,rire* ka& li u> in? piof p»* ji?" op' 3dOV iros itajs! ibs 131 adS °\ le ’ i t< jrt' ' (tid J 0-1* Si? i,« jo* dsE id? Ie i Ji1 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 319 Uen3 4»* lire Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abhon. postale TRST, nedelja, 16. junija 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel, št. 93806 93807, a3808. Rokopisi ae ne vra/ajo Od naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter večine Italijanov Slovenskega Primorja, Trsta in I-stre ne bomo odstopeli niii za korak. Pravica, ki je na naši strani, mora končno zmagati, ker jo podpira volja ljudstva, Z zaupanjem gledamo v bodočnost, ko bodi) naši skupni napori — ki jih moramo danes Se podvojiti— kronam z uspehom in bodo končno ustvarjeni temelji za mirno narodno sožitje, nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek vsega primorskega ljudstva. FRANCE BEVK f 'I " PRIMORSKEMU LJUDSTVO Pismu tort Bevka in Pariza Topla zahvala za pisma in brzojavke s pozdravi, besedami zahvale in zaupanja, ki jih prejemamo vsak dan od organizacij z vseh strani dežele. To nam je dokaz, da z zanimanjem in ljubeznijo zasledujete naše delo, hkrati nam je to v bodrilo za naše nadaljnje napore in ponovno pooblastilo, da državnikom in svetovni javnosti tolmačimo vaše upravičene tePnje in zahteve, V svetu imamo mnogo dobrih prijateljev, ki priznajo upravičenost naših želja in zahtev in so z nami z vsem srcem. Mnogi, ki so bili zavedeni po sovražni propagandi, so danes dovzetni za naše poštene razloge in so nam pripravljeni nuditi vso pomoč. Kdo, ki pošteno misli, more. odrekati pravico do samoodločbe ljudstvu, ki je trpelo šestindvajset let in toliko žrtvovalo v boju za svojo svobodo? Tiste, ki so še vedno gluhi za resnico in slepi za pravico, skušamo prepričati in jim v vašem imenu poudarjamo, da so predložene meje nesprejemljive, ker so v nasprotju z resničnim položajem v deželi in z življenjskimi potrebami prebivalstva. Vedno in povsod izjavljamo, da more primorsko ljudstvo^ sprejeti le tako mejo, ki bi upoštevala Julijsko krajino z vsemi njenimi življenjsko važnimi središči kot nedeljivo narodnostno in gospodarsko celoto. In da bi bila vsaka druga rešitev spričo žrtev našega boja za nas žalitev in večja krivica kot po prvi vojni, ki bi je nikoli ne mogli priznati, kakor nikoli nismo priznali rapalske pogodbe. Od teh naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter večine Italijanov Slovenskega Primorja, Trsta in Istre ne bomo odstopili niti za korak. Pravica, ki je na naši strani, mora končno zmagati, ker jo podpira volja ljudstva. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, ko bodo naši skupni napori — ki jih moramo danes še podvojiti — kronani z uspehom in bodo končno ustvarjeni temelji za mirno narodno sožitje, nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek vsega primorskega ljudstva. Pariz, 8. junija 191,6. Za delegacijo Julijske krajine FRANCE BEVK Izdajalec Mihailovič priznava sodelovanje z italijansko vojsko v Crni gori -pograd, 15. Tanjug — «Na do-. danskem zasedanju je glavni to-ča a Vpraa’al obtoženega Mihajlovi-HjiJ le imel po odhodu angleške a k iz njegovega glavnega s.a-,7 to je od maja 1944,. kake zveze Wenutvara- C^ovi* je odgovoril, da je obstajala angleška o. - zveze, ki so trajale do konca, tega je V,Postaja. »Ta postaja nas je vj prosila za material*, pra- "tihajlovič, «in mi smo ji ga da- j^ihajlovifi je nato pojasnil kako Slav lullju !944. prišel v njegov stan Srb Djordje Musulin, sjSjVilk ameriške armade, in pez-pris. Polkovnik Mac Dowell, ki je C*čka! ^ letalia^u Praniina v bližni HVni dejal na Vdšam prvem še- jk v°i tožilec: »Kaj Vam je Mae le dejal na Višam prvem ae-z uJina? ♦Mihajlovič: »Se- Vatl°st ie težka, toda bodočnost je C9*' Govoreč o pozivih, ki mu primesel Mac Dowell, je Ki Cia dejal naslednje: »Nem. Sej k izgubna vojno, zanima. Vaša stvar da se Hi med ljudstvom. Prišel sem P°maga;», tako je govoril % °WeU-5 Ho ailovič Je nato pripovedoval, '•> .sta °n in Mac Dowell bila na ljudskih zborovanjih v !>Uh '0t°va bosanskih mestih. Tako -m ^ anis se Je vršilo v Dvoru, ki ltih udeltžili Muslimani. H jp lovi^ je nadalje izjavil, da Ho Dovveli rekel: «Ko se *Ui - ,U8i pojavili na meji in opa-Hoai Pribod, ne bodo prišli v V . i°*. .. . _______ ^w“anie: »Kaj Vam je Mac 6:>t>ia» ‘H®! glede tega, komu bo '* Gdgovor; «Rekel je: hO-pomagati». j..ahje: «Ali Vam je Mac Do-č?j ameriška mladina ne u-°Vaii ’ da bi komunisti prev-*P°navn ? Jugoslaviji*. .Odgovor: Hiunuf, na mitingih samo, da r°Pl*. 1 "e smejo vladati v Ev- >*> Aa*abje: «Ali Vam je dejal, da 11 Va^e r a Vključno podpirala Vas bgovn«. 8*banje v Jugoslaviji?*. k Vp!'“4an*iDa’ to re8*‘ vai„ at6 pripisovali h lla?* -.°8t tem izjavam Mac Do- i« im., Vor: *Da' ln to zato' 7°rUi * Pooblastila in je mogel h vni f Nemci*. A?^°viča ° 'l9c ie noto vprašal Ml->8o a,‘ le res, da je imel še v’ O u ,°ZVa*ozemigrantsko vlakca nutKrl nl angleška obvešče-botraiT^ nia vedela. Mihajlovič le- ’ * Je lmel ZVfcZe » Kal‘ Jo’ ^8» , ®ragom Raklčem in po- l. bii Jovanom Djonovlčem, ki C1 prp,t*1Ptu. Tretjo zvqeo je 0Ct!k° Turčije Vi IrJhnlku )ilclrJem roviau I" Č-Strto zvezo J, i'haji0 ^Ikanovičem v ItalHi. b>«i ia na koncu dejal, du ° zvezo a pomočjo ame- riške letalske službe- Misli pa da ta zveza ni bila 'popolnoma iajna. Vse te zveze so tile vzpostavljene koncem 1942 in v začetku 1943, medtem ko je imel prej samo eno zvezo preko Malt«. Vprašanje: »Katere osebe v e-mig.aciji so bile steber Vaše politike in so Vam najve’ pomagale?*. Odgovor: «Mislim da dr. Milan Ga-vrilovič in Živko Topalovič*. Vprašanje: «In razen teh?*. Odgovor: «Konstantin Fotič in Slobodan Jovanovič*. Na nadaljnja vprašanja javnega tožilca je Mihajlovič izjavil, da sta mu vedno pomagala tudi Pctar 2iv-kovič in dr- Purič. Mihajlovič je dejal nato, da mu je vlada priporočala, naj čaka na nemČKO kapitulacijo ali pa na zavezniško izkrcanje in naj medtem dela na organizaciji v deželi. Vprašanje: »Ali je vlada vedela, da so vaši komandanti v Crni gori in Dalmaciji sodelovali z okupacijskimi silami?