudila sem se pri svojih dveh brtrancili in pri nečakinji Josipini Poznik ter pri družinah .Tačka Janca, Jacka Marolta in Victorja Marolta, ki so mi tudi razkazali mesto.
Udeležila sem se tudi polnočne maše, ki se je vršila na prostem. To je bil višek evlia-rističnega kongresa. Ko so u-gasnile vse luči, so navzoči prižgali sveče. Bil je nepopisen prizor.
Po zaključku kongresa sem se s tovarišlcami odpravila domov, kamor sem srečno dospela v petek zjutraj.
Posebno se zahvalim vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem za postrežbo in prijaznost. O priliki jim bom okušala povrniti tukaj v Chi-cagu.
Frances Lukanicli.
Rockdale-Joliet, Iti.
Tukaj je umrl naš rojak Alojz Mlakar, doma oil Litije, vas Veliko Trebelevo, štv. 10, star 49 let. Bolan je bil tri leta. Tukaj zapušča sina in hčer.
Dan pozneje je pa umrl <naš rojak Andrej Vidic, doma nekje od Žužemberka, star 49 let. Tu zapušča brata Franka, v Clevelandu pa sestro. — Tako smo imeli kar dva sprevoda en dan.
S pozdravom!
Kari Mozina.
St. Joseph, Valley, Wash.
Gotovo marsikdo misli, kje so pa Slovenci s Za pada Zdr. držav, ker je tako malo dopisov od tam. Posebno iz Valley, Wash., so redki, kjer prebivajo Slovenci oziroma Gorenjci. Le eden med njimi je Dolenjec.
Nahajamo se na prav clo~ brem svežem zraku, ker smo, kod se vidi, trden narod. Smrt pač po redkoma seže med nas. Od novega leta, od tkar emo pokopaliSlovenko Alojzije
JUBILEJ MOTORNEGA KOLESA
Stare, še' ni nihče umrl. To pomeni, da smo zdravi. Smrt nima kredita pri nas.
Državne pomoči (Old Age Pension) do sedaj med nami Slovenci še ni nihče prejel, čeravno so eni precej v potrebi.
Letina je nekako srednja, ker nam dela suša precejšnjo škodo. Dežja še ni nič. Orati in ozimine sejati se ne more, ker je sam prah.
Nekateri so pač boljše pridelali. Vse je odvisno od kakovosti zemlje in na kakšnem kraju leži zemlja. Ako je na visokem in peščenem kraju, bolj trpi sušo. Poletje je bilo ! letos precej vroče. Živo sre- ! bro je bilo večkrat blizu 100. i
M late v se bliža koncu. Farmarji po dolini so dobro na-mlatili, posebno oves jim je dobro obrodil, samo to. je škoda, ker ima tako nizko ceno. Prodaja se po 13 dolarjev tona, seno pa pa $9 ali $10 tona.
Živina ima nizko ceno, posebno govedina. Prodaja se v mesto Spokane po 3V2 do 4 cente žive teže.
Prašiči imajo boljše cene, prodajajo se od 9 do 11 centov žive teže.
Država Washington je naložila na 1 dolar 2 procenta kupi vaiega davka, katerega plačujemo z novim denarjem, ki so nalašč za to kovali. Take velikosti je kot nikel, ima v sredi luknjo, ter jih dobiš 5 za 1 penny in s tem se plačuje kupivni davek.
Zadnjo nedeljo 22. septembra je tukajšnja fara imela veliko pojedino v dvorani društva Sv. Imena. Igrali so tudi "bino", podobno domači tomboli. Nabralo se je okrog $50 za cerkvene potrebe, kajti farni možje so sklenili, da mora cerkev dobiti novo streho.
Po pojedini se je tudi malo pelo. Miss Jennie Mishislinek je ob spremljevanju klavirja (MLss Agues Skok) in vijoli-ne (John Mrak) zapela dve ali tri ameriške pesmi.
Slovenci pod vodstvom Mrs. John Mrak so zapeli par slovenskih pesmi. Premalo je bilo slovenskega petja, ker se ga sliši čezdalje manj. Le koraj-žo. Upamo, da se ob priliki še oglasite z slovensko pesmijo.
Naša slovenska mladina si želi višje šolske izobrazbe.
Podali so se na katoliško Gonzago University v Spokane Joe Skok Jr. kot tretje-letnik, John Skok, Johnie Miller, Winnie Stroyan pa kot prvoletniki.
Miss Irnice Omejc se tretje leto uči za učiteljico. Miss Ju-liena Omejc je v Holy Name Academy, Misses Mary in Elizabeth Tomsha in Miss Ber-nice Carlston sta v višji šoli Marycliff, katoliški šoli v Spokane. Istotako tudi: June in Agnes Tomsha v višji šoli v Chewalali, Wash. Catharine Mallev, Maragreth Tomsha, John Tomsha, Jasper, Peter in Frank ie Skok, John Omejc, Jake Strojan, Harold Uder-man pa v višji šoli v Valley.
Želimo jim, da se dobro izšolajo, da jim bo šolska izobrazba kaj koristila, in da bodo dobri državljani in koristni člani človeške družbe, ne pa izmečki ali lenuhi. Precej jih je, ki o šolali slabo govorijo in pravijo, da se po šolah uče lenob^ pasti. Upamo, t da naša slovenska mladina ne bo taka.
'Pozdravim vse Slovence in Slovenke, posebno one, ki so doma blizu Blejskega jezera. Jaz sem doma iz Gorij pri Bledu.
t Pozdrav, Mrs. Marie Omejc-Torker
Besneča, grozna zverina, ki nas more s svojim barbarskim frušeem, hrnščem in rjovenjem spraviti ob pamet; zverina, ki jo je že vsak človek več ko enkrat na vse štiri kraje preklel
—	ta zverina — motorno kolo
—	pa se je te dni vrgla v pra-žnje in obhaja 50-letnico.
