PRIMORSKI DNEVNIK Atili'1''1 ptaCana v gotovini /o m „ S_»»taio i gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 252 (7446) STA VKE PO VSEJ ITALIJI Na milanski univerzi zborovanje stavkajočih delavcev in študentov Povorke in zborovanja v raznih mestih - Bomba proti ljudskemu domu v Astiju - Danes zaprte vse banke razen hranilnic lok, |j°- — Yal s,avl< ie V teh dneh zajel ves Italijanski polo-H|. Sindllr i ""“i. d° Pale.rma' Stavkajo delavci najrazličnejših katego-Vi|, k, a na horba se je raztegnila tudi na nekatere javne ustanove, k®* hkrai^0 Ze ne^lal°le v znnk soU-” m 11 ? delavci zapustila pou*. “‘Užhen • ln P°krajini so stavkali u-OhCin^t iVSetl Prevozn'h podjetij kazili ’n Pokrajinska uprava sla lavei Solldarnost s stavkajočimi H la (| ' v Mantovi in pokrajini je bi-govinp158. sPlošna stavka in vse tr in snl’ lavni lokali, uradi, tovarne §*aVkne so bHe dopoldne zaprte. sintjj,° so enotno priredile vse tri «o sta i6,.1organizacije. V Mantovi šitve I*ali Proti zavlačevanju re-Mrav,t anovanjske stiske, za večjo nje i,,, Ven° oskrbo in za zavarovalo nJ>tle. rnooi delavskih plač. Za Javni “ ie bil ustavljen tudi ves ^ Promet. t®ko Y?rbantii pri Navali so prav Pfotj j^nos imeli 24-umo sita/vko »ov, Podražitvi življenjskih sbroš-Po^^J^sokam najemninam in še Pr^i resnemu gospodar-stavke položaju v mestu in okolici. faidnjL ®o se udeležili delavci, u «i an uslužbenci vseh kaitego v'joo, p Je bilo zaprto in ustav-Vfis (pfopoinorma je bdi paraliziran PrataJ* ™1 jezerski in medmestni • vse trgovine so bile za- se je pridružila tudi sikf u^renosti. Konference S C^H^Mosti brez države, ki »te 15* naprav pa bi pVrMtVe , ,«110 mogoče misliti. oWZJ?ve' da «de faeto« ^ OrtJ® dTi1^' Atvaimosti onstran ^®ri Jn° spremenil položaj Ve možnosti za uresni- čitev poziva varšavskih držav iiz Budimpešte. Zanimiva je pri tem vloga, kd jo na tem zasedanju ima poljska delegacija, ki je še posebej vztrajala na zahtevi, naj bd evropska konferenca potrdila veljavnost meja, ki jih je začrtala zmaga v drugi svetovni vojni nad nacistično Nemčdljo. Moskovska «Pravda» polemizira medtem s tajnikom atlantskega j>ateta Manijam Brosiom kateremu očita, da je v zadnjem govoru dejansko odlbil sodelovanje na možni konferenci, na katero se je že prijavila absolutna večina evropskih držav («Pravda» navaja število dvajset). Zanimiva je tudi tema, za katero menijo ministri držav članic varšavskega pakta, da bi lahko bila osnovna misel na evropski konferenci: «Obveza glede odrekanja u-porabe sile v odnosih med evropskimi državami«. PRAGA, 30. — Medtem ko poteka nedaleč od Prage konferenca držav članic varšavske zveze, kjer bo verjetno češkoslovaško vprašanje črtano z dnevnega reda zaradi prisotnosti romunske delegacije, se je v Plznu začela ofenziva, ki jo vodi partijsko glasilo «Rude pravo«, proti ((delavskemu sveto« v tovarni «Skoda« izvoljenem v lanski pomladi na pobudo partije, sindikatov in delavcev samih. Svet je po daljši razpravi dotočil novega direktorja »Škode«, Martinaka. ki pa je bil sedaj na administrativen način odstavljen s svojega mesta. Husak je v tej priložnosti obsodil ((gospodarsko anarhijo«, ki naj bi vladala v tovarni in pri tem krivil delavski svet, da Je hotel odvzeti partiji oblast v tovarni in s tem «eiitizirati» delavsko oblast. umrla še ena hudo poškodovana ženska. Občinska skupščina Banjaluke, ki se je nocoj sestala v. deloma poškodovani dvorani Doma kulture, je sprejela več sklepov, ki bodo po mišljenju odbornikov prispevali k pospeševanju normalizacije položaja v mestu. V nabito polni dvorani je predsednik mestne skupščine Babič podal poročilo o stanju v mesto. Babič Je med drugim o-menil, da je komisija do 14. ure od 17.000 stanovanj pregledala 4850 in ugotovila, da se v 2640 stanovanj lahko takoj vselijo stanovalci, 2817 stanovanj pa mora biti predhodno popravljenih. Druga sta. novanja pa so popolnoma uničena. Poleg stanovanjskih hiš in tovarn so občutno poškodbo utrpele šole. Od 14 osnovnih šol bo pouk lahko nadaljevalo samo 6 šol. Od 9.500 učencev bo torej normalno nadalje, valo šolanje v Banjaluki samo 3650 učencev. Vse srednje šole, ra. zen šole vajencev in trgovsko-go. stiteljskega centra, bodo delj časa morale prenehati z delam, tako da bo praktično okrog 9.000 dijakov brez redinega šolskega pouka v prvem polletju. Štab, ki koordinira delo za nor-mallzacijo življenja v mestu, je 1-mel danes polne rake dela. Sprejeti so bili ukrepi, da bi gospodarska podjetja čimprej pričela delovati. Nekatere tovarne, med fcate- I rimi tovarna orodnih strojev «Jel-šingirad«, tovarna hidravličnih naprav ((Univerza!« in tovarna plastičnih snovi «Sintetlka», so že pr. čele obratovati. Tovarna «Sinteitl-ka» je svoje stroje prenesla pod šotore ln obnovila obratovanje. Delj časa ne bodo mogle obratovati tovarna pohištva «Vrba», tovarna za predelavo sadja in zelenjave «Vi-tamdnfca« in tovarna celuloze, ki je močno poškodovana. Mnoge trgovine so postavile stojnice na cestah in tako izboljšale oskrbo prebivalcev. Skupina strokovnjakov iz Beograda, Sarajeva in Prištine nadaljuje z napori za popravilo vodnega omrežja. Njdho-va glavna skrb je, da najprej o-sknbe z vodo bolnišnico. Vzporedno z napori za normalizacijo življenja so skupine zdravstvenih delavcev pričele s cepljenjem meščanov in prebivalcev okoliških vasi, da bi se preprečil izbruh morebitnih epidemij. Vsi dohodi v mesto so natrpani s tovornika z napisi »Pomoč Banjaluki«, ki imajo edini dostop v mesto. Pomoč prihaja od vsepovsod iz Jugoslavije in iz tojdlne. Poleg hrane, šotorov, odej, obleke, zdravili, mnoga podjetja pašdijajo gradbeni material, peči, material za montažne hiše, ki je trenutno najbolj potrebno. Tako Je tovarna »Dalmacija cement« poslala 20.000 ton cementa. Komunalno podjetje iz Celja je poslalo 20.000 ton cementa, tovarna »Merkur« iz Kranja razne peči, tesne tovarne iz Vrhnike in Ilirske Bistrice pa gradbeni material. Po nepopolnih podatkih so samo v Sloveniji zbrali okrog 7 milijonov dinarjev pomoči. Občina Split je v okrevališčih na svojem področju pripravila oskrbo za 1780 oseb. V Doboju in Tesliču so pripravljena stanovanja za 2501) oseb iz Banjaluke. Predolgo bi bito vsaj približno našteti vse to, kar je samo danes prispeto v Banjaluko. Med prispeto pomočjo oziroma najavljeno pomočjo iz inozemstva je francoski Rdeči križ poslal 10 no gledališče in Jugoslovansko dramsko gledališče v Beogradu so predlagala, da se proslava Narod- poziv na arabske državne poglavarje, v katerem je rečeno, da morajo vsi prevzeti svoje »zgodovinske odgovornosti, da bi preprečili zaroto, ki se kuje proti palestinske mu odporništvu*. Arafat je obtožil libanonsko vojsko, da nadaljuje na pade proti Palestincem ter da se pri tem poslužuje letal, tankov in topništva. Srditi boji med oddelki redne vojske in komandosi so se danes vneli na treh področjih države: na severu, na jugu in na jugovzhodu. Libanonski vojaški glasnik je poročal, da so oboroženi elementi preteklo noč z raketami in minometi napadli letalsko bazo v Ko leyateju v bližini meje s Sirijo. Poslopja baze so bila poškodovana, šest vojakov pa je bilo ranje nih. Napadalci so po poročilih glasnika imeli težke zgube. Najbolj srditi spopadi, ki so se začeli preteklo noč in so trajali danes ves dan, so se vneli okrog mesteca Aiha. Komandosi so tudi tu imeli hude zgube, dva vojaka redne vojske pa sta bila ubita, število ranjencev na obeh straneh je visoko. Tudi v bližini Rachiyi so se ves dan nadaljevali boji. Prebivalstvo obeh naselij zapušča svoje domove ter se seli v bolj varne kraje. Do incidentov je prišlo tudi v Saidu, na jugu države, kjer so neznanci z brzostrelkami streljali proti policijski postojanki, ter v Tripolisu, kjer je bil civilist ubit med streljanjem, ki se je vnelo med skunino Arabcev in libanonsko oa truljo. Napeto je blio tudi v Bejrutu, kjer so oboroženi partizani spremljali po mestnih ulicah pogreb nekega Palestinca, ki je bil ubit v boiih preteklih dni. Palestinci so izstrelili v zrak nek»i rafalov, vendar policija ni nastopila. J- ------------ ------- .V*-..