*. Odgovor: «Moglt so to zvedeti od angleške obveščevalne službe*. Na vprašanje javnega tožilca, kdaj se mu je posrečilo vzpostaviti neposredne stike s Fotičsm. je Mihajlovič rekel, da je to zvezo vzpo-.stavil eden izmed njegovih radiotelegrafistov in to preko neke a-gcncije, za katero misli, da je to bila »United Press*. Pozneje se je ta zveza vršila preko neke ameriške. postaje, ki jo je kontroliral a-metiški generalni šiab. Propagandni material sta objavljala osrednji narodni odbor in propagandni od- ~LJavni tožilec js nato vprašal Mi-hajloviča, ali je generAl Armstrong Šel za tem, da bi prišlo do sporazuma med četniki in, partizani. Mihajlovič Je odgovoril, da je general A-rmstrong dslal na tem, ali ni u-spel. «Kljub temu sem to zahte- val*, je nadaljeval Mihajlovič «da-siravno ni bilo mogoča tega izvršiti br;z' splošnega dogovora, da ne bi prišlo do kakega spopada, ko bi se ses ali. To ni bilo mogoče brez posebnega dogovora. Zaradi tega sem 23. dscembra 1943. poslal pismo angleški vladi ter jo prosil, naj prevzame organizacijo sestanka med menoj in zastopniki partizanov. 3. januarja sem dobil odgovor, da angleška vlada na želi i. grati posredovalne vloge*. Vprašanje: »Kako ste sl to tolmačili?* Odgovor: »Oba; Arm- strong ln jaz, sva bila presenečena*. Mihajlovič je nato potrdil, da je njegov komandant Bacovič prepeljal svc.je č;te v Knin z italijanskimi ladjami. Obtoženi Mihajlovič je pri tem priznal, da je tedaj šel v Crno goro, kjer je prevzel komando nad čatniškimi edinicami, ki so skupno z Italijani izgnali partizane iz Crne gore. Na vprašanje, kakšen je bil njegov načrt potem, ko se je odločil ostati doma po osvobojenju, je Mihajlovič odgovoril, da je polkovnik Mac Dovveli poudaril njegovim poveljnikom, ki so hoteli zapustiti de. želo z letalom, da ni položaj tako slab, kot si mislijo, in naj ostanejo doma ter nadaljujejo svoje delo. Mihajlovič je izjavil da ga je ta razlog privedel do tega, da je ostal doma, da bi deloval med ljudstvom. Clnn Mihajlovlčeve obramba odvetnik Joksimevlč Je od sodišča zahteval naj pezo ve za priče nekatere ameriš.ie letalce, od katerih Js prejel 13. junija brzojavko. Predsednik je pozval Mihajloviča, naj poda svoje mnenje o tem, toda ta j s takoj izjavil, da ne soglaša v načelu s tem predlogom, ker «da si iz načelnih In snlošnih razlogov no želi, da bi ame.Tški letalci pričevali pred sodiščem*. Ulova stavka v Ameriki IVashlngton, 15. AFP — Ameriški vojni minister Patter3on Je dal povelje federalnim četam, naj se podajo v Pittsburg, da ti stražili naprave železniške družbe. Njeni nameščenci so stopili v stavko,preden je predsednik Truman odredil naj s2 družba stavi pod državno kontrolo. Ameriška vlada namreč meni, da je poslovanje te družbe bistveno potrebno jsklarskl industriji v Pittsburgu. kakor tudi vzdrževanju zvez s trami drugimi vaznimi družbami tega področja. Izjave rumunskega min slra o TranslIvanlM Bukarešta, 15. - VZN - Romunski minister Patrascanu se Je v nekem govoru, ki ga je imel v prestolnici Transilvanije Cluju, bavii z novimi revizionističnimi madžarskimi težnjami. Omenil Je nadav-ne izjave madžarske vlade, po katerih odklanjajo sprejeti sklepe pa. riške konference. Odločno je zatrdil, da je stališče romunske Vlade jasno in nedvoumno in da pripada Transilvanija etnično, strateško gospodarsko in zemljepisno Romuniji. PARIZ. - 50 držav bo zastopanih na konferenci mednarodne meteorološke organizacije, ki bo v Pa-rlzu od 11. do 12. Julija. , HERFORD. — Kakor je sporočil sinoči angleški glavni stan v Nemčiji, bo Hnnburg postal glavni se. dež angleške kontrolne komisije. Tov. Boris Kraigher podal ostavko ker ga JOOF slovenskega naroda kliče na prevzem novih obveznosti Iz Predsedstva PNOO in iz tajništva Izvršnega odbora SIAU-ja smo izvedeli, da je tov. Boris Kraigher, podpredsednik PNOO in sekretar SIAU-ja, predložil danes tema dvema odboroma svojo ostavko. Ostavka je v zvezi z njegovim odhodom v Ljubljano, kamor odhaja po želji IOOF slovenskega naroda, da prevzame nove dolžnosti. V pismu, v katerem prosi za potrditev ostavke pravi tov. Kraigher med drugim: Borba za priključitev Julijske krajine in Trsta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je dosegla tako stopnjo, da lahko s polno gotovostjo upamo, da bodo stoletne sanje slovenskega naroda, narodov Jugoslavije in prebival, stva Julijske krajine, tako slovenske kot italijanske oziroma hrvaške narodnosti v najkrajšem času v celoti izpolnjene. Samo v polnem zaupanju v to dejstvo sem se kot Primorec odločil, da sprejmem povabilo IOOF v prepričanju, da bom tudi pri svojem delu v Ljubljani lahko v celoti izpolnjeval dolžnosti, ki mi jih nalagata PNOO in SIAU kot Primorcu. Predsednik vlade LRS Boris Kidrič minister za industrijo FLRJ Ljubljana, 15. — Včeraj je bila seja vlade LR Slovenije pod predsedstvom Borisa Kidriča. Predsednik Boris Kidrič je naznanil vladi, da je z ukazom pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ Imenovan za ministra za industrijo v vladi FLP.J. Izjavil je. da je to imenovanje sprejel. Zaradi tega je bila soglasno sprejeta ostavka celokupne viade in je predsednik Boris Kidrič sporočil vladi, da bo ostavko podal Prezidiju SNOE-a. Prezidij SNOS-a je sprejel o-stavko Borisa Kidriča in poveril mandat za sestavo nove vlade Mihi Marinku, članu Izvršnega odbora OF Slovenile. Andrija Hsbrang podal ostavko Beograd, 14. — Predsednik ljudske skupščine FLRJ je na predlog ■predsednika vlade FLRJ z ukazom z dne 13. junija 1946.-sprejel ostavke ministra za industrijo in predsednika načrtne komisije Andrije Hebrar.ga, ki jo je pedal na položaj ministra za industrijo zaradi bolezni, ki ga jj ovirala pri izvrševanju poverjenih dolžnosti. Sfirejem pri juoosovansKem zunanjem ministru Beograd, 15. Tanjug. — Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič je priredil danes zakusko v čaat sovjetskemu veleposlaniku Lavrentijevu. ZBOROVANJE SLOVENSKIH, ITALIJANSKIH IN HRVAŠKIH EMIGRANTOV IZ JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA V PARIZU Ljudstvo Julijsko krajino in Trsta Sioče k Jugoslaviji zsščštnici narodnostnih pravic, braniteljici političnih svoboščin ter ustvarja lci napredka in gospodarskega razvoja Pariš, IS. — Danss popoldne se je vršila VAl.ha konferenca delegatov jugoslovanskih, in italijanskih emigrantov, ki so rodom is Julijske krajine in Trsta. Konferenco je organizirala Demokratična zveza rojakov iz Julijske krajine in Trsta, ki ji stoji na čslu Italijan, Fontanot, ki so mu italijanski in nemški fašisti postrelili 1 sinov. Konference so se udeležili delegati iz Belgije, Holandske, Luksemburga, iz Meurthe in Moselle, kakor tudi delegati iz vseh delov Francije, zastopajoč emigrante iz Julijske krajine in Trsta. Konferenca bo nudila emigrantom možnost, da bodo mogli javno povedati svojo besedo o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo, predvsem pa o vprašanju, Trsta in