Jubilej motornega kolesa je zaeno v zvezi z vsem človeštvom. Ne samo s tvomicami, ki izdelujejo in prodajajo motorna kolesa, in tudi ne le z nekaj milijoni vozačev, marveč z vsem svetom, posebno glede na spoznanje, kaj pomeni dandanašnji promet za človeka in kaj bi bil zdaj svet, če ne l»i mel urnega motorja na ogenj. I^etala prefrčijo v SO urah progo Brazilifja-Berlin; zračne ladje pospešujejo promet v toliko urah, kolikor dni, tednov so prej rabili za dotična pota. Tovorna letala prinašajo tam z malajskega otočja zlato na o-brežje. Drzni raziskovalci dosegajo po zračnih potih nepoznane severne in južne pokrajine. Koder so kamelske karavane že stoletja tmdoma 710 tedne in mesece hodile, ondi brzijo urni avtomobili in motorji skozi pesek i 11 gorate pu-šče. V oddaljenih pokrajinah zemlje poznajo avto. tovorni avto in omnibus skoraj tako kot Evropejci. Celo železnica, ki se je dolgo merila in kosala z avtom in se mu upirala se j«* zdaj pobotala z njim in ira sama uporabl ja celo po tračnicah.
Iznajdba lahkega brzega motorja mi avtomobila je mogočnejša in za gospodarski in kulturni razvoj človeštva pomenih nejša ko iznajdba parnega stroja in železnice. Avto stane dosti manj ko vlak, človek laže vozi z mjim, svobodnejša so pota zanj in zato je človeštvu neobhodno potreben. Svet se je z motorjem kar spremenil, pota So se skrčila, gospodarstvo bolj razmahnilo.
Motorje iznašel Nemec Gottfried Daimler in lani je bila stoletnica njegovega rojstva. Ves sv.et pozna Daimlerja. saj je iznašel motor na plin z eno besedo — avtomobil. Vsemu svetu pa le ni znano, da prvo vozilo z motorjem ni bil voz, marvev je bilo kolo — motorno kolo.
Prvo motorno kolo seveda ni bilo takšno, kakršno je sedanje. Vendar je imelo precej takih delov, kot jih ima zdaj. Dva jermena sta sprevadjala silo 11a zobato kolo, ki se je zajedalo v notranji venec zobcev. Navor j" skozi navoj pritiskal jermen nti plošče, s katerimi so dosegli hitrost. Ventilator, ki je ]K>ganjal zrak od spodaj navzgor, je oskrboval hladilnik. Tudi skakati ni bilo treba na
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Peter Zgaga
prvo motorno kolo, kar so morali se nedavno. Pač ni mogla biti prijetna vožnja z njim, saj je bila vsa reč lesena, kolesa obita z železnimi obroči, pota pa so bila hrapava in kamnita.
Za motor je imel Daimler ž< leta 1883 svoj patent, a 1. 1885 patent za vozilo na več koles— za avto. S prvini je dosegel 1< 18 km hitrosti na uro. A kako se je avto odtlej že spopolnil, kako je postala njegova zunanjost lična v letih po vojni! Prav tako je motorno kolo, ki zahteva zares "jeklenih živcev," zmeraj bolj spopolnjeno iii tj«' bolj važno za srednje sloje ko avto, a najvažnejše za vojaštvo, saj si modernih vojaških Čet na pohodih skoraj ne moremo misliti brez motornih koles.
POZDRAV
(aro&ts m na "GmAS NABQQA",
največji slovenski dnevnik «
S parnika lie de France na poti v Stično iskreno pozdravljamo v St. Miehael, Pa.:
Družine Milavec, Kuni rde j. Vozel, Ošaben, Boltič, Pueel, Sivec. Progar. Kliuavšek in Hočevar ter Miss Bizjak, Mrs. Mike Pire, Mr. Louis Trink-ans. Mr. Andrej Skrinje in Mr. Fr. Kavčič. Pozdrav družini Glavau v South Fork, Pa., družini Skuear in Jančar v Conemaugh, Pa.
Pozdrav Franku in Johnu Kozlevčar v Lead vi lie, Colo. — Prav lepo se zahvalim za postrežbo Miss Milavec, Mis-c Kiunerdcj in Miss Glavan.
Le]ta hvala tudi potniškemu oddelku Glasa Naroda, kjer so nam preskrbeli vse potrebne listine in nas opremili na parnik. To pošteno slovensko tvrdko priporočamo vsem rojakom v Ameriki.
Anton in Rosie Zaletel.
Oto, sin bivše avstrijske cesarice Zite -se pripravlja na po-vratek.
Rad bi zasedel, madžarski prestol, pa tudi avstrijski mu diši. Najrajše bi vladal Avstriji in Madžarski.
Toda žal, zdaj javljajo z Dunaja in Budimpešte, da je med monarhisti, torej onimi, ki ga hočejo spraviti na prestol, nastal strahovit spor in razkol.
Nekateri zahtevajo, da bi se novi \ladar imenoval "Oto I." (ločim pravijo drugi, da se mora imenovati "Oto VI.''
Torej zaradi številke so si v laseh.
Pomisliti je pa treba, da je brezpomembna številka v zgodovini že dostikrat igrala silno važno vlogo.
Nedavno sem dobil od ueke oblasti jako značilno obvestilo: da sem nekoč v svoji koloni pisal o bogati dedščini ter da se j«' oglasila postavna dedinja, ki želi podrobnosti od mene.
Na toni mestu bodi povedano, da nisem nikdar pisal o kaki dedščini in da se za denarne zadeve sploh ne brigam, iz enostavnega vzroka, ker so nedosegljive zame.
Pa še nekaj bi pripomnil v zvezi s tem.
Visokorodna oblast me titu-lira z vzvišenim naslovom "dok tor Peter Zgaga."
Gospoda, to je nekoliko preveč zame in za moje živce.
Dosti jih poznani tukaj in v stari domovini, ki nosijo ta vzvi šeni naslov, in bi smatral za veliko razžaljenje, če bi me kdo rinil v njihovo kompanijo.
SMRTNA KOSA
V New Ilolstein, 25 milj severno od Shebovgana, je preminul rojak Joseph Vičič, star f»7 let. Ranjki je prišel v Sheboygan leta 1908 in se še isto leto poročil, nakar se je j)rese lil v New Ilolstein, kjer je živel ves čas. Poleg soproge zapušča še dva sina in dve hčeri.
POČIVALIŠČE ZA INZINIRJE IN DELAVCE
V parku za kulturo v Moskvi je posebno počivališče za delavce in inžinirje, kjer v prostem času kramljajo in uživajo počitek po napornem delu.