-. jn/uu« p*4 V;V ‘ vjm sit VJD1« v Ci i\cuuu- tisoč frankov in letalsko pošiljko, nega kazaiišta v Banjaluki, ki je-odej in zdravil, UNICEF 10.000 do- | bila zaradi potresa prekinjena, na-l”l“’ ‘"i"0”-1"1 •— daljuje v drugih gledališčih in spre- meni v proslavo solidarnosti. Danes sta med drugimi Banjaluko obiskala predsednik mestne skupščine Beograda Branko Pesič in patriarh srbske pravoslavne Cerkve German. larjev, švicarska vlada 10.000 frankov, dunajska veleblagovnica ((Forum« tri tovornjake raznega blaga, v vrednosti 130.000 šilingov, avstrijska tovarna umetnih gnojil v Linzu razna zdravila, uprava velesejma v Gradcu 50.000 šilingov, za-nodmonemiški RK tovornjak odej in hrane ter eno poljsko kuhinjo, avstralska RK 1.000 dolarjev, danska vlada 25.000 kron, norveška vlada 20.000 dolarjev, vzhodnonemška vlada 100.000 mark. Pomoč so poslale tudi organizacije RK iz Kanade, Danske, Finske, Švice, Italije in drugih držav. Tiskovna agencija Tanjug v svojem obširnem poročilu o pomoči z inozemstva med drugim omenja: Slovensko prebivalstvo v Italiji, med katerim je vest o tragediji v Banjaluki naletela na velik odmev, prav tako sodeluje v akciji za pomoč prizadetim. Štiri jugoslovanska gledališča — Narodno kazalište v Zagrebu, Narodno gledališče v Sarajevu, Narod- Nixon je povabil Saragala naj obišče ZDA RIM, 30 — Predsednik repubTIke Saragat je danes na Kv4-'m°’.u rore-Je) novega veleposlanika ZDA Grahama A. Martina, kd mu je izročil poverilnice. Ob tej priložnosti je veleposlanik ZDA izroči predsedniku republike uradno vabilo pred. sedmika N j x.ona, naj obišče Združene drža-ve Amerike v juliju leta 1970. Točni datum bodo še določili. Predsednik republike, predsednik zveznega izvršnega sveta, zvezni izvršni svet, državni tajnik za zunanje zadeve, svet Zveze sindikata Jugoslavije in druge organizacije so tudi tekom današnjega dne spre- BEOGRAD. 30. — Predsednik jele številne sožalne brzojavke iz. zveznega izvršnega sveta Mitja R|. inozemstva. Med drugimi sta pred-'b!č!e le sprejel danes vatikanske-sedniku republike izrekla brzojavno 8,1 dele?ata ms»r- Maria Cagna, ki sožalje ob katastrofi v Banjaluki Je zapTos11 za »pr«Jem britanska kraljica Elizabeta II. in norveški kralj Olaf. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je med drugim sprejel sožal-no brzojavko od predsednika italijanske vlade Mariana Rumorja, državni tajnik Mirko Tepavac pa od svojega italijanskega kolege Alda Mora. BOŽO BOŽIC BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta sprejela danes v Kara-djordjevu princa Bernarda Holand. skega in ga zadržala na kosilu. Princ Bernard je pred dnevi prispel na vabilo predsednika Tita na privaten obisk (zelo verjetno na lov) v Jugoslavijo. Na tisoče družin je v Banjaluki ostalo brez strelje. Tudi naši bralci imajo možnost, da jim pomagajo prispevkom, ki ga lahko prinesejo na uredništvo ali upravo našega lista Niso redki red -nmi ividje, ki posvečajo svojo eksistemo naravni borbi za človeške pravice. Med najboljše spada gotovo dr. Andrej Budal. Borba za človeške pravice ni lahka, še posebno ne v pogojih slovenske nacionalne skupnosti v Italiji. Ta borba terja celega človeka, ki mora v sebi najti tisto silo, s pomočjo katere lahko ube re pravilno pot. Tega pa ni moč doseči le abstraktno ali zgolj n teorija, temveč predvsem z zvestobo, s poštenostjo, z ljubeznijo in z velikim trudom, tako da je sleherna pridobitev sad in posledica silnih naporov, ki tvorijo živi del človeka-borca. In prav v tem nam je danes za vzgled dr. Andrej Budal, ki more v svojem osemdesetem življenjskem jubileju pokazati sadove tiste dolge poti, ki jo je zavestno in dosledno prehodil. Pot se vije dalje in ne sama kot logična konsekvenca go ni ne sile življenja in zgodovine, temveč tudi kot rezultat vloženih duhovnih dobrin naših velikih moz, sinov iz našega ljudstva. Kajti največji vzgedr ki nam ga dr. Andrej Budal more dati je prav ta. da verjame v naš narod, v njegovo veličino, da ga ljubi, da ga spoštuje, da je ponosen nanj, da ni nikoli niti za trenutek podvomil o njegovi bitnosti. Težko je narodu, ki samega sebe ne ljubi in ne spoštuje! Taka ljubezen in spoštovanje bogati človeštvo in mu daje brezmejne dimenzije. Človeka najbolj vznemirja zavest, da mora srce utripati z zemljo, tako kakor je moč to občutiti v globoki pesmi življenja. To je osnovna pravica človeštva. Vsako nasilje zoper to osnovno prav:co nosi s seboj pogubne posledice. Te so ve ike teme človeka borca. Ob teh temah se dvigajo barikade in človeštvo išče svojo pot. Na lakih barikadah je do danes ostal dr. Andrej Budal, Slovenec na robu. Tako je napisal: tTisočletja se bori človeštvo zoper pohlep nasilja in krivice in si daje pristave, ki naj uredijo odnose med pasa mezniki m med narodi. Dolga in počasna je ta pot, a tudi veličastna v nenehnem napredovanju človeške družbe od najstarejsih dob do danes. Težnja po pravičnosti se je pri poganskih narodih oklepala bogov, monoteistična verstva so zasnovala božje postave, francoska revolucija je rodila prvi osnu tek človeških pravic na temelju svobode, enakosti in bratstva, skupščina Organizacije združenih narodov je odobrila 10. decembra 1948 *vesoljni razglas človeških pravic. (. ..) Vse človeške pravice veljajo tudi za Slovence». Dr. Andrej Budal je od konca prejšnjega stoletja prehodil dolgo pot primorskega Slovenca. Ko je zapuščal svoj rodni Štandrež, so ga prevzeli prebridki občutki, tka-ko težki so prvi koraki do učenosti*. Vendar to niso bili zgolj mladostni občutki slovesa od rodnega kraja, občutki strahu pred neznanim: bila je to ancestralna zavest nečesa globljega, večjega, kar se je zoperstavljalo usodi enega ljudstva, brezbarvnega, življenjsko o-groienega, zavrženega. Imeli so besedo drugi in ta beseda je po menila oblast. Iz Gorice na Dunaj, z Dunaja v Gorico. Nad Evropo pa so se zgrinjali oblaki prve svetovne vojne. Kar je do tedaj dr. Budal občutil, kar je izražal v pisani besedi, to je v njem za-dobivalo zavestno podobo upora, za katerega se je opredelil v imenu borbe za človeške pravice. V Trstu so tedaj plameni zajeli Narodni dom in se je začelo novo razdobje v naši zgodovini. Nasilno brezdomstvo je leta 1923 prignalo dr. Andreja Budala iz Idrije v Videm, kjer se je srečal z Ivanom Trinkom, pesnikom Beneške Slovenije. Dokler je ie v Gorici deloval France Bevk, je ta skrbel za povezave in vodil borbo za obstoj slovenskih elementarnih kulturnih pravic. Tako je lahko dr. Budal objavljal svoje povesti pri Goriški matici in tržaški Luči. A tudi Bevk je bil odgnan v pregnanstvo. Aula TV. Bazovica. Hoste. Koncentracijska taborišča. Ancestralna zavest nečesa globljega. večjega je zadobivala epske podobe narodnoosvobodilnega boja. Dr. Andrej Budal je bil iz Vidma premeščen v Perugio, nato spet v Videm in v Benetke, kjer je v Cd Foscari predaval slovenščino. Pregnanstva je bilo konec 1945, ko se je vrnil v Gorico. Zastopal je goriške Slovence na pariški mirovni konferenci in 1947 se je preselil v Trst, tkjer so začeli izhajati Bevkovi tržaški Razgledi*. Po drugi svetovni vojni, ko se je spet odprlo novo razdobje v naši zgodovini, je bil dr. Andrej Budal dosledno in aktivno soudeležen v borbi za pravice Slovencev, za tiste pravice, ki so zapo-padene v naravnem zakonu človeške eksistence in ki smo jih v uvodu označili za bitnostne. V tej borbi, kot sam piše, se zrcali u-soda slovenskega naroda na njegovih dotikališčih z romansko, v glavnem italijansko in furlansko vejo zahodnih sosedov. Splošno kulturna, jezikovna in družbena vprašanja naše slovenske nacionalne skupnosti so tedaj našle v dr. Andreju Budalu doslednega borca, ki ni omahoval niti v tistih najhujših časih povojnega tragičnega razdobja, ko se je med nas zarezala pregloboka rana. Kot predsednik Slovensko - hrvatske prosvetne zveze ter nato njene naslednice Slovenske prosvetne zveze, in kot upravnik našega Slovenskega gledališča ter kot stalni sodelavec Primorskega dnevnika se je dr. Andrej Budal ves posvetil borbi za tiste pravice, ki so nam bile s silo odvzete in ki nam pripadajo ne samo po naravnem zakonu eksistence, temveč predvsem po občečloveškem zakonu narodne bitnosti. Prva mu je slovenska beseda in njej je posvetil veliko pozornost. Pravica do uporabe materinega jezika je vendar elementarna pravica, zato se nam zdijo danes najznačilnejše tiste njegove beseda, ki jih je zapisal 1955. leta in ki so posvečene beneškim Slovencem. (Človeške in jezikovne pravice se širijo in se bodo širile, se priznavajo in se bodo priznavale. Brez jezika ni prihodnosti in ni '■azvoja. Kakor vsak drug narod imajo tudi beneški Slovenci pravico in dolžnost, da svoj jezik ljubijo, ga gojijo, se ga učijo in ga uporabljajo doma in na cesti, v cerkvi in soli, na svojih županstvih in po drugih uradih svojega ozemlja. Uvidevni in pravicoljubni sinovi italijanskega naroda jim to priznavajo in vedo. da bi bilo odrekanje takih pravic — najhujša krivica.