Julijske, krajine. V dvorani, ki je bila okrašena s cvetjem, jugoslovanskimi, francoskimi in italijanskimi zastavami, in s sliko maršal Tita, je bila ta pomembna konferenca otvorjena ob 15. nn z govorom predsednika Zveze Fontanota, ki je pozdravil udeležence konference ter poudaril važnost deta te konference, zahtevajoč priključitev Trsta in Julij- Prva seja zunanjih ministrov Notranje politični položaj v Italiji na redu. Namestniki so se sporazumeli o tehničnih vprašanjih, v zvezi z mirovnimi pogodbami Pariz, 15- AFP — Prva seja štirih zunanjih ministrov, ki se je pričela ob 16. uri, je trajala dve uri štirideset minut. V pričetku je Bidault izrekel dobrodošlico delegatom, izražajoč u-panje, da bo storjeno koristno delo v duhu mednarodnega sodelovanja. Potem ko je bila podana slika dgla, ki so ga izvršili namestniki v razdobju med obema zasedanjima, je bil dpločen dnevni red, ki obsega preučitev mirovne pogodbe z Italijo, z balkanskimi državami in. 3 Finsko, kakor tudi vprašanje u-prave v Nemčiji. Byrnes je predlagal, naj bi bila vpisana v program zasedanja mirovna pogodba z Avstrijo. Molotov se je temu protivil, ker je že toliko vprašanj na dnevnem redu. Končno je bil dosežen kompromis, ki ga je predlagal Bidault, naj bi se avstrijsko vprašanje obravnavalo na koncu zasedanja. Molotov je predlagal, naj se vpiše na dnevni red. italijanski politični položaj, pozivajoč se na določbe premirja iz leta 1943., v katerih so se zavezniške sile obvezale, da bo do pazile na uničenje vseh ostankov fašizmu v Italiji. Molotov je poudaril, da kaže se. danji notranje politični položaj vrsto uporov in gibanje profašistič-nih ali neofašističnih elementov, kar predstavlja nevarno delovanje. Zato bi bilo potrebno, da zavezniške sile preučijo poležaj. Po dolgem razpravljanju med «štirmi» so končno sprejeli, da bo to vprašanje obravnavano kot vprašanje Avstrije, potem ko bo pravi dnevni red izčrpan. Zadnji predlcg Molotova, ki je obravnaval italijanska gospodarska vprašanja, je povzročil intervenri-jo Bevin in končno je sovjetski delegat svoj predlog umaknil. Dosedanje delo namestnikov Namestniki zunanjih ministrov so kljub temu, da ni bil dosežen sporazum v mnogih vprašanjih, vendarle dosegli velik napredek pri preučevanju nekaterih tehničnih vprašanj, ki se tičejo mirovnih pogodb. V načelu so priznali Franciji pravico do obmejnih popravkov, odklonili pa so avstrijske zahteve glede južne Tirolska; sprejeli pa so sklep, naj avstrijska vlada postavi nove zahteve po obmejnih popravkih Raznejitev med Italijo in Jugoslavijo in vprašanje Dodekaneza nista bila predmet razgovorov namestnikov. Angleški predlog, naj se pošlje anketna komisija v italijanske kolonije, je bil odbit. Glede Italije so sklenili, da bodo njene meje z Jugoslavijo in Francijo, kakor tudi Sicilija in Sardinija demilitarizirane. Italija ne bo smela imeti modernega napadalnega orožja in bo omejena njena možnost nakupa vojnega materiala. Obdižala bo lahko 200 srednjih in težkih tankov in 350 letal, kakor tudi vojno mornarico z omejenim številom edihic in s pomorsko silo 22.500 mož. Niso pa dosegli sporazuma o vprašanju izpraznitve za. vezniških čet iz Italije. V vprašanju reparacij ni bil dosežen nikak napredek. Sprejeli so načelo, da mora Italija vrniti imetje zaveznikov . Glede vojaških klavzul o mirovnih pogodbah z Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko so se namestniki sporazumeli skoraj o vseh točkah, posebno pa še o prepovedi posedovanja modernega orožja in o omejitvi izdelovanja in nakupovanja vojnega materiala. Umik čet iz Bolgarije veže sovjetska delega. cija z umikom zavezniških čet iz Italije; to vprašanje ni bilo rešeno. Razpravljali so tudi o vprašanju plovbe po Donavi. Za tolmačenje mirovnih pogodb bo pristojno mednarodno sodišče. Glede prebivalstva ozemlja,, ki ne bo več pod tlalijo, je sovjetski namestnik menil, da mora biti pliznana pravica opcije le prebivalcem italijanskega porekla ostali trije namestniki pa ti hoteli, da bi to pravico imeli vsi prebivalci na področju ne glede na poreklo. Kardelj pojde v Pariz Pariz, 15. VZN — Dcvrcs pričakujejo v Parizu jugoslovanskega ministrskega podpredsednika Edvarda Kardelja ter člane jugoslovanske delegacije, ki imajo nalogo, da pred zunanjimi ministri razložijo jugoslovansko stališče, če jih bodo k temu pozvali. Ni nikakega znaka, da bi v Parizu pričakovali kakega člana italijanske vlade. član radikalne stranke in Henri Teitgen, član republikanskega ljudskega gibanja. Razen tega je ustavodajna skupščina izbrala svoje tajnike in druge funkcionarje. Imenovana je bila tudi 38 članska komisija,, ki bo imela nalogo izdelati ustavni načrt KRATKE VESTI\ ATENE. Grški ministrski predsednik Tsaldam je predložil zbornici zakonski načrt o razpisu plebiscita o povratku kralja Jurija v Grčijo. Plebiscit je določen za 1. septembra. PARIZ- Ravnateljstvo francoske policije js objavilo, da je odkrilo tajno skladišče s 40 tonami orožja in streliva v kleteh zgodovinskega Chateau de Cambe v pokrajini Bordeaux. MOSKVA. — V Moskvi so uradno otvorili nov ekspresni luksuzni vlak «Zlata puščica*. Vsak oddelek ima avtomatični telefon, po katerem morejo govoriti potniki z vsemi kraji v d rjavi. Oddelki so poleg tega opremljeni z radijskimi aparati. sl c e krajine k Jugoslaviji, kar je edrna pravična rešitev. Fontanot je nato predal predsed-niš.vo konference \Vallonu, profesorju t> aCollege de France», članu izvršilnega odbora Dmštva e in vlade, ker besta obe funkciji združeni v eni osebi tako dolgo, dokler Francija ne dobi nove ustave. Člani predsedstva francoske skupščine Pariz, 15. AFP. — Francoska u-stavodajna skupščina Je po izvolitvi svojega predsednika Vincenta Auriola imenovala 6 podpredsednikov, mod katerimi so Jacques Du-clos, zastopnik komunistov, Yvon Delboe, bivši zunanji minister in Fašistični škof napada slovanske duhovnike Raziskovanje o čkofovanju msgr. Santina traja dalje. Kar smo mi, tržaški sobratje, povedali o ravnanju škofa s slovenskimi duhovniki, presega že vse meje dostojnosti. V škofijskem «Bollettinu» (Številke si nisem zabeležil) je izčel napad na slovenske duhovnike. Takole je škof napisal; «So med nami duhovniki, ki šofa ne poslušajo, ki škofa zaničujejo. Nekatere vernike s tem pohujšujejo*. Zakaj Je škof msgr. Santin tako napisal? Kaj mu je bilo povod za to? Pater dr. Metod Turnšek, ki je sedaj v Tr3tu, je sotrudnik Znanstvenega instituta, ki delu-js v okrilju PNOO-ja. Katinarski župnik Anton Piščanec je šel celo tako daleč, da je sprejel