Fant, kandidat sedmega zakramenta, gre k spovedi, pa ne dobi nobene pokore. Opozori na to spovednika, toda duhovni oče mu pravi mirno:
— Kaj mi niste pravkar, dejali, da se nameravate oženiti?
Na pikniku se ga je bil rojak čez mero nasekal. Komaj se je držal na nogah.
Proti večeru se je odpravljal domov. Bolj po štirih kot po dveh.
—	Za božjo voljo — so mu rekli — kam pa siliš tak?
—Domov moram, — je odvrnil. — Zdaj je že skrajni čas.
Tak ne boš nikamor prišel, — so mu ugovarjali. — Saj se komaj na nogah držiš.
—	Saj vem, da ne, no, pa saj ne bom hodil. Imam namreč motorcycle zunaj!
Nekdo je hotel za vsako ceno govoriti z vsemogočnim kardinalom Mazarinom. Dolgo teo lira branili priti do njega, ko pa je le prodrl, ga je ustavil kardinal z besedami:
"Kaj želite? Jaz nimam časa!*
"Opisal bi Vam rad bedo, v kateri živim,*' je dejal prosilec.
"Dovolim Vam samo tri besede," je odvrnil kardinal.
Prosilec se je zbral in izustil: "Mraz in lakota."
"Dobro." je odvrnil kardinal "drva, kruh."
S tem je bila avdijenca končana.
*
Pariška moda predpisuje, »la mora ženska nositi zjutraj krilo, ki sega dvanajst ineev od tal, popoldne mora segati osem inčev od tal, zvečer se mora pa krilo skoro po tleh vleči.
Za pomoči pa moda nič ne predpisuje.
*
— Kaj je zakonsko pravo?
— Zakonsko pravo se vse pravice, katere je imel mož, predno se je oženil.
G L A 8 NARODA"
New York, Tuesday, October 8, 1935
THE L A RQEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X
Anton P. Čehov.
Pred preiskovalnim sodnikom stoji majhen, nenavadno >-uh k metk", v pisani srajci in raztrganih platnenih hlačah. Njegov kosmati od koza razje-deni obraz in oči, ki so komaj vidne izza gostili, šrsočili obrvi, mu dajejo mra<Vn in divji izraz. Glavo mu pokriva griva /a' davno nepočesanili skuštra nili las in zato je še bolj divji, ko pa j k. Bos je.
Denis Grigorjcv! — začne sodnik. — Stoja bliže in od govarjaj na ino.jn vprašanja! Sobnega julija tega leta te je železniški čuvaj Ivan Semjonov Akinfov, ko je šel zjutraj po progi, dobil na 141-ti vrsti ko si odvijal matico, s katero se prit rja jo tračnice na pragove. Tukaj je, vidiš, tista matica! — In ko si imel to matico, to je tu-, di ujel. Je bilo tako?
Kaaj?
Ali j<» bilo vse tako, kot pravi Akifov!
Kajpak je bilo.
Dobro; no, zakaj si pa odvijal matico? Kaaj?
Ti, pusti ta svoj "kaj" in odtrovori rajši na vprašanje: "zakaj .<i odvijal matico?"
( V jo ne bi rabil, je no bi odvijal, — zalirešei Denis in pogleda v strop.
<Vinu ti je pa bila ta matica. Matica čemu? L iz matic delamo mi grozila .. .
Kdo je to — mi?
Mi. vaščani . . . Klimovski kmetje, no.
Poslušaj, bratec, ne delaj se mi za tepca in govori pametno. Ti se mi ni treba nič lagati o nekakšnih grozdih!
Svoj živ dan nisem lagal, pa da bi sedalje . . . za mrmra Deli i-, mežika je z očmi. Saj ni mogoče, vaše blagorodje, loviti br«»z grozila. (\ kaplja ali kobilico nataknoš na tmok, kaj bo šol na dno brez ^rezila. In mar jo zlodoj v njem, v kapi ju, da bi potlej plaval po vrhu!
♦ ZLOCINEC
Ostriž, ščuka in menek se drže zmeraj pri dnu, če pa že katera plava pri vrhu, še od teh samo lipan prime, pa še ta malokdaj ....
V naši reki ni lipan o v . . . Ta riba ima rada prostor.
Ivajf Saj sami izprašujete! Pri nas tudi gospoda tako love in otročaj ti ne bo šol lovit brez grozila. Nazadnje no, kdor je brez glave, ta bo šel tudi brez grezila. Za bedaka zakon ni pisan . . .
Tak ti praviš, da si odvil matico za to. da bi si iz nje napravil grozilo?
Za kaj neki druyroifa? Nemara za svinj ko bit!
Pa za grezilo bi lahko vzel svinec, kroglo . . . kakšen že-
belj____
Svinca ne najdeš na costi, treba ga je kupiti, žehelj pa ni za rabo. Boljšega kot matico ne najdeš . . . Težka je, in tudi luknjo ima.
Za kakšnega bedaka so ti to dela! Prav kot bi se včeraj rodil ali z neba padel.
Kaj ne razumeš, betica neumna, do česa lahko pride zaradi tega odvijanja? Da ni prišel čuvaj, saj bi vlak lahko skočil iz tira, ljudi bi ubilo! Ljudi bi ubil, slišiš!
Bog obvaruj, vašo blagorodje! Ccenu bi ubijal! Smo mar pogani ali kakšni zlodeji? Hvala bodi Bogu, dobri gospod star sem že in blizu groba, in ne le da nisem nikogar ubil, še misel taka mi ni prišla v glavo. Reši in usmili se nas, Kraljica, nebeška . . . kaj govorite!
Zaradi česa pa, po tvojem skoči vlak iz tirov? Odvij dvojo, troje matic, vidiš, pa ti iztiri vlak.
Hh, koliko let že za vso vas odvijamo matice in Bog pomagaj, kakšno iztirjenje . . . ljndi ubijati . . . Ne bi dejal, če bi tračnice odnesel ali bruno po-prok položil, no, takrat bi nemara res prevrnilo vlak, tako
.1
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Pišite nam!
SLOVENIC w PUBLISHING Qo. Travel Biireau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vše paTo-brodne drutto
pa . . . ph! — matica!
