Gospodarske stvari. Belo zelje, kako se sadi in obdeluje- II. Zelje se rarno takc okopava in pleje in plevela čisti, kakor drugi okopavni sadeži. Ko se zelje okoplje, potem se oaiplje, kar se, 6e je zelje po vrstah sajeno, lahko z osi.: \vnim plugom zgoditi more. Najboljae se to zgodi kratko pred dežjem in ravno zarad lahkejsega dela ne po dežjn, kajti t poslednjem slučaju se zemlja labkejše iz- suši, kakor pa, 6e je trda. Prav izvrstno je, 8e se poprej zemlja okoli vsake sajenice nekaj vzrablja in sajenica malo z gnojnico zamoči. Sajenice se potem prav razširjajo, se močno obrastejo in vsa tla dobro obaencijo. Ko bi se gosenice prikazale tako jih morajo otroci ali stari ljudje v lonce pobirati, ki so na pol z vodo napoljeni in se potem pokončajo. Preženo se pre tudi, 6e se tla z nekaj nagnjitim pezdirjem pokrijejo. Duh te trarine jim je presilno zopern. Prva krma, ki se iz zelnika dobiva, je apodnje listje, ki kmalu začne veneti in odpadati. Ko bi se zdaj, ko je raatlina ravno v najboljši rasti, tudi zeleno perje trgalo, bi si lastnik sain sebi največo škodo delal, ker kapus petem nikdar tako debel ne postane. Se le ko so se glave že popolnoma naredile, se sme dale6 proč stoje6e perje brez škode pro6 vzeti. Sajenice, ki se nečejo v glave skleniti, 8e brž posekajo in živini pokrmijo. Meseca oktobra 8e zelje za6ne posekovati. Z oetro sekiro ali britosekom se glave posekajo, na kupe zmečejo iu domu zapeljejo, kder se ali na škednju ali na drugem primernetn prostoru na kup zložijo. Če se tako glave 8 — 10 dni na kupu ležati pustijo, dobijo njihovi notrajni deli lepo belo bai vo. Kapus se potem ali zreže in za kislo zelje v kadi natlaci za doma6e potrebe ali pa proda. Kar ni ne za eno ne za drugo porabo, vzeme se za živiusko klajo. Poslednje se znosi na ne prevelike knpc na kakem zavarovanem mestu in se nekaj z alamo pokrije. Na hektaru se da v dobrem letu 10—12000 glav za naprodaj prirediti. Za mle6ne krave je zeljnata krma kaj izvrstna; puter iz nje dolgo dober in sladek ostane in je prijetnega okusa. Vendar pa se kravam ne sme preveč na enkrat položiti, ker ae prerade napibnejo, ae prej ko po zeleni detelji. Za prirejanje semena se odbero srednje debele, prav goste in trde glave, potegnejo ae z koreninarai vred h zemlje in postavijo se na zračno mesto, da se malo usuše. Potem se prenes6 v klet in postavijo v kot glavo poleg glave. Spomladi se preaadč na dobro solnčnato vrtno gredo in najvzgornji listi se križema prorežejo, da more glavno steblo lahko skozi nje iz 8rca, ki potem seme obrodi. Ker pa to glavno steblo mnogo postranskih vej naredi in ker sam prostor in hranp potrebuje, zato se mu postranske veje porežejo. Ce je debelo in močno, priveže se h kolu. Ker se seme lahko in rado izrodi, ga je treba od drugih kapuaovin daleč pro6 vzrejati. Zori meseca avgusta in ae na rjubah na subem kraju auši. Za veliko gospodarstvo in za na prodaj se izbirajo pozne sorte, ki se posebno po debelosti in trdosti odliknjejo. Kot take se najbolj priporočajo: a) Debelo Erfurtsko in Ulmsko pošpičeno zelje, ktere dve sorti sicer ne postanete ravno predebele in prevelike, vendar pa vaakokrat rano v glave greste, in ne tako prekomerno veliko prostora ne zabtevate ko najve6e sorte. b) Strasburški ali Alsaški težki kapus, ki se dobro sklepa in za kislo zelje iz^rstno služi. c) Ulmski težki kapus in porensko zelje, ki težke in trde gla7e daje. Poeebna sorta pr^ega je tako imeno^ano paradiško težko zelje, ki je z^unaj modro, znotraj pa belo. d) Srednjerano Mlinstersko zelje iz Ulma, ki je posebno trdo in trpežno in tudi na sreduje dobri zemlji dobro na obdela^ani pra7 dobro stori. Priporočajo se še drnge sorte posebno: Wellingtono7o, Drumheado^o Enfield-Marketo7O in Grsko težko zelje. Vrednost 7seh teb sort je 7ečidel od^isna od kraja in od obdela^e. Sorte, ki na kakem kraju iz^rstno storč, postanejo 7 drugib legab in razmerab slabe in naopak. Treba je toraj najprej poskušnje 7 malem. Ce se te dobro obnesejo, tako se sme upati in pričakovati, da se bode ttidi na 7elikem posajeno dobro obneslo. Za 7laganje se morajo gla7e dobio rezati dati in tenkega in trdnega perje biti. Za salato in za hranje^anje za zimo se morajo najbolj trde gla7e odbrati. Kolikor trdejše so gla^e, kolikor tenše jo perje, toliko boljše so 7 ta nameu. Pomočki zoper deteljino predenico. Večletne skuSnje so sledeče pomočke zoper deteljino predenico kot dobre