pod-predsedstvo Prosvetne zveza. Skof pa js tako sodelovanje obsodil. Taki so torej slovenski duhovniki, ki — kako» trdi čjtof Santin — škofa ne poslušajo, ga zaničujejo, se ne brigajo za njego. ve prepovedi. In kaj Je nadalje škora silovito ujezilo? Ko se je lani začelo vprašanje, kako se bo reč.la zadeva Primorske, so se vsi stanovi izrekli za Jugoslavijo. Na vrsto so prišli tu*i naši duhovniki. Hrvatski duhovniki v Istrskem delu tižaške škofije so sklenili, da se bodo\ zbrali v Pazinu in da bodo tam podali izjavo za Jugoslavijo. Ko jo škof Santin zvedel za to namero, je duhovnikom prepovedal sestanek in še posebej prepo- vedal, da bi podajali kake izjave. Kako je škof utemeljil svojo prepoved? Takole je dejal: Du. hovnik naj se ne ukvarja s politiko Duhovnika ne sme zanimati, kod bo sla nova meja. To je politična zadeva. Zato se duhovniki tudi ne smejo zbrati niti podati kake izjave. Istrski duhovniki se niso oplašili, so škofovo zapaved vestno prezrli, se zbrali in kot zvesti sinovi svojega naroda so se slovesno izrekli za mater Jugoslavijo. To je škofa silovito razkačilo. Zato je zapisal, da ga duhovniki ne poslušajo, da ga , celo zaničujejo. Toda škof msgr. Santin s« ni zadovoljil le s to trditvijo. V svoji nerazsodnosti je sel dalje in trdil, da duhovniki na fak način vernike pB*jaujei°- Oglejmo si bližje to škofovo trditev! Radovedni smo, koliko vernikov bi izpovedalo, da so se pohujšali spri. čo takih nastopov duhovščine, kakor smo jih zgoraj omenili, ko bi Jih gospod škof dr. Santin potem povprašal. Niti eden, niti eden, niti eden gospod škof! Pač pa ravno nasprotno: Verniki bodo te zveste sinove naroda močno pohvalili. Nekaj drugega je pa res, čisto in neovrino res, da je škof msgr. Santin silno pohujšal vernike. Jih pohujševal leta in leta. Ce bi dvomil o tem, naj tudi o tej stvari povpraša vernike. Odgovor bi bil zanj popolna nezaupnica. Taka nezaupnica, ds bi. moral, če b< imel količkaj časti, kar čez noč izginiti iz tržaške škofije. Verniki namreč mnogo vedo, še preveč. Verniki vedo, da je bil Mussolini tisti, ki je Santina in direktno imenoval za škofa. Ljudstvo ve, da je Mussolini pred Sv. Justom javno izrekel msgr/ San-tinu zaupnico in ga pohvalil. Ljudstvo ve, kako je msgr. San. tin prisegel, preden je postal škof v Trstu. Verniki vedo še več. Ves Trst govori in vsa škofija ve, da se je ob polomu Italije ustanovil nekak trlumvirat za italijanstve Trsta in da so bili v njem fašistični prefek, fašistični podeštat in — škof msgr. Santin. Ljudstvo ve, da škof kaj takega ie bi smel storiti. In tak škof se upa sedaj napadati slovanske duhovnike v listu, ki ga vzdržujejo duhovniki? Tak škof zahteva, naj ga duhovniki poslušajo v političnih zadevah. In ker ga ne poslušajo, jim očita, da pohujšujejo vernike. Kdo bo zbrisal pohujšanje, ki ga je povzročil msgr. Santin, ko je pred nekaj leti uradno obiskal Barkovlje in tam pridigal zgolj italijansko? Takrat je Bar kovljane tako pohujšal, da je marsikateri sklenil, da ne pojde več v cerkev, dokler bo msgr. Santin za škofa. Kateri škof se je drznil tako daleč, da bi izdajal list, namenjem slovanskim duhovnikom, v — Italijanščini, duhovniki pa ga morajo kupovati. Prvi na tržaški stolici, ki je šel tako daleč, je bil — msgr. Santin. Ravnal je kakor Mussolini, ki je uničil naš tisk. Mussolinija nl več. Italijani so ga sami ubili in potem obesili. Kdaj bo magr. Santin napravil korak, ki je nujno potreben, ln — se odpovedal tižaški škofiji? Fr. S. PRIMORSKI DNEVNIK ■— Z —* 10. junija 19^ Po prvem dnevu nove konference v Parizu Juooslauifa bo rešiteljica Nevzdržne življenjske prilike naš h de avcev Delavske mezde znašajo danes pri trenutnem skrajšanem 40 urnem tedenskem delu povprečno 1500 do 1700 Ur na teden. Pri takšnih razmerah spravlja stalni porast cen vseh najnujnežih življenjskih potrebščin naše delavstvo v naravnost brezupen položaj. Povrhu tega se še ni ustavil plaz odpustov, ki spravlja toliko družin v nevdr-žno bedo in glad. V ladjedelnici Sv. Marka, tovarni strojev, Ilvi In tržaškem arze. nalu so delavci v svojem obupu proti tem razmeram manifestirali, po vseh manjših obratih pa je prišlo do zaskrbljenih diskusij delavstva o tem vprašanju. Njihovi de-legatje so predložili zadevne spomenice sindikatu s pozivom, da se le-ta na mestu prepriča o položaju. Tovarniški odbor Ilve je poslal Enotnemu sindikatu kovinarjev zahtevo, naj sporoči protest tovar. niškega odbora zaradi nevzdržnih razmer Mestnemu odboru Enotnih sindikatov in mu hkrati poveri nalogo, da se postavi odločno v bran splošnih delavskih Interesov. Medtem ko se v svetu in doma bije politična borba za pripadnost Trsta in Julijske krajine, kažejo tukajšnje razmere čedalje bolj očitno, kam vodi mesto in pokrajino današnje stanje razdojenosti in kam M vodila Trst vsaka rešitev, ki bi podaljšala to njegovo oddaljenost od zaledja. Zaman je vsako pozivanje na narodnostni čut Italijanskega delavstva v Trstu. Ne samo, ker pri njih Quod licet Jovi, non licet bo vi? MR SME EDEN, NE SME DRUGI? 2« večkrat »mo opozarjati v našem listu na razne neresnične — naravnost tendenciozne vesti, ki jih prinaša zavezniška poročevalska služba v svojih vesteh Združenih narodov in jih nato posnemata poluradni glasili Z.V, V rja e Blas zaveznikov* in (Glor-nale Alleato*. Pravtako iste vesti posluiam v tržaškem radiu, ki se čuje daleč po svetu, V včerajšnjih zgoraj omenjenih listih smo brali in med poročili triaikega radia smo večkrat tuli poročilo e nekem izgredu, ki se je pripetil na trgu Ooldoni pred-sinočnjim. Poročilo je bilo zopet preoej ob tirno, kakor ono, ki so ga pred kratkim objavil} o demonstracijah pri Sv. Jakobu, To pot je poročilo dopisnika VZN-a, ki sioer pravi, da se opira na izjave policije, prineslo vest, da so med izgredi kričali protiitalijanska gesla. Poročilo o tem je docela izmiiljeno, o čemer lahko pričajo člani uredništva ePrimorskega dnevnika*, ki so dogodek opazovali z balkona. Človeku *e ob takih poročilih nehote zazdi, da hočejo vplivati na javno mnenje v inozemstvu prav sedaj ob času pariSke kon-ferenoe. To mnenje opravičujejo povsem dejstva, da Se nismo brali ali slitali preko onih glasil ali radia niti vrstioe niti besede o nettetlh napadih na antifašiste po tržaških, goritkih in puljskih uli-oah, o vojnohujskaSkih geslih, psovkah in podlih Žalitvah jugoslovanskih narodov in njihovih predstavnikov. Pravtako nismo čitali niti vrstioe o skvadrističnih podvigih v Trstu, napadih na demokratične ustanove, na uredništva demokratičnih listov, na