Tak vedi že, z maticami se pritrijajo tračnice na pragove!
To že, to že!... Saj jih ne od-vijeino vseh tudi pustimo jih Ne delamo kar brez glave . . . mi delajmo s pametjo . . .
Denis zazeha in se pokriža čez usta.
Lani je v vašem kraju vlak skočil s tira, pravi sodnik. — Sedaj mi je jasno, zakaj...
Kaj pravite?
Pravim, da je sedaj jasno, zakaj je lansko leto skočil vlak iz tirov . . Razumem!
Zato ste pa tudi izobraženi, da razumete, milostni gospodje naši . . . Gospod je že vedel, kam je dal razum . . . Vi, lejte, ste tudi razsodili kako in kaj, čuvaj je pa prav tako kmet brez vsakega razuma, zgrabi teza vrat in vleče ... Najprej razsodi, bratec, potem pa vleči! Saj sem dejal: kmet je kmet. Zapišite še to, vašo blagorodje, da me jo dvakrat s pestjo po zobeh in v prsi, da me je suval.
Ko so ti preiskali liišo, so na-^li še eno matico . . . Kje si odvil tisto in kdaj?
Mislite tisto, ki je ležala pod rdečo skrinjico?
Ne vom, kje jo ležala, vem le, da so jo našli. Kdaj si je odvil ?
Tiste jaz nisem odvil, ampak dal mi jo je Ignjaška. krivega Semjona sin. To mislim tisto, ki je ležala pod skrinjico, tisto pa, ki je bila na dvorišču v saneh, sva odvila skupaj z Mitro-fanom.
S katerim Mitrofanom?
Z Mitrofanom Petrovim . . . Kaj niste slišali? Sanke dela in jih prodaja, gospodi. On potrebuje mnogo takih matic. Za vsak ?ak okoli deset ...
Poslušaj . . . Paragraf 1081, kazenskega zakonika pravi, da se za vsako naklepno srotjeno poškodbo železniške proge, ki more spraviti v nevarost prihodnji vlak, in je storilec vedel, da bo moralo priti do nezgode . . . razumeš? A ti nisi mogel ne vedeti, do česa privede to odvijanje ... se kaznuje z robijo.
Nazadnje, vi boljše veste . . . Mi smo pre«prosti ljudje . . . kaj naj mi razumemo?
Vse ti razumeš! To ti lažeš, prrkrivaš se!
Zaikaj bi legal? Vprašajte na vasi, če ne verjamete . . . Brez grozila love samo klene in kar je slabšega od mrene, pa še ta ti ne .griine brez grezila.
No, zdaj pa še o lipanu povej! — se zasmeje sodnik.
Lipan se pri nas ne drži. Vrvice putetimo brez grezila, da plava z metuljem po vrhu vode, •pa ujameš klena, pa še tega redko
No, bodi že tiho?
Nastopi tišina. Denifs prestopa s noge na nogo gleda na mizo z zelenim suknom in neprenehoma mežika z očmi, kot da ne bi gledal pred seboj suk-na, ampak sonce. Sodnik naglo piše.
Kaj naj grem ? — vpraša Denis po dolgem molku.
Ne, poklicati moram stražnike in te poslati v zapor.
Denis neha mežikati, vzdigne svoje goste obrvi in vprašujoče pogleda sodnika.
Kako to. v zapor? Vaše blagorodje! Saj nimam času, moram na semenj: od Jegorja dobim tri rublje za salo ...
Molči, ne moti!
V zapor . . . Č?e bi že bilo za kaj, saj bi šel, tako pa . . . pošteno živiš ... za kaj? Ne, kradel nisem, kot vem, in tudi pretepal se nisem...
Če pa me sumite zaradi davč-
nih zaostankov, vaše blagorodje nikar na verjemite starosti . . . Vprašajte rajši gospoda dav-karja . . . Saj nima krščanske duše naš starosta ...
Molči!
Saj molčim — mrmra Denis. — Kar je pa starosta krivo zapisal, to se upam tudi pod prisego . . . Nas je troje bratov. Kuzma Grigorjev, Igor Grigor-jev, in jaz, Denis Grigorjev.
Naliaj že vendar!... Ej, Sem-jon! — zakriči sodnik. — Od-vedi ga!
Trije bratje -smo . . . mrmra Denis, ko ga zgrabita dva krepka vojaka in odpeljeta iz dvorane. — Brat ne odgovarja za brata . . . Kuzma ne plača, ti. Denis, pa odgovarjaj! Eli, sodnik! Umrl je pokojni gospod general, kraljestvo nebeško, če ne, bi vam on že pokazal, vam sodnikom. Soditi se mora s pametjo, ne kar povrh. Pretepi ga, samo da gre za kaj, po vesti . . .
Prevel H. J.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI 1 SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V	četrtek je preminula v Clevelandu Francos Dolina r, rojena Pohlevna, po domače Tišlerica, v visoki starosti 81 let. Tu zapušča ti ve hčeri. V Clevelandu se je nahajala let. Doma je bila iz Gornjega Logatca.
*
Iz Detroita poročajo, da je tamkaj umrla žena Louisa Siv-bmjaka, starega Calumetča-na, ki se je od tam preselil še pred 20 leti. Stara je bila 00 let.
*
V	Clevelandu je umrl Martin Frank. Ne samo pri naših ljudeh, tudi pri Amerikanci'i je bil priljubljen, da so ga obiskovali v njegovi mesnici od blizu in tla leč. Kanj ki je bil star šele 41 let. Zapušča žalujočo soprogo Rose, in dva sina, Martina ml. in Karla, ter mnogo sorodnikov. Y Ameriki je bival 26 let. Doma je bil iz vasi Erjavce, fara Hrušica na Primorskem, kjer zapušča mater, brata in tri sestre.