* V literarnem eposu dr. Andreja Budala je zajeta naša kulturna zgodovina od «pomladi narodov* 1848. leta vse do danes. Ko smo rekli, da spada med tiste Slovence, ki so posvetili svojo eksistenco naravni borbi za človeške pravice, smo hoteli poudariti, da je dr. Andrej Budal tudi akter te zgodovine. Poleg pravde za naše osnovne pravice, ki so zajamčene po mednarodnih dogovorih in po ustavi in ki ne smejo ostati zgolj na papirju, je vsa povojna leta vodil tudi pravdo za pravice Slovenskega gledališča. Od znamenitega Pisma gospodu Wintertonu, vojaškemu guvernerju in zavezniškemu poveljniku britansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja do pravde za priznanje njegovega pravnega statusa, je dr. Andrej Budal vodil dosledno borbo za naše gledališče. Dr. Andreja Budala odlikuje ideja humanističnega socializma, ki je tesno povezana s progresivnim pojmovanjem nacije, pri čemer je narod organska celota, ki se razvija po svojih zakonitostih. Te zakonitosti so delno odvisne od geografskih partikularnosti, a predvsem so izraz globljih sil, ki tvorijo njegovo jedro. Pri tem je važno zavest, da se ljubezen do svojega naroda poraja v kulturi in kultura poveličuje univerzalnost bratstva in ljubezni, kar je bistvo humanizma. Tako pojmovanje izvira iz globoke človeške zavednosti, pri čemer narodna pripadnost za’ dobiva občečloveško obliko. V tem je njena moč. In v to je dr. Andrej Budal prepričan. «Sosedstvo med Slovenci in Italijani — piše — je v teh krajih zgodovinska nujnost, ki traja stoletja in stoletja in je nihče ne more izbrisati, ker bi tako početje bilo nenaravno in protinaravno. Vsa stoletja skoraj stalne jezikoime meje med slovanskim in latinskim plemenom pričajo, da je bilo sožitje ob njej zmeraj znosno in človeško, ponekod pa včasih tudi prijateljsko. Ena sama italijanska vladavina je štiri leta po prvi svetovni vojni ob jezikovni meji zbesnela in jazgia-šala načelo, da bodi Italijan Slovencu v Italiji volk. Nekaj nad dve desetletji je ljuto izvajala ta svoj nauk — a jezikovne meje m premaknila. Volčjost jo je za-peljala v take svetovne napetosti, da si je iz njih sama spletla zanke za vrat >n pahnila Italijo v največje ponižanje in v najhujšo sramoto. Zdravo jedro italijanskega naroda pa se je naglo okrepilo in ustvarilo današnjo republiko, če v tej danes za Slovence še ni vse tako. kakor bi moralo biti, so to pobolečki prejšnjega stanja, ki pa ne bodo mogli dolgo trajati * Dragi dr. Andrej Budal, s to vašo mislijo Vam voščim vse najboljše trdno prepričan, da bo tako. FIUBERT BENEDETJČ PO ZAKLJUČKU ŠKOFOVSKE SINODE f Katoliška cerkev odslej «prosvetljena monarhijam Ostane pa odprto vprašanje odnosa škofov z duhovništvom, do katerega je hierarhija še najbolj samooblastniška VATIKAN, 30. — škofovska sinoda, ki je v svetu in javnem mnenju sploh izzvala še precej odmevov in zanimanja, se je v torek zaključila na skoraj neformalen način. Časopisje, ki je o sinodi pisalo skoraj vsak dan bogate kronike in poročalo o srditih polemikah med »očeti*, je o zaključku dejansko molčalo ali pa zavilo zadnje vesti v sramežljiv molk. Kaj se je dejansko zgodilo? Namesto triumfa-listične enotnosti so škofje ugotovili, da so med seboj ločeni in vladajo glede vprašanja kolegialnosti pri vodenju cerkvene ustanove še precejšnja raznoglasja. Tega škofje tokrat niso skrivali, nasprotno, vsakodnevno so sporočila svoja stališča časnikarjem, akreditiranim pri sinodi, ob zaključku pa svoje negodovanje izrazili s številnimi popravki osnovnemu zaključnemu dokumentu sinode, ki ga papež sedaj proučuje. Vzdušje na škofovskem zboru je sploh bilo tako. da se je ta kar dvakrat zaključila: prvič v torek, drugič pa še naslednjega dne, ko je bila sklicana še ena, izredna seja, ki so se je udeležili vsi škofje, katerim so pozno zvečer sporočili, da morajo ostati v Rimu. Papež je na izredni seji sporočil «o-četom», da bo podrobno proučil številne «juxta modurm, ki zadevajo bistvo zaključnega dokumenta in da bo o tem izrekel svoje mnenje. Podobno se je zgodilo tudi glede posebnega poziva duhovnikom s sinode, ki so ga škofje že nekajkrat popravili in dopolnili med razpravo. Poziv sam, ki zadeva zelo delikatno področje odnosa med duhovništvom in škofi je izzval med škofi in kardinali še precejšnje zanimanje in diskusije, ki pa jih ie spet zamrznil poseg Pavla VI. Ta je namreč preišroega dne imel govor o istih odnosih, kar seveda ni moglo biti slučajno, in pri tem v bistvu noudaril svoio znano «vo-luntarističnn* tezo. Ta, ki je prevladala tudi glede osnovnega vora-šania, kako nai se vodi katoliška Cerkev, postavlja načelo, da je papeško prvenstvo potrkano in iznad vsakršnega dvoma, da pa lahko nanež. kot vrhovni poglavar v Cerkvi, dobrohotno popusti škofom in jim dovoli, da mu svetujejo. Škofovska sinoda ostane torei zgolj posvetovalen organ, od papeške dobrohotnosti ie odvisno, če bo lahko sodelovala pri efektivnem vod stvu Cerkve. Podobno glede duhovnikov, glede katerih pa je zadeva celo ostrejša, kar je izrecno dokazal primer florentinskega Isolotta, mimo tega pa še kup drugih zgovornih primerov, ki so se pojavili tako na Nizozemskem, v Latinski Ameriki in v Nemčiji, da o Španiji, Portugalski in ZDA ne govorimo. Glede odnosa škofov z duhovništvom je sploh značilno to, da na stopajo tudi zagovorniki kolegialnosti, tj. teorije, ki se sklicuje na evangeljsko izročilo skupinskega vodenja Cerkve (apostoli, med katerimi so Jezus, pozneje pa Peter, Janez, Pavel in drugi, imeli funkcijo »primus inter pares*), do duhovnikov še kar samooblastniško. Redki so primeri kardinalov ali škofov, ki bi do duhovnikov imeli odnos, za katerega bi lahko rekli, da je načelen — kolegialnost in bratstvo. Škofje se vecinokrat v svojem odnosu do duhovnikov sklicujejo na avtoriteto in karizmatično oblast, ki naj izhaja iz tradicije Cerkve same. Seveda se jim je tokrat maščevalo, ko so postavili vprašanje kolegialnosti pri vodenju Cerkve na sinodi sami. Papež Pavel VI., ki je od koncila dalje vztrajno iskal zavezništev z bolj koaservativnimi krogi v rimski kuriji in vzporedno s tem prehajal od stališč koncilske odredbe «Lumen gentium* (ta govori o enotnosti v pastirstvu in službi božjemu ljudstvu) k bolj zakrknjenim stališčem, ki so jih zagovarjali nekateri starejši, predvsem italijanski škofje, kot so Ottaviani, Siri (ta je včeraj dal izobčiti iz Cerkve sto mladih katoličanov, ki so se navduševali za kolumbijskega duhovnika Camilla Torresa, čigar herezija je bila v tem, da je postal in umrl kot partizan), Florit in več drugih beneških in furlanskih škofov (med njimi velja omeniti poleg videmskega Zaffonata tudi florentinskega Florita). Vedno bogatejši razpravi, ki je sledila koncilu je papež Pavel moral zoperstaviti lastno avtoriteto, mašiti vrzeli, zahtevati e-notnost za vsako silo. Niso slučajni v tej luči nekateri nedemokratični nastopi zoper vidnejše jezuitske in salezijanske teologe, kot so Balducci, Gonzales Ruiz, Giraldi in drugi. Toda škofje, zbrani na sinodi, se niso odpovedali v vsem, kljub protislovnosti lastnih zahtev (kakor so to jasno ugotovili duhovniki »oporečniki*, ki so se zbrali na svoji evropski konferenci v Rimu prejšnji teden) z odnosom, ki vlada med njimi samimi in duhovščino, ki si jo podrejajo. Kako moreš zahtevati kolegialnost v kasti, kateri pripadaš, menijo oporečniki, če pa nisi brat in enak duhovnikom, ki so v vodenju najosnovnejše cerkvene ustanove, tj. župnij, odnosa hierarhije z