po-samezne antifašiste, na slovensko knjigarno, ki je doživela včeraj le tretji napad pri belem dnevu, čeprav je v središču mesta itd itd. Ako se zahteva največja točnost v poročanju, (česar nikoli ne osporavamo), ako se kličejo zaradi netočnega poročanja uredniki listov pred sodiSče in »e jim tam sodi, potem naj to velja za vset glede na zgodovinski in zemljepisni položaj ta čut nikoli ni bil povezan s čutom pripadnosti k italijanski kraljevini, amipak predvsem zato ker že danes delavci bolj kot kdaj koli čutijo, kaj bi pomenil Trst brez svojega, prirodnega slovanskega zaledja, ker čutijo ob joku svo. jih gladnih otrok in pri vsej svoji čedalje večji revščini, kaj pomeni Trst, odrezan od tega jugoslovanskega zaledja in kaj more pretrpeti delavec brez zaščite svoje ljudske oblasti. Delavstvu je še dobro v spominu socialna zakonodaja, ki ga je zaščitila za časa onih kratkih dni ljudske oblasti pod zaščito Titove vojske. Zaledju Trsta bi bilo kaj lahko usmeriti promet v kakšno drugo so-sedpo luko, na pr. Reko. In tudi če bi zaledje gospodarsko trpele zaradi odvojenosti s Trstom, bi bila vendar ta škoda manjša od strašne usode, ki čake Trst v tem primeru. Za Trst bi pomenila vsaka reši. tev, ki bi ga odcepila od jugoslovanskega zaledja, gospodarsko smrt — smrt v groznih mukah bede, brez. poselnosti in z vsemi posledicami, ki nujno iz tega sledijo. Ko opazujemo zato današnjo o-gorčeno socialno borbo tržaškega delavstva, da zaščiti svoje najnujnejše življenjske potrebe, predobro razumemo, kako glokoko je povezana ta borba z njihovo borbo za združitev z Jugoslavijo, Saj, ako je socialna borba za minimum plače, za minimum dela in kruha le samoobramba za življenjski obstoj, je prav borba za združitev z Jugoslavijo borba za edino trajno in temeljito rešitev iz teh nevzdržnih razmer. Zato ne smemo podcenjevati trd. ne enotnosti in odločnosti tega boja našega delavstva za njegov obstoj. V njem se zrcali vsa nujnost celotnega kompleksa politične borbe našega ljudstva. Polletja ne vidt Skvadristi na pohodu Včeraj so fašisti razbili na Corsu v Trstu steklka v izložbi sodobne slovenske založbe, škoda je zelo velika. Kamna, s katerim so razbili stekla, sta priletela iz vrst neofaši. stov, ki se vsak dan zbirajo pred «Rexom» in okrog «To-rinese». Po napadu so neofa-šisti kričali «porca de s’ciava! Te gavemo roto, ha?!» Policije ni bilo!!! Po radiu še nismo slišali poročila o tem!!! velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkija. Proslava se bo vršila v dvorani kulturnega krožka «R. Rinaldi* v ulici Caprin 7 v Trstu. GOSPODJE V PARIZU: TAKI SMO! Umor na frgu Cavana Sinoči okrog 22.30 je bil na trgu Cavana ubit neki Karel Hlak iz Lonjerja, str 35 let. Bil je dvakrat zaboden v prsa z bodalom. Poročajo nam, da je bila ranjena še neka druga oselba, za katero nimamo Imena. Ker nimamo natančnejših podatkov, bomo natančneje poročali pozneje. Proslava desellelnice smrli Maksima tiorkija V torek, dne 18. t. m. ob 21. uri bo priredila Prosvetna zveza skupino s Contro dl Cultura Po-polare proslavo desetletnice smrti Razstave ASIZZ PRI SV. IVANU V TRSTU priredi Jutri v prostorih sve-toivanskega prosvetnega društva «S. Škamperle* razstavo obleke ln periila, katerega so zbrale in sešile za vojne sirote svetoivanske slovenske in italijanske antifašistične žene. = C . n B — ^po\ocuLc l U\ [OlVjU — Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARSKE STROKE javlja, da bo jutri ob 19. uri sestanek direktivnaga sveta. V torek ob 18. uri bo sestanek posvetovalnega odbora kovinarskih nameščencev. SINDIKAT PAZNIKOV. Vse paznike, ki so nameščeni pri zavodih, podjetjih in zadrugah vabimo na dve skupščini, ki se bosta vršili jutri ob *9. uri in ob 20. uri v ulici Imbriani 5. Na dnevnem redu je razpravljanje o mezdnem vprašanju ln o odklonu delodajalcev na delni sprejem zahtev tega sindikata. Naj nihče ne manjka! Delitev Živil DELITEV MLEKA V TRSTU. Od 18. do 30. t. m. bodo spodaj navedenim vrstam potrošnikov tržaške občine razdeljeval sledeče količine mleka: 1. umetno dojenim otrokom do 1. lete: 12 škatel izhla- pelega mleka; 2. otrokom od 1. do 4. leta: eno škatlo Izhlapelega mleka; 3. otrokom od 4.-9. leta: pol-drug liter sladkega relntegrirane-ga mleka na teden; 4. potrošnikom med 9.-65. letom: 500 gramov mleka v prahu; 5. nad 65. let starim: pol litra sladkega reintegrlranega mleka vsaka dva dni; 6. bolnikom: 6 škatel izhlapelega mleka; 7. delavcem ki so izpostavljeni nevarnostim zastrupljen ja: 2 litra sladkega reintegrlranega mleka za 15 dni v centralni mlekarni v ulici Paeeoli 10. Lastnike mlekarn vabimo na urad za živilske nakaznice, kjer dobe potrebna nakazila. Cene: Izhlapelo mleko 19 lir za škatlo, rt Integrirano mleko 42 lir za liter, mleko v prahu 68 lir za kg. Radio Trst II. Danes bo začela oddajati nova zavezniška arednjevalovna radijska postaja — Radio Trst II, ki bo v glavnem prenašala programe v slovenščini (poleg radijske postaje Trst I, ki bo odslej oddajala iz- Absurdi !!! Pred višjim vojaškim sodiščem pod predsedstvom ameriškega podpolkovnika Munoecha se je vršil včeraj proces proti desetim antifašistom: Ličenu- Francu, Cesare Josipu, Jakobi Emiliji, Otta Karlu, Crassi Ivanu, Gregoriču Antonu, Kocijančiču Mirku, Lessano Salva tore-ju, Sneblu Jožetu in Imolo Ri. nu. Javni tožilec, poročnik Jaen-nlngs je prebral obtožnico, ki pravi, da so se udeležili demonstracij, katere niso bile dovoljene. Razen tega jih obdolžuje še »hujših prestopkov*, ščuvanja proti policiji in upora proti zavezniškim vojaškim silam, povzročitve telesnih poškodb policijskim organom, Javnega reda in miru 12. t. m. Dva sta celo obdolžena, da sta vrgla ročno bombo. (V koliko to drži, se žal še ni izkazalo). Vsi obtoženci se ne čutijo krive. Branitelj — dr. Kukanja Je dobil šele včeraj obtožnico na vpogled. Zato Je zahteval, da se vsi obtoženci spustijo, zaradi družinskih razmer, — vsi so namreč delavci in družinski poglavarji — na začasno svobodo. Predsednik sodišča je ta predlog zavrnil odnosno dovolil samo začasen izpust Jakopičeve, ako bi položila 25.000 lir kavcije. Razprava se bo nadaljevala v četrtek. • • • Demonstracije so bile It. t. m. Natančno tri dni nato je bila že razprava. Merodajnim krogom se ja, kakor vse kaze, silno mudilo. Kdaj pa bomo lahko videli tudi skvadriste in neofatiste, ki koljejo (n streljajo na antifašiste po tržaških ulicah, razbijajo lokale in privatna stanovanja ter na razne druge načine terorizirajo naSe ljudstvo t Kaj se za te ne mudit Kaj ti ne kršijo