SE RADI SMEJEJO
Te dni se vino v pristanišče St. Malo parnik francoske eks-pedicije na Gronlandijo "Pour-(fuoi passo." Na njem so trije učenjaki antropolog Paul Viktor iu dva njegova asistenta. Ekspcdicija pripelje 60 ton etnografskega gradiva in 1000 m zvočnega filma. Njeni člani so preživeli Gronlandiji najhujšo zimo in proučevali podrobno jezik ter življenje tega polarnega naroda. Zbrali so žejo važne podatke o čudni vrsti polarne tuberkuloze. Najzanimivejši iizsledki ekspedicije se pa nanašajo na izredno ve»selost Eskimov, ki se navzlic težkemu, trdemu življenju v večnem ledu zelo radi smejejo. Med vsemi narodi so Eskimo najbolj veseli in se tudi najraje smejmo.
Eskimi se smejejo in reže sko raj nepretrgoma, pa naj jedo ribjo mast, hodijo na lov ali o-pravljajo domača dela. Tudi v ljubezni igra smeh vlogo. V Evropi se zaljubljenci poljubljajo, pri Eskimih pa stikajo nosove in se smejejo. Fant in dekle drgneta nos ob nos in se režita <lrug drugemu, kar priča da se imata rada. Čeprav se smejejo Eskimi v enem mesecu več, nego drugi narodi, skozi vse leto, je ostalo francoskim učenjakom nejasno, dali je vzrok njihove veselosti dijeta ribje masti, ledeno podnebje ali samo instinkt rase.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
aro«!««
Romani:
M
.45
.90
.80
.50
.75
(Nadaljevanje.)
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Atajzij Jirasek. 182 strani. Cena --------------------------------
Kdor ne i»ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov.
GOMPAČI IN KOMCRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ......
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj |k> imenu. To je iiesem ljubezni in zvestobe.
GLAD. Spisal Knut Hansnn. 240 strani. Cena llomnn znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezauimiv in odkriva cisto nove strani človeškega življenja.
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ___________________________________________
To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Citatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrse v
v zračnih višavah.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ......
GOZDOYXIK. spisal Kari May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ..............................
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", 4 'Vinetov", MŽut" itd. Dijanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zajtadu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
HADŽI M URA T, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena __________________________________________
To zuaiio delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Brayeie. Roman. 79 strani. Cena ...................................
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletijajev in zanimivih dogodivščin. iMtaielj se Čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo st rokovnjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ....................................................
V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sa ml jene Žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu.
HUDI ČASL — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena..............................
Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ...............................
Naš izboren pripovednik in i>oznavatclj narave nudi ei ta tel ju lepoto naših krajev in zanimivusti iz življenja naših ljudi.
40
£0
.40
.75
.35
IDIOT, spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIRI KXJIUE. Cena ......................
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani.
IGRAČKE, spisal Frane Miltinski. 151 strani.
Cena .80
boi>ek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. AL Dostojevski. 265 strani.
Ccrm
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, i»oskuša na vse mogoče načine, splet-karl, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani.
Cena .60
V	tej kujigi so Črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ____________________________________L50
Janes Menciger se l>o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive Črtice.
IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Cecfa Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gosi kx J a Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski- roman je zanimiv od konca do kraja.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Ffnigar, roman, trda v^z, 280 strani. Cena ----------------1.60
V	tem romanu ie posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderu 1 svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest.
JAGNJE. 110 stranL Cena bni. .40 Ves..... .45
V	knjigi je i>oleg naslovne še povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je mani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGO^AČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 stranL Cena _____________________________________ .50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih _ človek čita.
JU AN MISERIA, spisal H. L. Colon, 108 sir.
Cena M
Ta pretresljiva povest je. vzeta ls dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlseri je. V 9-sebi brezvestnega Lopesinka pa vidimo, kam privede človek* življenje bres vljgjih vzorov.
New York, N. Y.
_	mmmmmEmmmmmtmm
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih jinjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je —...........................9.—
Jurčič ne potrebuje nikakega 1 »osebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna jwjava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli
JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena
trdo vezane .75
Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol ln pričakovanje... Pt«svečena je njihovemu tihemu junaštvu
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal
Jules Verne. 65- strani. Cena -------------------------45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove nai>oredi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je nai»ovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75
Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naiH>ldivjega plemena, ki je živelo ln deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sevee. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani.
Cena ------- .60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Šole do Šole ter si slednjič priboril v življenju mesto. ik> katerem je stremel. Knjige so pisane živahno, ob čitaniu se l»o moral čita-telj večkrat od srca nasmejati.
KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-»tuškin. 83. strani. Cena ...............................70
Zgodovinska i»ovest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma.	'
KMEČKI PUNT. spisal Avgust Senoa, 464 strani.
Cena .60
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. 1 to je v s Turki in graščakl. — * Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*.	"
KUHINJA PRI KRALJICI GOSjI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75
. Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih fruneoskili pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je i>osebuo pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor.
LA BOHEME. Spisal n. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli iHtlovice devetnajstega stoletja. — / Knjiga io svetovno znauo de«...
.70
/
.80
LISTKI. (Ks. Meško*. 144 strani ............
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec, 263 strani. Cena ............................................
Izborno je i>ogodil ljubljanske ti]>e naš prvi humorist AleSevee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curvvood. 194 strani.
Cena
Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 393 strani. —
Cena ........1.—
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Citatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji-
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .............................—
Globoko zasnovana i>ovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
/
.80
c
T
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. u,y	Cena J30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pi-satelja.	J
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .............. J50
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 11U strani. Cena........ .60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ...........— 75
Do skrajnosti nai>et roman iz modernega življenja. Opi>euheim je znani angleški ro-anopisec i»oznan po celem svetu.	f
MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str....... .60
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 sir.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijib duševnost opisuje, so pristno slovenski 1q opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zad-hjih njegovih letih.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SLOVČNIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
SjyuiijL.
n QLZB N A R Z) D A. **
New York, Tuesday, October 8, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 3. 3.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih^
Za Glas Naroda priredil I. H.
J&ne
PEVI ZVEZEK.
60
—	Ti porednica ti! — prijazno nagovori Albert otroka ter mu s čela potisne zmešane lase. — Punčka, pa plezaš če/, plotove!
—	Hotela sem samo po svojo žogo, — odgovori otrok z glasom, ki je spominjal na švabsko govorico. — Igrala sem se in skotalila se mi je skozi ograjo. Poglej* tam-le leži na cesti.
Poberem žogo. Albert jo vzame in jo ponudi otroku.
—	Tukaj imiaš zopet svojo žogo. Sedaj pa mi moraš povedati, kako ti je ime.