potrdile: Detelja struišnica se mora pra^ilno in jednakomeruo z lesniin pepelom potrositi, če le mogoče z pomočjo primernega sita, in sicer tako na debelo, da se z meruikom, t. j. okoli 62 Htro7 dobrega lesnega pepela na blizo 8 štirjaškib sežnje? jednakomerno potrosi. To sredst^o je le 7 pozni jeseni o mokrotnem 7iemeuu nas^eto^ati. Sporaladi ali na sneg potioaen pepel nima toliko ži^e moči, da bi nadležno zajeda^ko zaneslji^o zatrl. Drugi pomoček daje polivanje deteljišča z močno gnojnico, kteri se je, če le koli mogoče, še nekaj člo^ečjeka primešalo. Vedro, t. j. 56 litrov je zadosti za 3—4 štigaške sežnje. Ta pomoček, če se deteljišče pozno 7 jeseui z njim zamoči, pomaga, da detelja tudi obilen pridelek 7rže. Nadalje pomaga proti predenici tudi gnoj, z kteriia se deteljišče jednakomerno potrosi. Gnoj mora pa prej dobro udelan in preležan biti. Tudi to delo je pozno na jesen storiti. Spomladi se potem suhi izprani gnoj po deteljisču zgrabi na kupe, na drugo polje z7ozi in tisto ž njim pogaoji, ali pa blizo deteljišča 7 napra^o mešanega gnoja ali komposta porabi. Kdor jeseni z deteljisčem tako ra^na, temu se bodo delo in stroški lepo poplačali z obilHim piidelkom lepe detelje. Lucernsko deteljo je dobro 7sako drugo leto tako gnojiti. Kako si mnogo in lepega krompirja pridelati. Nji70, na ktero namerja^aš spomladi krompir saditi, je treba že jeseni globoko preorati, dobro z starim obležanim, močnim gnojem pogno- jiti in jo tako že jeseni za prihodnjo spomlad pripra^iti. Paziti gre tudi na to, da se ne sadi leto za letom ua tistem kosu kroinpir, auipak jedno leto žito, drugo krompir. Za seine je treba, da se dobra sorta izbere, potem se pa ne sme z drugo sorto mešati, ampak gledati je treba, da seme čisto ostane. Bolj trdi krompir z bolj rodo lupino je boljši, ima 7eč močiča 7 sebi in tudi tako naglo ne gnjije, kakor mehke g\ idkolupinaste sorte. Za seme močno nacimljenega krompirja jemati ni dobro, pač pa kaže dobro 7eli, popolnoma zdra^i, srednje debeli lepi krompir saditi. Le če je sila se sme debelejši krompir na d^oje prerezati in sicer po dolgem, da so koreninski in metenični popki jednakomerno razdeljeni. Krompir se mora 7 posušeno, pregreto polje saditi, t. j. ne prezgodaj spomladi, pa tudi ne pregosto. Nji^a se mora skrbno ople7ati, da jo ple^el ne preraste, pogosto okopati in krompir ogrebati, da more 7edno zrak do njega in da je zemlja vedno dosti rabla. Metenice krompirju ne kaže porczavati, dokler je še zelena, pa tudi krompirja ne kopati, dokler ima še metenico zeleno. Vendar pa tudi ni dobro, 5e je pre^eč zrel. Že ua njivi je treba krompir za seme za prihodnje leto odbn t; in ga po zimi na bladnem pa suhem mestu braujevati. Tako se ne le mnogo, ampak tudi lepega krompirja pridela. Ljutomerska okrajna posojilnica, registrirano drust^o z neomejeno za7ezo 7 Ljutomeru imelo je je na koncu leta 1877. — 322 udo7, od katerih je na opravilnib deležib vplačauo vkupaj 10.659 fl. 94 kr. Med opra^ilvrim letom odstopilo je 6, a pristopilo 10 udo7. Vsaki ud je obvezan na 87oj opra^ilni delež 60 gold. na leto najmanj 6 gold. vplatiti. Piijemki 1. 1877. znašajo 7kupaj 50.036 fl. 89 ki\, a izda^ki 42.276 gold. 12l/, kr., blagajnički preostatek tedaj 7760 fl. 761/« kr. Bilanca ali sklepni račun: I. Imetje društ^a: a) goto^ina iznaša 7760 gld. 76'/2 kr., b) 7rednost 7 blagajnici nabajajočib se menjic 89,618 gold., vrednost in7entara 350 gld. in c) dolžne obresti 1367 gold. 85 kr., tedaj 7kupaj 99.096 gl. 61'/, kr. II. Dolgo7i drust^a: a) Rezer7ni fond 2830 gld. 36 kr. b) terjat^e društ7eniko7 10.659 gld. 94 kr. c) terjat^e hranilničarje^ 66.504 gld. 53 kr. d) terjat^a Gračke hranilnice 17,000 gold. «) Podporni fond 1201 gld. 15 kr. odračunajoč za štibro porabljenega izneska od 207 gld. 78 V« kr. 7 ostatku od 993 fl. 36'/g kr. in naprej sprejete obresti 1108 fl. 42 kr., toraj skupaj 99.096 fl. 611/, kr. Sejinovi ua Štajerskem. 20. apr. S7. Lenart pri Mislinji; 23. apr. I^nik, 87. Juri na Pesnici, Ljutomer, Ptujska gora, Soštanj, Hoče, Podčetrtek; 24.[aprila 87. Juri na Južni železnici, Marija snežna, Zdole; 25. aprila 87. Juri pod Tabrom, 87. Juri na Ša7nici, Goto^lje, Obrajna, Kostri^nica, No7a cerk^a, Gornja-Polska^a; 26. apr. Kozje; 27. apr. Dobje. Sejmo^i na Koroškem. 23. aprila Altbofen, Zgor. Drauberg, Gutštanj, 87. Lenart, Milstadt, št. Paul, Renweg; 24. aprila Trg; 25. apr. Mauten; 29. apr. Gradišče,