božjim ljudstvom, bolj potrebni pastirske enotnosti in tebi bližji od papeža same-ga. Po večkratnih papeževih posegih v razpravo med škofi, ki so bili v veliki večini nagnjeni k sprejemu načela o kolegialnosti, so morali škofje, ood pritiskom zagovornikov papeške avtoritete, sprejeti megleno izjavo, v kateri ga milostno prosijo, naj »se ne odreče svojemu pastirstvu in naj pri tem sprejme ponudbo škofov po sodelovanju*. Vse je torej odvisno od papež*, kj lahko te predloge sprejme ali ne. _ Ko smo pred časom, ko se je sinoda pričela, zapisali v članku, da je dilema med vprašanji, če naj bo Cerkev »absolutna* ali »ustavno in parlamentarna* monarhija, je na zboru zbrana hierarhija odgovorila, kot si je bilo pričakovati — spričo neenotnosti, ki jo je bilo treba prikriti javnosti in še bolj neenotnemu »božjemu ljudstvu* — da bo v tej prehodni dobi monarhija v Cerkvi »prosvetljena*. In tudi to je lahko rešitev. PO IZMENJAVI VOHUNOV V Moskvi dovolili poroke Angležev z ruskimi dekleti MOSKVA, 30. — Zamenjava angleškega vohuna Geralda Brooka z zakoncema Kroger, ki so ju v Veliki Britaniji obsodili zaradi vohunstva, Je pomaigaila dvema angleškima tihotapcema hašiša, da sta se vrnila iz Sovjetske zveze. Dva Angleža ln en Rus pa so končno prišli do željene poroke s svojima ruskim jama, oziroma s svojo angleško zaročenko. S to zamenjavo so se razrešili vsi birdkrartsiki problemi, zaradi katerih je šesterica morala pet let čakati na poroko. Danes sta se v Moskvi poročila Nenvtn Mattevs z Ljudmilo BM-kovo in Derek Deeson s Heleno G.tasbung. V kratkem se bosta pomočila še nečak Sergeja Prokofjeva, Oleg Pro-kofijiev in nečakinja sira Basila Greya, varuha antičnih predmetov v (fBriitish Museum». PARIZ, 30. — Agenti francoske protivohunske službe SDECE so aretirali sedem oseb, Id- so osumljene, da so vohunile za Romunijo. Med aretiranimi je šest Franco, zuv, eden pa je Romun. Oblasti so nadalje zahtevale, naj trije romunski diplomati, ki naj bi bili zapleteni v to afero, takoj zapustijo Francijo. Proti vohunska služba je prišla na sled dejavnosti te skupine po aretaciji bivšega funkcionarja NATO Francisa Roussilheja v Bruslju. Ta je bil povezan z nekim romunskim diplomatom, ki je bil znan v vohunskih krogih pod vzdevkom «mon-sieur Miohel*. Med aretiranimi je tudi častnik francoske protlvothun-ske službe. b ■ *if»ihufic'111 v ijmnildil ZARADI KRITIKE VODSTVA RAI TV odpovedala službo E. Tortori RIM, 30. — Spor med RAI-TV in Enzom Tortoro se je zaključil z izključitvijo tega znanega televizijskega špikerja. Gotovo je že, da Tortora ne bo več nastopil na nedeljski oddaji «La domenica spor-tiva*. Zamenjal ga bo menda Lel-lo Bersani. Tortora menda tudi ne bo nastopal na oddajah «11 gambe-ro» in «Bada come parli*. Upoštevati pa je treba, da so od prve pripravili že tri oddaje, od druge pa kar 12. Enzo Tortora je ostro napade! voditelje RAI-TV češ, da je ta ustanova postala hlapčevsko orodje v rokah politične oblasti. Voditelji u-stanove so ostro obsodili niegov nastop in ga za kazen izključili. Prebivalci Banjaluke živijo milim nebom in pod šotori, a vedo, da niso sami in da z vseh strani prihaja pomoč zanje FRANČEK SAJE V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva V težnji, da bi krepili svoj politični vpliv, so stražarji iskali stike z raznimi političnimi figurami in skupinami. Franc Časar in dr. Ciril Žebot sta 18. julija 1941 v Kupincu pri Zagrebu obiskala dr. Vladka Mačka, šefa Hrvatske kmečke stranke. Časar si je o tem sestanku zabeležil v dnevnik le to, da so se pogovarjali, kako je bilo pred izbruhom vojne. Na njuno vprašanje, kako se počuti v NDH, je Maček »takoj odgovoril, da je optimist*. Ko je polkovnik Vladimir Vauhnik, večstranski obveščevalec, prišel iz Zagreba, ga je 27. novembra 1941 obiskal dr. Ciril Žebot. Vauhnik je Žebotu zaupal, «da je pripravil načrt za i evolucijo na Hrvaškem. Vojska, naj bi prevzela oblast s pomočjo Italijanov. Na vrh bi prišel Mačkov človek*. (Časarjev dnevnik.) Kmalu zatem, ko so italijanski okupatorji imenovali generala Rup-nika_ za ljubljanskega župana, je Straža navezala stik z njim. Časar si je 7. julija zabeležil v dnevnik: »Danes smo bili pri generalu Rupniku: Novak, Klavž in jaz. Po- . ■Iimntll Iltllllllllllll lin ■Hlinili,III,l,ll||||lll„|l||„„I„ USPEŠNO ZAKLJUČENA AKCIJA POLICIJSKIH IN KARABINJERSKIH SIL Aretiran tudi zadnji član tolpe ugrabiteljev Univerzitetni študent Bonanni zopet svoboden 500 agentov, 12 policijskih psov in 3 helikopterji je sodelovalo pri zaključni obkoljevalni akciji HOUSTON. 30. — Ameriški indiu-sbriijec Peter Pizza,galli je včeraj prodal neki avtoportret za katerega domnevajo, da ga je izdelal sloviti slikar Rembrandt. Od kupca je Ptezagalli prejel 1 milijon dolarjev. RIM, 30. — Egidio Bonanni, 22-letni sin premožnega veleposestnika s Tiburtinske ceste, je na svobodi, njegov ugrabitelj ali bolje paznik, 35-letni Luigi Mele iz Lodeja pri Nuoru (Sardinija) pa v zaporu. Tako se je za univerzitetnega študenta šibkega zdravja zaključilo večdnevno tavanje po strmih pobočjih hribov nad pašniki nedaleč od Nor-cie. Tu je bil ujetnik sardinskih pastirjev, ki so v poletnem času pasli ovce in si tudi najeli zidano barako, kjer so stanovali. Fanta, kateremu so banditi tudi poskrbeli zdravila, so ugrabili pred devetimi dnevi, ko se je z vozilom minimoris vračal domov. Takoj so ga odpeljali kakih 190 km daleč od Rimaj/kjefi jg?, je prevzel v varstvo najprej 'Francesco Arbau in nato Luigi Mple. Ko so karabinjerji včeraj. po . aretaciji v Rimu dveh sar-dimfili^A^tineČ- Asolo in Brundujb in aretaciji Francesca Arbaua v Norci zvedeli za skrivališče, so se takoj podali na kraj, a so našli nizko zidano stavbo, na samoti prazno. še topel pepel pa je dokazoval, da se je Mele šele pred kratkim oddaljil z ugrabljenim študentom. Zaradi teme so preiskovalni organi opustili akcijo, a so se lotili obko-ljevanja področja, pri katerem je sodelovalo približno 500 karabinjerjev in policijskih agentov. Danes ob zori se je akcija nadaljevala. Skupina agentov z 12 policijskimi psi se je podala po sledovih bandita, trije helikopterji pa so z višine nadzorovali celotno področje. Ob 12.50 se je Mele, ko je spoznal, da se ne bo mogel prebiti skozi obroč, predal. Z njim je bil Bonanni, katerega so s helikopterjem, kamor so spravili tudi Meleja, odpeljali v Norcio. Tu je Bonanni telefonsko obvestil starše in sestre, da je zdrav in da se bo vrnil čimprej domov. Po tej vesti se je Bonannijeva mati oddahnila in z njo tudi svojci, ker so se bali za življenje sina, a tudi matere, ki je bila v zadnjih Škofovska sinoda («Le Monde» — Pariz) ZGODOVINSKI SKLEP VRHOVNEGA SODIŠČA ZDA Takojšnja ukinitev segregacije v šolah Nixon v hudi zadregi - Razsodba je najbolj razburila pravosodnega ministra Mitchella WASHINGTON, 30. — Nepričakovan siklep, brez divoma zgodovinskega pomena, vrhovnega sodišča ZDA, da mora segregacija med belci in črni v šolah prenehati takoj, je spravila v zadrego predsednika Nucona in njegove najožje sodelavce. Nixon je sklep sprejel, vendar zelo nejevoljno, kar dokazuje njegova izjava, ki je po duhu bolj podobna, sožalju za kako večjo narodno tragedijo. Ta sklep obvezuje Nixoma in njegovo vlado, ki bo morala spremeniti šolsko politiko m takoj uvesti popolno integracijo. Najbolj razburjen nad razsodbo vrhovnega sodišča je bil pravosodni minister John Mitchell, ki je osebni prijatelj Nixona to je znan nasprotnik pospeševanja procesa integracije. ženska. Ta je tudi telefonirala Bo-nanniju in znižala odkupnino za 50 milijonov lir. Je ta ženska ista, ki je v sardinskem narečju pisala Francescu Arbauju zelo vroče lju-bavno pismo? Je ista za katero je Arbau popisal zidove barake, v kateri je stanoval, z njenimi začetnicami A. D. poleg katerih je narisal s puščico prebodeno srce? To bodo prav gotovo ugotovili z zasliševanjem ugrabiteljev, ki so hoteli prenesti navado svojih rojakov s Sardinije prav v osrčje Italije. Policijski in karabinjerski funk- dneh izredno slaba, zaradi česar je bila pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Policija in karabinjerji bodo sedaj zaslišali priprte sardinske pastirje, ki