—	Jerica.
—	In Ikako še?
Dekletce pogleda Alberta, kot ne bi zastopilo vprašanja.
—	Čegava sit
—	Tetina. In stričeva. Pa me nima tako rad kot teta.
—	A, tako? Potem si tukaj na obisku. Kje pa je tvoja mama ?
Jerica potihne palec v žogo.
—	Mislim, da nimam mame. Drugače bi mi teta že povedala, ako bi jo imela. Toda očeta imam. Da, more« teto vprašati. Vsak dan mi pripoveduje o njem in da me ima rad. In pravi, da moram biti pridna, ker se bo oče drugače jokal, ako kdaj pride in nisem bila pridna.
—	Da, otrok! Teto moraš lepo ubogati! — pravi Albert prisrčno in poboža njena lica.
—	Ali poznaš mojega očeta? — vpraša otrok, ki je postal zaupljivejši.
—	Ne, ne poznam ga. Ce mi pa lioČeš povedati, kje je, ga bom obiskal in mu bom povedal, kako si pridna.
—	Ga ne moreš obiskati! Odpotoval je. Že dolgo. In daleč. Teta mi je povedala. In da se mu nič ne pripeti, moram vedno moliti, predno grem spat in moram tudi moliti, da se zopet kmalu vrne. Potem pa moram tudi jokati, ako teta joka.
—	Ali živi teta tam-le v oni Ilišo?
%— Da. Pa je ni doma, se je odpeljala na izpreliod s stricem. Njega imam tudi mnogo rajši kot starega strica, ker me tudi. ima rajši in ker una vrt, po katerem morem skakati. Toda moje gospodične prav nič ne maram. Vedno se prepira z menoj. Sedaj pa je tudi odšla, ker ni tete doma in zaprla jo ograjo in nisem mogla ven po žogo.
Z vrta se zasliši ženski glas:
—	Jerica! Jerica!
—	Izpustite me, — pravi tiho dekletce, — to je stara Magdalena in me išče in dobila bom kruh in med.
—	Naj ti dobro tekne! — pravi Albert. — In bodi pri-na, da bo imel tvoj oče veselje, kadar se vrne s svojega
potovanja.
Otroka poljubi na lice, ga dvigne čez okrajo ter ga spusti na travo. Ko zavijeva okoli vogla ograje, slišiva dekletce klicati: — Ti, mož!
Ko se obrneva, skoči z glasnem smehom med grmovje in kmalu zaslišiva pod vrtnim drevjem -njen tenki glasek:
—	Magdalena ! Magdalena !
Počasi greva ob jezeru. In medtem skušam iz otrokovega govorjenja iznajti njeno pokoljenje in najti vzrok sedanjega njeuega življenja in tedaj sem napravil majhen roman: o ženi, ki je varala svojega moža; mož je nezvesto ženo zavrgel in se vrgel v svet, da bi omamil svojo bolečino; bežal je pred svojim otrokom, da mu ne bi bilo treba iz njenih modrih, ne dolžnih oči vedno brati spomina na nezvesto mater; sestra moža, "dobra teta*', se je zavzela za otroka, žaluje za njim in skuša v otrokovem srcu obdržati ljubezen do očeta, kakor skrbi, da bi spomin na mater obledel. To vse se je vjemalo. Samo "starega" in "novega" strica v svoji povesti nisem mogel posaditi na pravo klop.
Molče me posluša Albert in ko ga vprašam za njegovo mnenje glede moje zveze otrokovega pripovedovanja, zmaje z glavo, ne da bi rekel besedo.
Dospeva do jezera in prideva do kraja, kjer so bili privezani čolni, katere je bilo mogoče najeti. Napolnjeni čolni so se bližali z naglimi vesli in vsem se je videlo, da so skušali naglo priti na breg, kajti pričel je pihati močan veter, valovi so dobivali bele pene in poleg tega je tudi nebo kazalo preteč obraz.
Albert gleda živo sliko, dokler njegov pogled ne obstane na eni izmed treh jadernic, ki so bile zasidrane v majlmem zalivu. Stopi k vodi in stavi nekemu možu ponudbo, s katero nikakor ni bil zadovoljen. Slednjič se vendar pobotata: Alberta vidim, kako odšteje možu neikaj bankovcev. Nato gre mož k najmanjši jadernici ter jo prične pripravljati za pot.
Albert mi namigne.
—	To lepo ladjico sem najel za prihodnja dva tedna.
—	In sedaj se bova peljala? Ob takem nebu in takem jezeru?
—	Tako nebo in tako jezero je vendar največje veselje na vožnji po jezeru.
—	Dobro! Ako me zapeljete v vodo, me boste tudi znal; izvleči.
Stopiva na ladjico. Albert mi odkaže prostor na majhni klopi poleg jambora, sam pa sede poleg krmila ter prime z -eno roko veslo, z drugo pa konec jadra.
—	Odrinimo! — zakliče ribiču, ki z močnim sunkom porine jadrnipo iz zaliva na odprto vodo.
OD NEW YORKA DO VSE EVROPE
NORMANDIE — — LAFAYETTE — CHAMPLA1N — ILE DE FRANCE —
23. oktobra 2. novembra 9. novembra 16. novembra
23. novembra 30. novembra 7. decembra
NADALJNE INFORMACIJE KARTE VPRAŠAJTE PRI:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 W. 18th STREET.	NEW YORK
JEZERO TSANA
Tsana jezero je vulkanskega izvora in meri 3.630 kvadratnih km površine. V njega se steka nad 30 raznih rek, ki prihajajo z abesinskega gorovja. Ob deževnem vremem se površje dvigne za poldrugi meter, kar povzroči, da pride okrog 600 kvad ratnih km zemlje okrog jezera pod vodo! Abesinci so pounen teh vsakoletnih poplav hitro razumeli in so spočetka napravili iz okolice Tsanskega jezera pravi žitni paradiž, dokler da se v zadnjem času niso odprle še vse druge mnogo bolj koristne možnosti za izrabljanje teh voda. Tsana jezero se namreč tudi napolninje po edi-liom močnem rečnem toku, ki se imenuje Modri Nil in ki je obenem poglavitni rokav, iz katerega nastaja veliki Nil, ki napaja s svojimi vodami in s svojim blatom Sudan in Egipet.