javnega reda in miru na najbolj grob i» najbolj kričeč način t Videz — ob vsem tem — je, da jih hočejo napraviti za miroljubneže. Popravljamo! Zavezniška poročevalska služba nas je preko poluradnih glasil Zavezniške vojaške uprave opozorila na neljubo pomoto, ki je nastala zaradi ne čisto točnega poročila, ki smo ga dobili od več tržaških dru. lin. Pred dnevi smo namreč poročali o prvem sv. obhajilu slovenskih otrok v Trstu in Gorici. Obenem smo izrazili zahvalo v imenu staršev nekaterim prebivalcem Sem-polaja in drugih vasi, za poslano mleko in slaščičarjem za slaščice. Poročilo VZN . pa prinaša izjavo prosvetnega oddelka ZVU -ja, v kateri pravi, da gre zajhvala za oni zajtrk tudi tržaški občini, ki je po posredovanju prosvetnega oddelka Zavezniške uprave darovala akao, sladkor in kekse. Hkrati s to objavo so nas prišli prosit starši otrok, ki so prejeli prvo sv. obhajilo, naj neljubo pomoto popravimo, (sicer smo imeli ze sami isti namen) in se v njih imenu zahvalimo za prejeto: to je: 1150 gramov sladkorja, 1150 gramov kakav-a in keksev. ključno v Italijanščini). Obe tržaški postaji bosta skupaj s puljsko radijsko postajo, ki bo odslej zvezana ž njima, predstavljali radijsko mrežo zavezniške obveščevalne službe (A.I.S.) Nova srednje valovna oddajna postaja je ena izmed najsodobnejših na svetu. Dobavile so jo zavezniške oblasti. Nova postaja bo oddajala na 411 m ali 731 kilociklilh. Radio Trst I bo nadaljeval z italijanskimi oddajami na 263, 2 m culi 1.140 kilo-ciklih. Italijanske vesti bodo na programu obeh postaj (Radio Trst I in Radio Trst II) ob 7.30, 13, 20.15 in 23 uri. Radio Trat II bo prenašal vesti v slovenščini ob 7, 12.45, 19.45 in 23.15, izvzemši v ponedeljek, ko bodo vesti oddajali namesto ob 19.45 že ob 19.15 uri. Zaradi nepremagljivih tehničnih težkoč Radio Trst II od 21. do 23. ure ne bo oddajal. Ob delavnikih bo torej oddajal od 7 do 8. ure, od 12. do 14.15, od 17.30 do 21. in od 23. do 24 ure. Ob nedeljah bo oddajal od 7. do 8. ure, od 9.30 do 14.15, od 17.30 do 21. in od 23. do 24. ure. KINOPREDSTAUEl Ofer v Kobjeglavi Župnik iz Kobjeglave na Krasu (Komenski okraj) je priredil »ofer* za »Slovenskega Primorca*. Bla dat, qui cito dat! (Dvakrat da, kdor hitro da). NAZIONALE, 14.15: »Cbarlot v modernih časih*. FENICE, 14.30: »Macao* (pekel igre) - E. Stroheim, S. Hayakava. SUPERCINEMA, 14.30: «Vrni se v Sorrento* - G. Bechi, A. Bennetti. FILODRAMMATICO, 14.30: »Dama iz Malake* . E. Feuillere, P. Richard. ITALIA, 14.30: »Svet tako hoče, -C. Calamai, M. Serato. * ALABARDA, 14: »Mladi mesec* • F. Mac Donald, Nelson Eddy. IMPERO, 14: Komični program. VIALE, 14.30: »Gospe je postreže^ no* - A. Gandusio. MARE, (Zaprto zaradi popravila). MASSIMO14.30: »Krvna žrtev* - V. Romance. GARIBALDI, 14.30: »Zaljubljeni dvojnik* - E. Powell, R. Joung. NOVO CINE, 14.30: «Sulico v bok* . M. Lotti, L. Cortese. ARMONIO, 14.30: «Nevihta v zalivu* - A. Falconi, A. Benetti. ODEON, 14.30: »Po sredi je žena* . F. Blondell, M, Douglas. SAVONA, 14.30: »Ti si svetlo upanje* - F. Barrault, H. Vidal. MARCONI, 14.30: »Idila na Major- . ki* . A. Colome, I. Nieto. AZZURRO, 14.30: »Meja brez zakona* - F. Wayne. RADIO, 14.30: »Kitajsko mesto* -B. Karloff. CENTRALE, 14.30: »Mušketirji za-pada*. VITTORIA, 14.30: »Zenski zapori* - V. Romance. ADUA, 14: »Grabežljive! metro, pole*. VENEZIA, 14.30:. »Skrivališče zločinov*. CARDUCCI, 14.30: »Usodni trenutek* - B. Karloff. BELVEDERE, 14: »Medeni mesec*. ARGENTINA, 14; »Dva tigra*. LJUDSKI VRT, 21: »Tujka*. SCOGLIETTO (letni) 21: cLepa deklica* - M. Douglas, F. Blondell. Prvi kongres Enotnega sindikata kovinarjev Dne 30. t. m. ob 8.30 uri se bo v Cinema del Mare (Dom pristaniških delavcev) v Trstu pričel prvi kongres Enotnega sindikata kovinarjev. Pravila za prisostvovanje so sledeča: 1. Vse delavnice izpod 30 delavcev bodo izvolile enega delegata; 2. delavnice iznad 100 delavcev bodo izvolile 3 od sto; 3. delavnice z manj kot 30 delavci bodo Imele posebnega delegata. Za redno glasovanje bodo poverilnice posamične in v njih bodo določena imena podjetja in število predstavnikov, ki »e bodo določali na osnovi števila perd odpusti z dela v septembru 1945. Priporočamo tovarniškim odborom in zaupnikom delavnic, naj čimprej pošljejo na ta sindikat poimenske sezname tovarišev, ki so jih predlagali kot delegate, in točno število zastopnikov. Naj pripravijo tudi redne poverilnice. Silna je ljubezen do domovini Naša mladina želi sestaviti brigado za mladinsko progo Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s šurekovo glasbeno komedijo «Pesem s ceste* v sledečih krajih: Danes 16. t. ra. ob 16. ln 20. uri v št. Peitru na Krasu, 17. t. m. ob 20. uri v Postojni, 18. t. m. ob 20 uri v Planini, 20. t. m. ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t. m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči, 23. t. m. ob 16. in 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 26. t. m. ob 20. uri v Vipavi, 28. t, m. Ob 21. uri v SeZani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem »elu, 30. t. m. ob 16. ur; na Opčinah. Danes v nedeljo 16. t. m„ ob 21. uri pa bo uprizorilo v Sv. Križu pri Trstu na prostem na društvenem dvorišču trodejanko »Raztr-ganci*. zanjo jamči ves narod. PriSel čas, ko bomo lečili naSe Žulje, se odpočijemo. . Daleč v našo Jugoslavijo « hite vse te besede. Tudi oi . Želimo sprejeti čimprej lepih poročil o vaSem potovale in delu. Ne skrbite za doto kmetije; mladina naših vast ri!* Koncert mladinsk li pevskih zborov v Skednja Naši mladinski pevski zbori so v prvem letu svojega obstoja že mnogokrat nastopili. Slišali smo jih že 33 krat, in od teh so samo pri 4 radijskih oddajah sodelovali tudi odrasli s pravljičnimi igricami. V kratkem, to je 23. Junija bodo nastopili v Skednju pod taktirko raznih dirigentov, od katerih so poedinci rojeni umetniki. Prošnje za spveiemne Izpite na slovenski nižji srednji šoli v Gorici Ravnateljstvo slovenske nižje srednješole v Gorici javlja, da sprejetja od danes naprej do 25. t. pi. prošnje za sprejemni izpit za prvi razred. Vsa natančnejša 'havodtla in ptčedplsi so razvidnima oglasna deski imenovanega ravnateljstva v ulici Randacclo 24, vhod iz dvorišča. Istotam bodo na vpogled predpisi o vseh ostalih Izpitih. obljublja, da vas bo nadomtJ* na‘vaših poljih. Zahvaljujemo se, vam de Jr zdrave, poslane iz Postojne, i>* no čestitamo našemu vaš^ Verganu Dušanu, ki si je 22 prvih dneh pridobil zaupa' mladine in so ga izvolili ztl mandirja čete. Vztrajaj, t0** in bodi vzgled Titovega mJa ca! Skupaj s tovarišem F#2 Uto 2 nom Dušanom sprejmita P' mit ve vajinih domačih in vse dine vasi Popetre. Obljublja^ vama, da mi doma ne bomo os li za vami v izvrševanju n0V*k trimesečnega Titovega tekmo n ja. ^ MlaeRna slovenske Istre! ^ narisi, doma mislimo na vas,' tu, vi tani, pokažimo, da izpolnjevati voljo naroda 1» gega maršala Tita. Vse skupaj prisrčno P°-\.