so hoteli izsiliti od premožnega veleposestnika za izpustitev njegovega sina nič manj kot 400 milijonov lir. Kasneje so nekoliko popustili in se zadovoljili s 350 milijoni, toda niti ti niso prišli v njihove roke, ker so vsi štirje lopovi padli v roke pravici. Zadeva pa še ni zaključena, ker ni izključeno, da je pri ugrabitvi sodelovala tudi kaka iiiiiiiMiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii DVA SKLEPA ŠVEDSKE AKADEMIJE ZNANOSTI I f,. DlAJ Kj z/l č,| I D| , U 1 > « v 1 'mm' JZ ^ W ^ Američanu M. Gell-Mannu Nobelova nagrada za fiziko Nagrada za kemij’o Norvežanu Hasselu in Angležu Bartonu STOCKHOLM, 30. — švedska začetka proti tej poroki. Zato sta pred štirimi meseci zaročenca zbežala in seveda je' bilo za to edino popravilo poroka. Med obredom je ženin pokazal svoje nezadovoljstvo s tem, da se je. otresal prstana, ki bi mu ga bila morala dati nevesta; Mariella je zadrževala solae — maščevanje pa je prišlo na koncu. Po prvem spopadu, ženinu še ni bilo dovolj, je znova zbral svoje prijatelje in od dekletovih staršev zahteval, da mu vrnejo' ženo. Kljub temu, da so ga zopet naklestili, ni hotel, prijaviti žene, da ga je zapustila. -------------;— Študenti medicine čistilci oken DUNAJ, 30. - Tednik »Heftoei Hirek*. ki izhaja v Budimpešti, je sporočil, da so študentje medicinske fakultete, ki so včlanjeni v organizacijo komunistične mladine KI SZ temeljito očistili okna ljudskih stanovanj v okraju Budafok. List pripominja, da je treba pripisati to pobudo želji, da bi bilo iz statističnih podatkov razvidno večje število ur prostovoljnega dela. Vendar pa list izraža mnenje, da ni bila. zamisel, da se zaposli študente medicinske fakultete pri čiščenju oken, prav posebno posrečena. akademija znanosti je danes podelila Nobelovo nagrado za fiziko za letošnje leto ameriškemu znanstveniku prof. Muxrayu Gell-Mannu. Nagrada znaša 375.000 švedskih kron, oziroma nekaj čez 45 milijonov lir. Akademija znanosti je dodelila tudi nagrado za kemijo, in sicer Norvežanu Oddu Hasselu ta Angležu Dereku Bartonu. Tudi v tem primeru znaša nagrada 375.000 švedskih kron, a vsoto bosta nagrajenca delala med seboj. Ko je prof. Murray Gell-Mann prejel vest, da je bil ndgrajen, je Izjavil, da je on teoretski fizik in da dela s papirjem in svinčnikom. V tem je podoben pokojnemu fiziku svetovnega slovesa Einsteinu. Prof. Murray Gell-Mann se je rodil 1. 1929 v New Yorku. Študiral je na znani univerzi Yale, kjer so ga promovirali za doktorja «hono-ris causa* potem, ko je 8 let prej diplomiral na tehnološkem inštitutu v Bostonu. Že 14 let poučuje teoretsko fiziko na tehnološkem zavodu v Pasadeni (Kalifornija). Murray Gell-Mann je znan v krogih teoretskih fizikov kot učenjak, ki Je posvetil svoje življenje raziskovanju osnovnih delcev, ki so sestavni deli atomskega jedra, aill pa z njim bistveno povezani. Teh delcev je okoli 100 ta so do sedaj še zelo malo raziskani. Profesorja Hassel in Barton pa sta prejela nagrado za kemijo zaradi njunih pomembnih odkritij na področju ogljikovih hidratov (sem spadajo rudninska goriva kot nafta Itd.). Prof. Hassel je začel proučevati neko posebno vrsto ogljikovega hidrata, Barton pa je nadaljeval te študije ter jih poglobil. Hasssel se Je rodil 1. 1879 v Oslu. študiral je v Berlinu ter je član številnih znanstvenih akademij. Prof. Barton pa Je rojen v Gravesendu (Anglija) 1. 1918. Sedaj poučuje kemijo na univerzi (tlmperlal College*. Nagrade bo podelil švedski kralj 10. decembra. MAŠČEVANJE SICILIJANKE Po poročnem obredu pustila moža na cedilu PALERMO, 30. — V cerkvi sv. Antona v Palermu sta si obljubila večno zvestobo 27iletna Mariella Mineo in 28-letni Salvatore Lonar-do. Po končanem obredu pa si Je nevesta premislila in se med množico povabljencev izmuznila. Njenemu možu, nezaposlenemu delavcu Salvatoreju Lonardu, ni uspeio, da bi jo zadržal In je zaradi tega vprašal za pojasnilo o nenadnem nevestinemp »begu njene starše. V nevestinem pobegu njene starše. V ranili in morali so mu nuditi prvo pomoč. Nevestini starši so bili zaradi ženinove nezaposlenosti od vsega cionarji bodo skušali ugotoviti, če je moč pripisati priprtim sardinskim pastirjem poskus ugrabitve indu-strijca Oliviera Tacconija, do katerega je prišlo 16. oktobra. Tedaj so trije zakrinkani banditi, od katerih je bil eden oborožen, zaradi teme ustavili Tacconijevega znanca Roberta Vendittija. Ko so spoznali, da so se zmotili, so se naglo oddaljili. Ko so na kraj prišli karabinjerji je trojica že izginila brez sledu. Zvedelo se je, kako se .je policiji in karabinjerjem posrečilo zasačiti dva bandita v Rimu. Vedeli so, da se bodo oglasili po telefonu, zaradi česar so Italije stalno nadzorovali. Včeraj so še ponovno oglasili In brat ugrabljenca Ercole je bandite čim ye£. ^acjrževal pri telefonu. Enkrat jim je celo rekel da bi jih prestrašil, da je brat hudo bolan ta da lahko umre. Včeraj se je karafefrtjbrjčm in letečemu oddelku kvesture posrečilo identificirati govorilnico, kjer so bili banditi in so nemudoma obkolili gostilno v Ulici Casilina, kjer so aretirali Asolo in Brundija. Pri obeh so našli neizpodbitne dokaze o njihovi soudeležbi pri ugrabitvi. QUITO, 30. — V mestu Esme-raldas v Ekvadorju je prišlo včeraj do spopadov med dijaki ta vojaškimi oddelki, ki so streljali na demonstrante. Pri tem je bil ubit en študent, štirje ,pa so bili ranjeni. V zadnjih dneh so policijske sile ubile pet študentov. vedal je, da je on mnenja, da bo zmagala os (t.j. fašistična os Rim-Berlta, op. F.S.) in iz tega on ravna* Stražarji so sicer zagovarjali lojalno sodelovanje z okupatorji, vendar pa so računali na tri možnosti, kako se lahko konca vojna: z zmago zaveznikov, »z remijem ali vsaj z delnim remijem* in tudi »z zmago držav osi*. Jeseni 1941 so se stražarji nekaj časa pogajali o sodelovanju s kle-rofašistično skupino okoli kaplana Glavača. Ko je Glavač spoznal, da se Straža ne bo «enostavno vključila v njegovo akcijo... je začel razgovore sabotirati*. (Časarjev dnevnik, 29.9.1941.) Poleti 1942 je nekdo ukradel stražarjem razmnoževalni stroj v stolnem župnišču. Za krajo je Straža obdolžila Glavača, kot je Časar 26. avgusta 1942 pisal Rudolfu Smersuju: »Včeraj je prišel k nam Cafu-der (iz Glavačevega kroga) in nas je prosil za dve imeni, da bomo dobili dva revolverja. Oni da so dobili deset in dva da nam odstopijo (nimajo namreč deset ljudi). Ne moremo sodelovati z ljudmi Glavačevega kova, ki nam ukradejo stroj, da vodijo proti nam politično borbo, ker nas lahko isti ljudje odstranijo z revolverji, ki smo jih skupaj prejeli, da se nas iznebijo, da ne bomo več kaj podobnega pisali. Ker so tudi ljudje, ki jih je klerikalna stranka zadolžila za organiziranje bele garde, tedaj prosili Stražo za nekaj imen, je Časar v istem pismu Smersuju odgovoril: »Ne more in nikdar ne bo Straža sodelovala pri akcijah, kjer ne morete povedati, kdo je zadaj, še več: kjer bo Straža sodelovala, hoče biti v vodstvu... Če ste pa mnenja, da je Straža samo za to tu, da daje imena, kadar se kdorkoli spomni in ne sme niti vprašati niti komu in kaj, potem ne boste Straže nikjer zraven dobili. (Včeraj so prišli po imena gg. Malovrh, Duhovnik in Šmajd, danes jih prosiš Ti.) ...Hočemo imeti garancijo, da bodo vsi, ki prejmejo orožje; zanesljivi, žato moramo sami sodelovati pri tej kontroli in zato hočemo biti tam, kjer se ti ljudje sprejemajo, pri vodstvu...) Sicer je med vodstvom SLS in Stražo v začetku poletja 1942 že prišlo do sporazuma, da se bodo stražarji vključili v ilegalno Slovensko legijo in poslali svojega zastopnika' v'njeno vodstvo7 Do tega' je prišld 16. julija, ko si je Časar zabeležil v dnevnik: «Mglp je prišel s: pcv. sporočilo in ga po svoji poslala jugoslovanski vladi v rJ don. Ta pa je Slovenski' zavezi govorila, naj vse stvari utedi i ■im; da bodo navzlic sodelovanj11 okupatorji »ostali brez ma-de*1 , očeh zaveznikov*. (Poročilo iz dona 8.11.1942.) ^ Med italijansko ofenzivo so organizatorji na podeželju po n?nj dilih svojih voditeljev iz LjubU3j s pomočjo okupatorjev ustanS^-u belogardistične vaške straže. *"-j organizatorji so v pretežni bili duhovniki, kd so moštvo za 0 . vojsko