V zadujih 50 letih se je večkrat mislilo, da bi bilo potrebno zgraditi ravno pri tem jezeru velikanske vodne zatvor-nice, s pomočjo katerih bi bilo mogoče odtok vode v Sudan in v Egipet regulirati in poljudno povaročati povoduji velikega Nila, kakor bi pač zahtevale vsakoletne potrebe žetve. Poleg tega bi bilo mogoče z istimi vodnimi zatvornicami rodno in smotreno napajati osu-šene površine Sudana in jih tako usposobiti za pridelovanje bombaža. Za to pa je bil tudi vedno strah vladarjev Egipta in Sudana, da bi prišla koderkoli kakšna druga sila, ki bi zasedla abesinsko visokogorje in ju tako odrezala od nilskih virov. Kajti Egipet, to je Nil, in Nil, to je Egipet.
Svoje dni se je že zavojevalec Sudana lord Kitchener mno-
kjer bo pri primernem namakanju vzbrstelo tropično rastlinstvo se odpirajo pred nami naravnost neizmerne možnosti gospodarskega napredka, če bo Tana jez namočil samo nekaj deisettisočev kvadratnih km zemlje na obeh bregovih Modrega Nila. Angleži vedo, kaj delajo!
Tudi egiptska vlada je udeležena pri teh delih in bo nosila polovico denarnih bremen. V oči pa pada, da so koristi E-gipta pri tem načrtu manjše, kot koristi Sudana, to je Anglije! Čimbolj se bo v gosrpodars-kem oziru Sudan razvijal, tem večjo škodo bo trpel Egipe.t. Bombažna industrija v Sudanu zna močno oslabiti bombažne nasade v Egiptu. Anglež vse to vidi. Tembolj cinično pa izgleda to početje, ker je Egipet takorekoč prisiljen, da pomaga pri odpiranju Sudana in ker e-giptska vlada tudi razume, da Angliji kmalu ne bo treba imeti v Egiptu več nobenega vojaka, a bo kljub temu neomejena gospodarica nad egiptsko državo, ker bo zadostoval en sam angleški inženjer na zatvornici pri Tana jezeru, da potlači vsako upornost Egipta mnogo bolj temeljito kot bi to mogle storiti angleške križarke ali angleški tanki.
LIUDOZRSKI MORSKI VOLK
Kdor bi se rad poučil, kako se je vesti s somi, se bo moral obrniti na strokovnjaka, ki se je najmanj šestkrat peljal mi mo triča Kap Horn. Tak pomorščak bo povedal, da se je treba v svetcim strahu približati somu, dasi tega ne zasluži. Nikoli ne smeš bliže ko pet korakov, kar velja tudi za some, ki so v ujetništvu. A če je som v votli in človek tudi v vodi, je treba to razdaljo še primerno povečati. Som ima tako zobovje, da mu zobozdravniki pač niso kos. Neki pomorščak je vteknil hrastovo desko v somo vo žrelo, pa jo je pregriznil ko škatlico, čeprav je l>il ta som že brez jeter, ki so se mu cvrla v kotlu.
Kar strah je človeka ob misli, kakšen želodec ima som. Našli so v njem tudi ž«' 30 cm
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU BI« WSST ista STREET NEW YOBK, I«. L
I PlfiTTE NAM ZA CENE VOZNIH LUIOV, MM-I ZERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
0. oktobra.: Manhattan v Havre Normaludie v Havre
11. oktobra:
IJereiiiraria
v Cherbourg
15 oktobra:
Kuropa v Bremen
17 oktobra :
Aqiiitatiia v Cherbourg
1!». oktobra: Rex v Coma lie de France v Ilavre
23. okothra:
Washington v Ilavre Norma mi ie v Ilavre
i!u. oktobra:
Majestic v Cherbourg Roma. v Trst
Bremen v Bremen
sanjah: "Moj Bog, Če bi bile noge notri!*'1
Som je zelo strahopeten. Ko se l»i!i brodarji m-koč pri oto-
dolg, špičast kol iz jekla, kar kill Galapagos, s«> je čolnu pri-
PARNIKI ITALIAN LINE BODO REDNO PLULI
pa soma ni težilo, marveč se je živahno kretal okoli in se je zdelo, da bi požrl še kaj več. Teda j mu je pomorščak vrgel v
bližal som. Krmarja je to tako razjezilo, da je na vso moč udaril soma z jermenom po smrčku. < V bi bil som kaj ko-
li. novembra: Lafayette v Havre Conte tli Savoia v Genoa G. novmhra:
Manhattan v Havre S. novembra : Aqultania v Cherbourg D. novembra : Kuropa v Bremen Champlain v Ilavre Iti. novembra :
lie de France v Ilavre Rex v Genoa JO. novembra :
Washington v Ilavre Majestic v Cherbourg
novembra: Lafayette v Havre "JS. novembra :
Kuropa v Premen lib. novembra :
Kerengaria v Cherbourg ::«». novembra :
Chainplain v Havre Conte di Savoia v Genoa
Mr. Aroldo Palanea, generalni upravitelj Italian Line v Združenih državah, je izjavil z ozirom na predsednikovo proklamaeijo, da bodo ladje Italian Line redno plude in da do ponedeljka dopoldne ni še go prizadeval, da bi dobil od A- noben potnik kanceliral svoje-besinije koncesijo za zgradbo j,rostora. popisanih vodnih zatvornic in "parnik Rex bo odplul v so-namakališč. Sele 1. 1902 si je boto dno 19 oktobra proti Gi-angleška vlada priborila od A- hraltarju, Napol ju, Niei in Ge-
besinije obljubo, da vodnih koncesij pri Tana jezeru ne bo dovolila nobeni drugi državi. Prod enim mesecem pa je abe-sinski cesar nekako iz protesta
novi, teden za njim pa parnik Roma.
Mr. Aroldo Palanea zatrjuje, da je potovanje na italijanskih parnikih isto tako varno
(Dalje prihodnjič.)
proti Italiji tolikanj zaželjene kot potovanje na parnikih dru-rodne koncesje pri jezeru Ang- drnžb liji dejansko tudi izročil. S tem je storil korak, ki ne bo imel samo velikanskih gospodarskih marvoč tudi politične posledice.