■ lla mladina vasi Popetre, okt”. Koper, Slov. Istra. , Popetre, dne S. junija !***' „ V Všiiv tel l Odg. urednik DUŠAN HR®®1 tabo »ato, tako dela* mu ta list Ic f* ® hi loj «£ Vložj Vse« Mladina gradi svojo progo. tl4. t. m. je morje truplo našega predragega MARIJA PERTOTA Odkar se je raznesel po naši pokrajini glas, da je odšla Ze ena brigada na mladinsko progo in se pripravlja druga, je veliko število naših mladincev, posebno v con; A, izrazilo Zeljo, da bi se sestavila še 3. delovna brigada. Pokrajinskemu odboru ZA MJK so številni mladinci in njihove organizacije poslali pisma, kjer zahtevajo sestavo nove brigade. Na mnogih konferencah tekom mladinskega tedna so posredovali to Zeljo mladinskih mnoiic, katere predstavljajo, delegati krajevnih odborov pokrajinskemu. V mnogih krajih so se tudi Ze prijavile cele skupine prostovoljcev; tako na pr. v Mirnu, kjer je nad 80 mladincev zaprosilo, da b; se priključili 3. brigadi, kakor hitro bi se ustanovila. Od številnih pisem, katere pišejo mladinci svojemu pokrajinskemu odboru ;n mladinski brigadi, ki jih tako častno predstavlja tam daleč v Jugoslaviji, objavljamo samo naslednje: Novi vozni red avtomobilskih prog od 17. junija 1946 (ponedeljek) TRST-GORICA čez Štanjel t 7.00 7.15 7.30 7.40 7.45 7.55 8.10 8.20 8.35 8.50 9.00 9.10 Trst Opčine SeZana Tema j Dutovlje Kopriva Kobdil Štanjel Rihemberk Dornberg Volčjadraga Gorica 18.10 17.55 17.40 17.30 17.25 17.15 17.00 16.50 16.35 16.20 16.10 16.00 TRSI - GORICA čez Komen •) •) 6.30 , Trst A 15.05 6.45 Prosek 14.50 6.55 Sv. KrlZ 14.40 7.05 Nabrežina 14.30 7.15 Gorjansko 14.15 7.30 Komen 14.05 7.50 Rihemberk 13.45 8.05 Dornberg 13 30 8.20 Volč jadraga i 13.15 8.35 Gorica 13.00 KOBDIL - DUTOVLJE - TRST 15.15 6.00 15.30 6.15 15.40 13.35 7.00 6.25 13.45 6.30 15.50 7.10 1605 7.25 16.20 13.55 7.40 6.40 16.40 8.00 Kobdil Kopriva Dutovlje Repcntabor Tomaj SeZana Opčine Trst LOKEV - TRST •) 15.05 19.30 14.50 19.15 7.00 13.30 14.40 19.05 6.55 13.15 14.30 18.50 14.15 18.35 6.45 13 00 14.00 18.20 12.40 18.00 7.15 12.10 13.40 20.10 7.05 1200 13.30 20.00 6.45 11.30 13.00 19.30 KOMEN - TRST 6.30 Komen -f 19.00 ♦) Ne vozijo ob nedeljah. 6.40 Gorjansko 18.50 V kratkem bo delovala tudi 6.55 Nabrežina 1 18.35 avtomobilska zveza za prevoz blaga 7.05 Sv. Križ 18.25 Trst-Gorica čez Štanjel, in Trat- 7.15 Prosek J 18.15 Gorlca čez Komen. Podrobnosti o 7.30 *l Trat i 18.00 tem bomo naknadno objavili. KULTURNO PROSVETNO DELO Tedenski pregled kulturno prosvetnih prireditev Zopet teden dni kulturnih prireditev po naši pokrajini. Krivično bf bilo, če ne bi beltiili prizadevanja naših ljudskih prosvetnih organizacij ta dvig naše kulturne ravni na podeZelju. Vsaka prireditev je pokazala svoj uspeh in tudi svoje napake in po man j-kljiovsti. Ni vsak uspeh tolišken, da bi lahko počivali na lavonkah, 4n Zal, se premnogi tudi iz vseh napak ne učijo, kot bi bilo potrebno. Vendar z vse bolj mnolič-nim udejstvovanjem tudi rastejo smisel za umetnost, okus in kakovostne zahteve občinstva. Pa poglejmo, kaj nam ja prinesel v tem pogledu pretekli teden. VIPAVSKA. Na pobudo okrajne prosvetne komisije za Vipatv sko se js pred kratkim vršilo tekmovanje med, prosvetnimi društvi. Nastopali so pevski zbori, dramatski odseki, reoitacijske *n druge skupine. Tekmovanje »e je vršilo v petih središčih Vipavske doline, in sioer v Ajdovščini, Dolcih, Vitovljak, Šmarjah in na Vrabčah. VdelelUo se ga je W prosvetnih društev. Izostala so prosvetna društva iz Ozeljana, Sv. Krila, Cola, Otlice, Planine, Dobravelj in Stomala pri Lokavcu, ki se, kakor se zdi, niso dovolj potrudila, da bi se pripravila vsaj na kak posamazedjhrizorček. Posebna ocenjevalna Komisija je iz vsakega tekmovalnega središča izbrala najboljše točke, katere so ponovno uprizorili na okrajnem kulturnem festivali v St. Vidu in Ajdovščini. Festival v Ajdovščini se je vršil na novem krasnem o-dru, ki ga je tamkajšnje prosvetno društvo postavilo na odprtem. V St. Vidu so nastopila štiiH prosvetna društva iz severnega dela okraja, v Ajdovščini pa deset prosvetnih društev iz zapadmega dela. Na dramatskem torišču je bilo kot najboljše ocenjeno prosvettno društvo iz St. Vida, ki je zelo izrazito uprizorilo Uvo sliko «Mrtveci za vasjo*. Sledila je Ajdovščina s Klopčičevo dramo (Mati*, ki so jo jako lepo in doiivljeno uprizoriti. Na tretjem mestu js lovca*. Sledila Vipava z «Zupanovo Micko» in St. Vid z igro (Pri sltkairici*, katero je spisala domačinka. V petju je pevski zbor prosvetnega društva iz Kamenj-Vrtov t-na pod vodstvom tov. Pelicona odnesel prvo mesto. Ta pevski zbor, ki je bil ustanovljen komaj pred nekaj meseci in ki ga tvorijo sami mladi pevci, je zelo u-brano in lepo ter dinamično zapel pesmi (Slovan na dan* tu zNaročilo». Sledil je pevski zbor iz Brji, ki šteje nekaj nad SO pevcev. Zapel je pasmi (Slovan na dan* in (Mlado leto*. Pevski zbor iz Ajdovščine je nastopil s pesmijo (Slovenska govorica*. Ce bi bil številnejši, bi gotovo prekosil vse ostale. StOdijo pevski zbori iz Lo-žič, Črnič, Lokavca, Batuj in Sabelj. Prosvetno društvo iz Oojač -Malovš je z recitacijo pesmi (Kraška pota* pokazalo, da je najboljše na tem polju. Sledijo Ajdovščina z Zupančičevo »Z vlakom*, St. Vid *n Selo. Pro.sevtno društvo iz Cmič je zelo lopo nastopilo s solospevom (Češnjev cvet*. Okrajna prosvetna komisija bo nagradila vsa prosvetna društva, ki so se v posameznih panogah najbolje izkazala. Pri tekmovanju so bila izločena iz kulturnega festivala prosvetna društva iz Vitove- vsem tflkočam, s katerim se morajo boriti, pokazala dobro 'voljo, bi prepričani smo, da bodo v naj-bliiji bodočnosti dosegla najleple uspehe. Prosvetna društva iz Vrhpolja, Boč, Vrabč m Štjaka so zaradi nepričakovanih ovir Izostala iz tekmovanja. DEKANI. Kulturno iivljenje istrskega ljudstva se z vsakim dnem dviga in kakovostno izboljšuje, Mladinci in mladinke, ki so včlanjeni v kulturnem društvu v Dekanih, so pred pedavnim u-prizorili dramo Mire Pucove «Svet brez sovraštva*. Prireditve so se udelečili vsi vaščani. Bili so nad vse zadovoljni s svojo mladino, ki je pokazala, da zna doseči lepe uspehe tudi na tem polju. Drama, ki prikazuje strašne muke in trpljenja naših žena in deklet v ječah, je ganila navzoče do solza. V. M. KOPER. Prosvetni dda/voi koprskega okraja so pričeli tekmovati. Tekmovanja se je udeieiilo tudi učiteljstvo vseh šol. Na sindikalni konferenci prosvetnih delavcev dne 1. t. m. so se obvezali, da bodo dvignili število dijakov, da bodo izboljšali pouk in pokrenili sodelovanje vseh učiteljev v mnoličnih organizacijah, kajti tako bodo najlale pnlli v stik s mnoiicami in skrbeli za l). Ustja in Budanj, katerim pa moramo priznati, da so se zelo s dvig ljudske kulture in prosvete. podraško prosvetno društvo, M je -in- skega leta priredile veliko kulturno prireditev. V samem Ko-pri pa bo skupna kulturna prireditev šolske mladine vsega okraja. Učiteljstvo se je obenem obvezalo, da bo po sindikalni liniji predavalo in da bo z vsemi močmi podprlo akcijo za vpisovanje v Dijaško matico. SEMPOLAJ. 