Anglija sama s svojo lastno firmo sicer ni izstopila pred javnost, marveč se skriva pod firmo egiptovsko-sudanske vlade. Slednja je pred dvema ted-
gobee še svoje stare, ponošene I raj žen, bi Kil mogel požreti kr-usiLjate hlače. To je bilo tedaj, marja in čoln 11« še ostalo moško je nekoč stala velika ladja na popolnomu mirnem morju. Dva soma sta se zabavala kroir nje, ko da bi dirkala za stavo. Zdelo se je, da čakata, kdaj bo kaka kost padla z ladje. Pačilo je res nekaj z ladje, a to so bile one stare, oljnate in od premoga umazane usnjatc klače, ki se jih je ponoči tolikrat prestrašil. Obstale so namreč ko viteška oprava pokonci pred vrati, ko jih je slekel in so bile v mesečini videti ko strašilo. Komaj so čofnile hlače po vodi. tedaj je pograbil tisti som, ki je plaval na levi. levo hlačnico, oni, ki je plaval na desni, pa desno. In ko so hlačnice izginile v žrelu, se je zdelo, ko da bi soma sesala makarone. Nato je počilo — in vsak som je požrl svojo polovico. Pomorščaku, ki je vse to videl, je bilo neznansko slabo, venomer si je mislil, da so v hlačah tudi njegove noge, ki so ga začele prav neusmiljeno boleti. Pomoči se mu je bledlo o hlačah in somih in pravili so, da je vzdihoval v
tvo. A se je ko plah zajček o-brnil in izginil, čeprav jo bil šest metrov dolg. — Som ima svoje prijateljstvo, in sicer majhne, črno in modro »progaste ribice, ki opozarjajo soma, kje bo našel svoje kosilo. Te riboce mu večno švigajo krog žrela, pa jim nič noče. N«*koč pa so ribice o si epa rile nekega soma. ki so ga našli, kako je visel na — trnku, kar je bila pač sramotno smrt takega orjaka. Bržkone je kdo lovil ribe in ribice so opozorile soma na vabo — košček slanine, ki je plaval j 'o morju. Som je hlastnil, trnek se je zasadil v žrelo. Som je zijal in tako dolgo zijal, <la radi krča ni mog«*l več zapreti čeljusti. Voda .j«' drla vanj
—	in je utonil — radi majhnega trnka. Obvisel je na ladji.
—	Soma moreš usmrtiti s slehernim orožjem — od pištole do trnka — le z nožem ne. Nekdo je to poskusil a ga je som v ogorčenju, tla ne ve, da rib vendar ne jemo z nožem — kar gladko požrl z nožem \ red.
V A 2 N O ZA } NAROČNIKE
^ Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dnn in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpa> slali za Novo leto t n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za* to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojin t meni so tiskana z debelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj noši h rojakov naseljenih.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V SAN FRANCISCU
noma sprejela neke vrste "su-dansko gospodarsko petleko," za katero je dovolila kredit .'Hi milj. egipj. funtov, ki ga bodo večinoma porabili za zgraditev ogromnega jezu nekoliko nižje od Tana jezera, k.i bo imel nalogo nabirati vodo in jo po potrebi spuščati v dolino Nila, a zbirati tudi rodovitno blato in ga nosljati doli, da bo pognojilo Sudan in Egipet po sistematičnem načrtu. Angleži računajo dalje, da bodo mogli razviti pridelovanje bombaževine v Sudanu v velikem obsegu. Da, strokovnjaki trdijo, da bo Anglija 10 let po zgraditvi jezu pri Tana jezeru že mogla kriti vse svoje potrebe po bombaževi ni iz svojih lastnih nasadov v Sudanu,. Ak;o pa pomislimo, da je do sedaj v Sudanu, ki je skoraj tako velik, kakor vsa Evropa, izkoriščenih samo 5 odst. neizmerno rodovitne zemlje.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob LaasHn
COLORADO:
Pueblo, Peter Callg. A. SafUO Wal sen burg. M. J. Ba^uk
INDIANA:
Indianapolis, Louis Ban'cb ILLINOIS:
Chicago, J. BevčlC. J. Lukanlcfa Cicere, J. Fabi&n (Chicago. Clr*r» In Illinois)
Jollet, Mary Bamblcb. Joseph FJ-% rat
La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Aitgustln North Chicago. Joie Zelene KANSAS:
j Irani, Agnes Motnlk Kansas City, Frank Ž«e*r MARYLAND:
Kltzmlller, Ft. Vodoplve*-Steyer. J. čeme (za Pnuii. W. Va. In Aid.) MICHIGAN:
Detroit. Frmnk Stular MINNESOTA:
Chishnlm, 4>snk Gouto Ely. Jos. j. Peshel Kveleth, Louis Gonte tlflbert, Louis Vessel
Ilihhin*. John Povfte Virginia. Frank Hrrathb MONTANA:
Hon ml up. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Muk OHIO:
Barherton. Frank Tnhr Cleveland. Anton Bobek, Cham, liar linger, Jacob Resnlk. John Slvpv'k Girard. Anton Nag^le
Lorain, Louis Balant. JohD ie
Warren. Mrs. f Karbai Yonnestown. Anton KlkeU OREGON:
Oregon City. Ore.. J. K obla r PENNSYLVANIA:
Bronehton, Anton Iparec Clarblge. Anton Jerfna Conemaugh, J. Bresorec Exoort. Louis Supanti« Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaaala Oreenshnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn. Ant. TautelJ Luzerne. Frank Ballorb Manor, Frank I>einshar Midway. John 2u*t Pittsburgh, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton. Jooeoh Joran WISCONSIN-Milwaukee. West Allla, Frank &kek Sheboygan. Joseph Kakei WYOMINO:
Rock Springs, Laufs Diamond vllle, Joe Ro'leh
Ko so zastavkali v San Franeiseu pristaniški delavei za boljše plaee in krajši delovni eas, so družbini uradniki začeli vršiti njihovo delo in nalagati tovore.	|
Vsak lartspntk Ma potrdilo za svate, katero Jo prejet. Eastepafcc ro|»
UPRAVA "QLAS NAROUA"