7. junij so posvetili kulturi. Ta dan so antifašistične ione is Sempolaja in sosednje vasi Praprot priredile skupno z mladino in pionirji lep in uspel kulturno prosx>etni večer. Najprej je spregovorila mala pionirka, nakar so štiri pionirke povabile na oder borca V. bataljona, kateremu so podarile Šahovnico s figurami, lepo izdano pionirko in pionirja ter šopek ovatlto. Sledile so igrice, recitacije in deklamacije. Kulturni večer so zaključili s Mm mo «Hej Slovani*. G. O. ILIRSKA BISTRICA. Dne B. t. m. je dramatski odsek «Svobodei» uprizoril v litrski Bistrioi Fmlgarjev narodni igrokaz s petjem «Divji lovec*. Igralci in b gralke so igrokaz žeto lepo podali. Ljudstvo jih je ob koncu vsakega dejanja nagradilo z burnim ploskanjem. Dramatski odsek pod vodstvom režiserja tov. Ličana uspešno napreduje. To ni prva Igra, ki so jo uprizorili. O-paziti je bilo, da so igralci in l-oralke oraosi muk za.mostopgnit . na ljudskem odru. Spoznalo se je zlasti spretno vodstvo igre. Vsi so se pri podajanju vlog zelo potrudili. Ca pomislimo, da je v tej igri sodelovalo okrog petdeset b gralcev in igralk, ki so bili vsi v gorenjskih narodnih nošah (igra prikazuje dogodek iz 18i8. leta na Bor eniškem) ter da so svoje vloge podali dovršeno in v harmonični povezavi, ugotavljamo, da so igralci (n igralke sposobni tudi za teije nastope. Posebno dober vNs so na občinstvo napravile narodne noše. Ozadje je bilo podano s primernimi kulisami. Razsvetljava je bila dobra. Predvsem je treba pohvaliti prav vse igralce in igralke zlasti pa Rihtarja - Ličan, Majdo - Smuk, Gašperja • Poljšak, Janeza - Bilo. Te prireditve se je udelelil tudi dramatski odsek iz Postojne, ki je bistriškim igralcem in igralkam čestital k lepemu uspehu. Obenem so se dogovorili za sodelovanje na prireditvah. Dramatski odsek «Svoboda» *ma v načrtu gostovanje v Postojni, Vipavi, Tolminu Ud., kjer bo uprizoril isti igrokaz. Želimo mu mnogo uspeha. Prebivalci Ilirske Blstrb oe, zlasti pa člani dramskega odseka ter prosvetnega društva, va-bijo ostala dramatska društva Primorja, da bi prišla gostovat v litrsko Bistrico in tako omogočila medsebojno zbliianje in sodelovanje na kulturno prosveit- K. M. MLADINSKI BRIGADI JANKA PREMRLA-VOJKA, graditeljici mladinske proge. Dragi tovariši! Z neizrekljivim veseljem zasledujemo vašo pot. Ko v teiki borbi dajate najlepši vzgled vsej mladini, iz vašim delom.vzbujate navdušenje za obnovo med nami vsemi. NaSe besede so namenjene vsej mladini pri gradnji proge Erčko-Banovitt, že posebno pa mladincem in mladinkam čete koprskega okraja. Pišemo vam iz domov porušene Istre, medtem ko se v mislih in v resnici družita dve veliki večni pesmi dela domovini. Vi daleč od nas gradite progo, doma pa dvigamo domove iz ruševin, celimo rane naše uboge Istre, visoko k soncu sili naša volja; spregledali smo slednjič, dorasli v duhu, krščeni smo z imenom, ki ga pozna ves svet: Mi smo nova mladina! Tovariši, z najlepšim vzgledom požrtvovalnosti ste ponovno dokazali svetu, da Čaka narod s tako mladino srečna bodočnost. Ves pošteni svet s ponosom gleda na vas, drugi pa trepetajo pred nezlomljivo voljo demokratične svobodoljubne mladine. Vaša odločitev za prostovoljno delo je bil težak udareo zanje; pokazali smo, dn ne bomo prosili nikogar miloščine, najmanj pa one, ki so se tekom zadnjih dogodkov pokazali kot naši odkriti sovražniki. Kot smo začeli borbo proti fašizmu z golimi rokami, tako gremo na delo za obnovo. Mi verujemo v naš uspeh, v zmago, ker Žalostno vest naznanjamo: tolaZljivi starši; brat Albin, Adela (odsotna) in Marija, j, Marij Martelanc, nečakinja in vse ostalo sorodstvo. Pogred dragega Pokojnika nes 16. t. m. ob 11. uri iz mrte®*" na barkovljanskem pokopali Trst, 16. junija -946. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo J) ki so v tako lepem številu ^ na njeni zadnji poti našo Zeno, dobro mamo EMO TAVČER Posebno zahvalo smo dolini- ^ TomaZič in darovalcem lepih cev ln cvetja. Godnje-Dutovlje, 5. 6. 19*8. Žalujoči: moZ_ -^'^r hčerka MIHELA ostalo sorodstvo^ PREKLIC k# Nisem plačnik za dolgove, - ^ re bi na kakršen koli nač‘D_ $ dila moja Zena Novak Olg*«.;f Polis, bivajoča v okraju HeTP Kozina. ari NOVAK JO* . MALI OGLA UČITELJICO ZA KLAVIR & letni deklici iščem. Trst, jjt tel. 933-39. Ki* £ H & t* Vij) hi; leži N »asi D liitf ka S ‘»je Van i tai Ut 5 i »i« »e i ta, STANOVANJE v Dutovljah, ^ stoji iz treh sob, kuhinje * M opremo, primerno za dru*in°' se< tudi posamezno sobo preko oddam v najem. Pojasnila po tel. St. 94060._______________^ KOZO, dobro mlekarico, P Trst, Via Moreri 94. Kose, prave „Merkur“-jeve znamke* vile, železne grablje, drugo kmetijsko orodje, potem plošče in vratca za štedilnike, kotle iz litega železa, emajlirano in aluminiasto posodo in vse vrste železnine dobite p° ugodnih cenah pri tvrdki „INTRA“ TRST, Via Roma 22 Ob priliki običajnega pregleda tehtnic popravlja***, tehtnice in uteii. Smo specializirani tudi v poPr,-ljanju avtomatskih tehtnic. Delavnica tent*,> KALUŽA in POVH, M -1! Mali S, tel. OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane pekovske obrtnike, 4* ^ občni zbor S.AP.A.C.-a, ki bi se moral vršiti dne 17. t. 2*1* po zakonu preloZen na dan, ki oe bo kasneje določil. Večje število zidarjev iščem za P°* dročje Trsta. . Zglasiti se Via Oeppa it. 17-11 nad.f rr* Ji ta »z, .................. i I m —— || PROSVETNO DRUŠTVO .GLAS RAZVALIN" Pr,re dne 20. Junija 1946 ob 16 ari v RIHEMBERK^ Sodelovalo bo 15 pevsklb ^4 Vabimo k obilni udele*b * - PEVSKI KONCERT samo- eden se > ” v 3A-- 1 y Knapp Zastonnik za Junoslavilo JULY MAVER - TRST, Plavža mzr.