razen redkih prostovoljk,, večinoma zbirali tako, da -s° družbi z okupatorji prestrašenih1^, zbeganim ljudem grozili: ali v temacijo — ali v belo gardo- (Nadaljevanje .......................................................iiiiimliiiiMiimiHiiiiniiuiiiHiimiiiiiiii’«"""" IZ ZGODOVINE ANGLEŠKE TAJNE SLUŽBE Stalinovi vohuni v Nemčiji so prejemali podatke od Angležev Zapletenost obveščevalne službe je narekovalo Stalinovo nezaupanje - Neverjeten primer B. Franklina Smrtna nesreča mladega plezalca LECCO, 30. — Mladi milanski alpinist Vittorio Gallotti, star 22 let, je izgubil življenje pri vzponu na vrh Andreina v skupini Grignetta. Gallotti, ki je bil študent inženje-rije, je plezal skupaj z nekim svojim prijateljem. Ko je bil že blizu vrha, se mu je okrušila skala ter je padel kakih dvajset metrov globoko. Varovalna vrv ga je sicer zadržala, toda na nesrečo je udaril z glavo ob steno ter na mestu umrl. Gorska reševalna služba je najprej rešila preživelega alpinista, nato pa prenesla pokojnikovo truplo v dolino. »Sramoti* je zadoščeno! Poroka dvanajstletnice zaradi bega z zaročencem ENNA, 30. — Pred dvema mese-cama sta skupaj zbežala 12-lebna Salvatrice Oianciolo ta 23-letai Gi-no Di Dio Lovore. «Sramoti» je bilo treba zadostiti s poroko, vendar je cerkvene oblasti niso hotele dovoliti. Zaradi tega sta se mlada morala danes poročiti le s civilnim obredom. Zadeva se Je zapletla pred podžupanom; ko bi nevesta morala izreči svoj «da», je molčala. Odgovorila je šele takrat, ko so ji vprašanje dvakrat ponovili. «Da» je komaj slišno rekla, «če me ne bo pretepal.* LONDON, 30. — Kot smo že poročali, je izšla v Angliji zanimiva knjiga, z naslovom »Zgodovina britanske tajne službe*, ki jo je napisal Richard Deacon. Omenili smo že, kako je britanska tajna obveščevalna služba napotila nacističnega državnika Rudolfa Hessa, da zbeži v Anglijo, in pusti Hitlerja na cedilu. Tajna služba je dosegla ta uspeh s tem, da je nacističnemu državniku posredovala lažen horoskop. V tej zgodovini angleške tajne obveščevalne službe pa so navedeni številni podatki tudi o raznih drugih pobudah in uspehih obveščevalne službe. Rici'ar d Deacon piše na primer, da je angleška tajna služba organizirala poseono obveščevalno mrežo, ki je bila navidez v sovjetskih rokah. Stalin, pravi angleški pisec, je bil zelo nezaupljiv ter jr z veliko previdnostjo sprejemal d.iektne podacke o organizaciji nemških oboroženih sil in sploh vse, kar je zadeva o Hitlerjev raji) in ki so mu jih posredovali Angleži. Da bi se izognili tem težavam, so Britanci stopili v stik z Nemcerr Rudolfom Roessterjem, ki je po Stalinovem naročil.i vodil vonunsko organizacijo «Lucy* V resnici pa je Roessler sprejemal poročna od Angležev. Ker je Stalin domneval, da so ta poročila pristna in da prihajajo direktno iz nemških vojaških in političnih krogov, se je na nje zanesel. Vsi zahodni zgodovinarji, Američani, Francozi, Angleži in Nemci, soglašajo, da so imeli sovjetski državniki veliko korist od teh poročil, toda nikdar niso sumili, da jim jih je posredovala britanska obveščevalna služba. V Deaconovi zgodovini o angleški obveščevalni službi so navedeni tudi številni dogodki in podatki iz zgodovine te službe na koncu 18. stoletja. Deacon piše npr.: »V razdobju med letom 1776 in 1781 je prvi ameriški predsednik George Washington porabil več kot deset odstotkov svojega vojaškega prora čuna, za financiranje tajne atneri- ročila. ške obveščevalne službe. Zanimivo je, da je prav tedaj ameriški učenjak Benjamin Franklin poslal izredno koristno orodje angleške obveščevalne službe. Ameriški zgodovinarji ne morejo objektivno ocenjevati tedanje dogodke, ker se ne morejo sprijazniti s to stvarnostjo.* Angleški pisec pravi, da se je B. Franklin ujel na angleške limanice, ko je bil veleposlanik ZDA v Parizu. V notranjosti veleposlaništva je obstajala angleška vohunska celica, ki jo je organiziral Franklinov prijatelj in sodelavec Edward Ban-croft. Ta je posredoval Angležem podatke, ki jih je prejemal od svojega šefa. Francozi so tedaj popolnoma zaupali Franklinu ter so mu vedno posredovali svoje politične in vojaške tajnosti. Z Baneroftovo pomočjo je bila Anglija vedno obveščena o vsem, kar se je dogajalo v Parizu. Pisec pravi, da bi bilo treba biti zelo vljudni, če bi hoteli smatrati Franklina za človeka, ki »se je zaradi svoje naivnosti pustil omrežiti od lastnega pomočnika*. Res pa je, da je bil Franklin zelo razgledan človek, odličen upravitelj in človek, ki je dobro poznal temačno ozadje vohunskih spletk. Zato si sploh ne moremo predstavljati, da ni bil vsaj kolikor toliko obveščen o Bancroftovem delovanju. Na kraju naj omenimo še en značilen dogodek iz zgodovine preteklega stoletja. Angleški tajni agent Thomas Beach se je vrinil v vrste irskih revolucionarjev v ZDA. Ti so tedaj izdelali načrt prve podmornice, ki so jo tudi zgradili, toda je niso nikoli uporabili. Podmornica je bila zasidrana v New Ha-venu v Connecticutu. T. Beach je o tem obvestil angleško admiraii-teto, ki pa je spočetka prezrla pomembnost gradnje. Uporabili so jo šele v začetku tega stoletja, ko je Velika Britanija zgradila svojo prvo podmornico. Ta j. bila baje zgraiena na podlagi Beachovega po- Lcta 2000 bo na Zemlji več kot 6 milijard Iju^1 ORGANIZACIJA ZDRUŽEN# # RODOV, 30. - Strokovnjaki &D da bo leta 2000 živelo na sv° »| milijard in 130 milijonov P(, ) cev, se pravi dve milijardi in rf milijonov več kot leta 1967. Tecjji datki- je posredovala Organi*3, ji združenih narodov v poročilu. K bilo objavljeno včeraj zvečer- Strokovnjaki domnevajo, u3 odstotek poviška znašal od Pr! ul njega leta naprej od 2 do 2’ tli leto. Že leta 1986 bo prebij na zemlji za 4 milijarde in 24U lijonov. MADRID, 30. — Iz dobro ° f ščenih krogov se je zvedelo- d rf poveljnik 6. vojaškega o-krožJ3 i trdil razsodbi vojaškega so#®0^ Burgosu, ki je o-bsodilo na skovskega rodoljuba Antonia ^ J' balago. Vendar pa je poveljn-1’11 ^ poročil vladi, naj spremeni 91,1 obsodbo v dosmrtno ječo. Arrizabalago, ki pripada i skemu osvobodilnemu gib8#1^ obtožili roparskih dejanj ln škega upora. BOSTON, 30. — PredstavU^ meriške zavarovalnice John ^ okoak Life Insurance Co.» ročil, da se Je neki amerl#? j dustrljec zavaroval pri stanovi za 20 milijonov (čez 12 milijard lir). Však^/ premija bo znašala 800 , mu1J. <* lir. Indiustrijec je star se°* let ter je predsednik neke ameriške družbe. Pri zavarovalnici John je zavarovanih kakih 50 zneske nad 1 milijon dolarji Tudi lahkoživke bodo plačevale davke SAO PAULO, 30. - Kr8|$ davčne oblasti so sprejele s ^ da bodo morale lahkoživ**? mesta plačevati odslej naprej "t < na dohodek. Oblasti so nan gotovile, da prostitutke v Sa° Jč lu živijo zelo razkošno in u3 K ne prikrivajo svojih dohodku ’ J katere zaslužijo baje na meS()\jK milijonov lahkih »cruzeirov*- k t' še niso pojasnile do sedaj, šen način bodo ugotavljale J Spomenica o soglasju ^ vladami Italije, Združene kraljevine, Združenih držav 'm Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju Ker se je pokazalo, da Izpolnjevanje določb mirovne pogodbe z Italijo, nanašajočih se na Svobodno tržaško ozemlje, ni možno, so Imele vlade Združene kraljevine. Združenih držav in Jugoslavije cono A in B tega ozemlja od konca vojne pod vojaško okupacijo in vojaško upravo. Ob podpisu Pogodbe sploh ni bilo namena, da bi bile te odgovornosti drugačne, razen začasnih, in vlade Italije, 2drUjene kraljevine. Združenih držav in Jugoslavije kot prvenstveno zainteresiranih dežel, so se nedavno skupaj posvetovale, da bi proučile način, koko bi sedanji nezadovoljivi položaj najbolje opu-**ili. Kot posledica tega so se sporazumele o naslednjih praktičnih dogovorih: Brž ko bo ta Spomenica o soglasju parafirana n v njej predvideni obmejni popravki uresničeni, bodo vlade Združene kraljevine. Združenih držav 'n Jugoslavije zaključile vojaško upravo v conah A in B tega ozemlja. Vladi Združene kraljevine in Združenih držav bosta umaknili svoje vojaške sile s področja severno od te meje in izročili upravo lega področja italijanski vladi. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta takoj potem razširili svo-J° civilno upravo, vsaka na tisto področje, za ka-*ero bosta odgovorni. V točki 2 omenjeni obmejni popravki bodo storjeni po zemljevidu iz priloge I. Predhodno razmejitev bodo opravili predstavniki Zavezniške vojaške uprave in Jugoslovanske vojaške uprave, brž ko i30 ta Spomenica o soglasju parafirana, vsekakor Pa v treh tednih od dneva parafiranja. Jugoslovanka in italijanska vlada bosta takoj imenovali komisijo za razmejitev, da bo dosežena natančnejša •■azmejitev po zemljevidu v prilogi I. Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da začne veljati Posebni statut iz priloge II. *• Italijanska vlada se zavezuje, da bo vzdrževala svobodno pristanišče Trsta v splošnem skladu z določbami členov 1. do 20. priloge Vlil. mirovne Pogodbe z Italijo. •* Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da proti osebnosti ali imovini kateregakoli Prebivalca področja, ki preide pod njuno civilno Upravo in v skladu s to Spomenico o soglasju, ne "osta storili nobenih zakonitih ali administrativnih ukrepov preganjanja ali diskriminacije zaradi prejš-nie politične dejavnosti v zvezi z obravnavanjem ''Prašanj Svobodnega tržaškega ozemlja. '• Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da bosta v dveh mesecih od dneva parafiranja te Spomenice o soglasju začeli pogajanja, da m čimprej sklenili sporazum o ureditvi drobnega °bmejnega prometa, vštevši olajšave za gibanje Prebivalcev obmejnih področij po suhem in po morju čez mejo za normalne trgovske In druge dejavnosti, kakor tudi za prevoz in promet. Ta spo-ra*um bo obsegal Trst in področja, na katera le-ta u^eji. Dokler takšen sporazum ne bo sklenjen, bodo Pristojne oblasti vsaka v svoji pristojnosti storile ugrezne ukrepe za olajšanje drobnega prometa. *• Eno leto od parafiranja te Spomenice o soglasju se bodo lahko ljudje, ki so prej stanovali («per-•inenti« — «pristojni») na področjih, ki preidejo P°d civilno upravo Italije oziroma Jugoslavije, nehoteno vrnili na ta področja. Vsi, ki se bodo tako vrnill, kakor tudi tisti, ki so se že vrnili, bodo Uživali iste pravice kakor ostali prebivalci teh pod-r°čij. Ti ljudje bodo v skladu z veljavnimi zakoni razpolagaii s svojo lastnino in imovino, kolikor hed tem tega že niso storili. Dve leti po dnevu Parafiranja te Spomenice o soglasju bodo lahko Judje, ki so prej živeli na enem teh področij, pa s® ne nameravajo tja vrniti, in ljudem, ki zdaj ži-v* "a enem teh področij, pa se bodo v enem letu ®d dneva parafiranja te Spomenice o soglasju od-°*M zapustiti to bivališče, prenesli svoje premično In svoja denarna sredstva. V zvezi s to imo-V n° jim ne bodo naložene nobene uvozne in iz-v°*ne carine kakor tudi ne druge dajatve. Zneski, realizlrani s prodajo imovine ljudi, ki bodo ne 8|ede na to, kje prebivajo, sklenili prodati premične in nepremičnine v dveh letih od dneva pakiranja te Spomenice o soglasju, bodo deponirani 1,8 posebnih računih pri Narodnih bankah Italije Jugoslavije. Ob koncu dveletnega obdobja bo-**a obe vladi likvidirali saldo med tema dvema rakoma. Brez škode za neposredno uporabo do-°čb te točke se italijanska in jugoslovanska vlada °^Hi zapustiti to bivališče, prenesli svoje premič-J*#rafiranja te Spomenice o soglasju sklenili po-r°ben sporazum. Ta sporazum o soglasju bo sporočen Varnost-n*hu svetu Združenih narodov. London, 5. oktobra 1954. Sledijo podpisi veleposlanikov štirih držav (Jugoslavije, Italije, Vel. Britanije in ZDA v Londonu): Vladimir Velebit, Manlio Brosio, Geoffrey W. Har-rison, Llewelyn E. Thompson. l; 'V Hi * * I* 'PH"..... , - . ** ' : „ 1L RITORNO Dl TRIESTE ALLITAUA >»0 butale del Memorandum d’inte*a trn i Govorni Manlio Brosio • («.offrey W. Hsnison Lečnika «Documenti di vita italiana — mens. cd. Pre-B*d©nia del Consiglio del Ministri, Rama, dic. 1954.» POSEBNI STATUT o zaščiti pravic narodnostnih manjšin Dkembre 1954 (XXXVII) Triesle (T.L.T.) 119 II testo integrale delFaliegato II al Memorandum d’intesa, dal titolo « Statuto speciale », che fissa le norme per la* difesa dei diritti delle mino-ranze, e il seguente Considerando che e intenzione comune del Governo italiano e del Governo jugoslavo di assimirare i diritti delPuortto e le liberti fondamentali senza distinzione di razza, di sesso, di lingua e di religione nelle zone che, in base alle disposizioni del preselite Memorandum d’Iti-ttisa, vengono sotto la Joro amministrazione, vtene conveuuto guanto segue;________________„ I* mesečnika «Documenti dl vita Italiana — mens. di doc umen taslone politica, economica, finanziaria*, org. della Presidenza del siglio dei Ministri, Roma, dic. 1954. Con- ■b - - *,S&r3K&rSS&5 8H2&S of the Committee. London, the Bth of Octofoer, 1954 Dr. Vladimir Velebit (s: Manile Brosio (s) w 0*^0 0*4»-H.' *«’ ■i „ • •••' • • & s g Obe -Vlade obavezuju se da če odmah pristopiti pregovoroma o detaljnim propisima za funkcionisanje Odbora. London, 5 Oktobra 1954 godi trn Dr Vladimir Velebit, s. r. T Manlio Brosio, s r. MM * m* Službenega lista FNRJ št. 27. oktobra 1954 (dodatek: Mednarodne pogodbe in drugi sporazumi.) Ker je skupni namen italijanske in jugoslovanske vlade, da zagotovita pravice človeka in osnovne svoboščine brez diskriminacije glede rase, spola, jezika in vere na področjih, ki preidejo pod njuno upravo po določbah te Spomenice o soglasju, je bil dosežen sporazum v naslednjem : 1. V upravljanju svojih zadevnih področij bodo italijanske in jugoslovanske oblasti ravnale v skladu z načeli splošne deklaracije o pravicah človeka, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN 10. decembra 1948, da bi lahko vsi prebivalci obeh področij brez diskriminacije v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine, naštete v zgoraj omenjeni deklaraciji. ENAKOST V PRAVICAH 2. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, bodo uživali engljte pravice in ravnanje kakor ostali prebivalci obeli področij. Ta enakost pomeni, da bodo* uživali': a) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih pravic človeka in osnovnih svoboščin, zajamčenih s členom 1; b) enake pravice v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti; c) enakost glede stopanja v javne in upravne službe; v tem oziru se bosta italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu, da bo jugoslovanski etnični skupini, oziroma italijanski etnični skupini pod njuno upravo omogočeno, da bosta pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti na področjih, kakor so šolski inšpektorati, kjer gre zlasti za korist teh prebivalcev; d) enakost ravnanja v opravljanju svojih dejavnosti ali poklicev v kmetijstvu, trgovini, industriji ali na kakem drugem področu, kakor tudi v organiziranju in vodenju poslov gospodarskih združenj in organizacij v te namene. Takšna enakost v ravnanju se bo nanašala tudi na vse davke in dajatve. V tem oziru si bodo lahko ljudje, "ki se zdaj ukvarjajo s kako dejavnostjo ali poklicem, pa nimajo potrebne diplome ali spričevala za opravljanje teh dejavnosti, v štirih letih od dneva parafiranja te Spomenice o soglasju pridobili potrebno diplomo ali spričevalo. Teh ljudi ne bo nihče oviral v opravljanju njihove dejavnosti ali poklica zato, ker nimajo potrebnih dokumentov, razen v primeru, če si jih niso pridobili v omenjenem obdobju štirih let; e) enakost v ravnanju pri uporabi jezika, kakor je določeno v spodaj navedeni točki 5; f) enakost z ostalimi državljani na splošnem področju socialnega skrbstva in pokojnin (dajatve za primer bolezni, pokojnine za primer starosti, invalidske pokojnine, vštevši pokojnine za vojne invalide in pokojnine članom družin tistih, ki so padli v vojni). PREPOVED NETENJA NACIONALNE MRŽNJE 3. Netenje nacionalne in rasne mržnje je na obeh področjih prepovedano in vsako dejanje takšne vrste bo kaznovano. TISK, PROSVETA, KULTURA 4. Etnični značaj in neoviran kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo, kakor tudi italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo, bosta zaščitena, j a) Te etnične skupine bodo imele pravico do lastnega tiska v svojem materinem jeziku; b) prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije obeh skupin bodo lahko svobodno delovale v skladu z veljavnimi zakoni. Takšne organizacije bodo deležne enakega ravnanja kakor druge ustrezne oragnizacije na zadevnih področjih, zlasti glede uporabe javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; italijanske in jugoslovanske oblasti pa si bodo prizadevale, zagotoviti takšnim organizacijam stalno uživanje ugodnosti, ki jih uživajo zdaj ali drugih enakovrednih ugodnosti. POUK V MATERINEM JEZIKU c) obe skupini bosta imeli pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Takšne šole bodo v vseh krajih področja pod italijansko upravo, kjer so otroci, ki pripadajo jugoslovanski etnični skupini, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko upravo, kjer so otroci, ki pripadajo italijanski etnični skupini. Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da bosta sedanje šole, kakor so naštete v priloženem seznamu, vzdrževali za etnične skupine na področjih pod njuno upravo in se posvetovali v mešanem odboru, predvidenem v zadnjem členu tega statuta, preden bi katero teh šol zaprli. Te šole bodo uživale enakost v ravnanju z ostalimi šolami istega tipa na področju pod upravo Italije, oziroma Jugoslavije, glede zagotovitve učbenikov, poslopij in ostalih gmotnih sredstev, števila in položaja učnih moči kakor tudi priznavanja diplom. Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo ukrenile vse potrebno, da bo zagotovljeno, da bodo v teh šolah poučevale učne moči, ki imajo isti materin jezik kakor učenci. STALNOST UČNIH MOČI Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo brez odlašanja izdale vse tiste zakonske predpise, ki bi utegnili biti potrebni, tako da bi bila stalna organizacija teh šol urejena v skladu s predhodnimi določbami. Učitelji in profesorji, katerih govorni jezik je italijanski, pa so bili na dan parafiranja te Spomenice o soglasju zaposleni kot učne moči v šolstvu področja pod jugoslovansko upravo, ter učitelji in profesorji, ki je njihov govorni jezik slovenski, pa so bili omenjenega dne zaposleni kot učne moči v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni s svojih položajev zato, ker nimajo potrebnih učnih diplom. Te izredne določbe se ne bodo uporabljale kot precedens, niti ne bo nihče zahteval njih uporabe v drugih primerih, razen v zgoraj omenjeni kategoriji. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo storile v okviru svojih veljavnih zakonov vse pametne ukrepe, da bi zgoraj omenjenim učnim močem zagotovile možnost, da si bodo na način, predviden v zgoraj omenjenem členu 2, d pridobile kvalifikacije ža isti status kakor redni člani učnega osebja. Učni programi teh šol ne smejo biti obrnjeni v smer, ki bi nasprotovala narodnemu značaju učencev. UPORABA JEZIKA V ODNOSIH Z OBLASTMI 5. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih, bodisi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora. Javnim dokumentom, nanašajočim se na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije. JAVNI NAPISI V tistih volilnih enotah tržaške občine in v tistih ostalih občinah na področju pod italijansko upravo,, v katerih prebiva znaten del pripadnikov jugoslovanske etnične skupine (najmanj četrtina) prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanovah ter. imena mest in ulic v jeziku jugoslovanske etnične skupine kakor tudi v jeziku oblasti, ki ima v rokah upravo; v tistih občinah na področju pod jugoslovansko upravo,, v katerih prebiva znaten del pripadnikov italijanske etnične skupine (najmanj četrtina) prebivalstva, bodo ti napisi in imena v italijanskem jeziku kakor tudi v jeziku oblasti, ki ima v rokah upravo. ZAJAMČEN GOSPODARSKI RAZVOJ 6. Gospodarski razvoj jugoslovanskega etničnega prebivalstva na področju pod italijansko upravo in italijanskega etničnega prebivalstva na področju pod jugoslovan-sku upravo bo zagotovljen brez diskriminacije in ob pravični razdelitvi razpoložljivih denarnih sredstev. 7. Na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih administrativnih enot z namenom, da bi ogrožali etnično sestavo ustreznih enot. MEŠANI ODBOR 8. Ustanovljen bo posebni mešani jugoslovansko-itali-janski odbor, da bo pomagal in dajal nasvete o vprašanjih, ki se tičejo zaščite jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo. Odbor bo tudi proučeval prošnje in vprašanja posameznih pripadnikov ustreznih etničnih skupin glede uporabe tega statuta. Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili odboru, da bo obiskoval področja pod njuno upravo in mu nudili vse olajšave pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti. Obe vladi se zavezujeta, da bosta takoj začeli pogajanja o podrobnih predpisih za poslovanje odbora. London, 5. oktobra 1954. Dr. Vladimir Velebit 1. r. Manlio Brosio 1. r. V letošnjem oktobru je poteklo petnajst let, odkar je bil sklenjen londonski sporazum glede tržaškega vprašanja, in sicer: 5. oktobra 1954 je bila v Londonu podpisana spomenica — memorandum o soglasju z vsemi prilogami (I. priloga: zemljevid z novo mejo, II. priloga: Posebni statut, ostale priloge: pisma glede drugih vprašanj), prejšnjo nedeljo 26. oktobra pa je minilo petnajst let, odkar je bila nad bivšo cono B in nad manjšim delom biv. cone A raztegnjena jugoslovanska civilna uprava, nad ostalim delom biv. cone A pa italijanska civilna uprava. Zato ob tej obletnici vnovič objavljamo glavne dokumente londonskega sporazuma: spomenico o soglasju, posebni statut, nekatera pisma in pravilnik o poslovanju jug - ital. odbora za izvajanje posebnega statuta (podpisan v Rimu 16. februarja 1955). Za tržaške Slovence sta zlasti važna posebni statut in pravilnik. PRAVILNIK Jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora, predvidenega s členom 8 Posebnega statuta (priloga II. Memoranduma o soglasju od 5. septembra 1954) Člen 1. — Jugoslovanskoltalijanski mešani odbor, ki je predviden v členu 8 Posebnega statuta, je pomožni in posvetovalni organ, ki se ustanavlja z namenom olajšanja pri sporazumevanju dveh vlad glede vprašanj zaščite odgovarjajočih narodnostnih skupin. Člen 2. — Odbor sestoji od štirih članov, od katerih imenuje dva jugoslovanska vlada, dva pa italijanska vlada. Vsaka vlada imenuje lahko enega ali dva namestnika in po potrebi enega ali dva eksperta. Imenovanje in morebitne zamenjave sporočata vladi druga drugi po diplomatski poti. Prva imenovanja članov odbora bodo sporočena v roku 15 dni od uveljavitve tega pravilnika. Člen 3. — Odbor proučuje v okviru Posebnega statuta vprašanje, ki mu jih predložita obe vladi ali ena vlada na podlagi člena 4 tega pravilnika, kakor tudi pritožbe in vprašanja, ki jih predložijo pripadniki posameznih narodnostnih skupin na podlagi člena 5 tega pravilnika, in daje o njih vladama mnenja in priporočila. Člen 4. — Vprašanja, ki spadajo v proučevanje odbora na pobudo vlad, so: a) vprašanja, o katerih se obe vladi sporazumeta, da se predložijo odboru v proučitev; b) vprašanja, vključno tudi tista, ki se nanašajo na usklajevanje zakonodaje z določbami Posebnega statuta, ki jih predložita jugoslovanska ali italijanska vlada na proučevanje odboru, in sicer potem, ko je potekel rok dveh mesecev od izročitve obvestila drugi vladi. c) vprašanja, ki se nanašajo na zapiranje šol (člen 4 točka c) Posebnega statuta). Člen 5. — Posamezni pripadniki ene ali druge narodnostne skupine in njihove gospodarske, prosvetne, kulturne, socialne in športne organizacije, ki smatrajo, da so jim bile kršene pravice priznane v Posebnem statutu, imajo pravico predložiti odboru pritožbe. Te pravice pa ne morejo izvajati, če niso pred tem izčrpale poti za pritožbo, ki je predvidevana z veljavnimi predpisi, razen kadar je v upravnem postopku že potekel rok 6 mesecev od vložitve pritožbe nadrejeni oblasti, a da pri tem ni prišlo do rešitve zaradi neopravičene zakasnitve. Posamezniki in organizacije iz prvega odstavka tega člena imajo pravico predložiti odboru tudi vprašanja, za katera so neposredno zainteresirani in ki se nanašajo na izvajanje Posebnega statuta. Zlasti imajo pravico predložiti odboru vprašanja, ki se nanašajo na inkompa-tibilnost zakonodaje z določbami Posebnega statuta. Ne morejo se pa postavljati odboru vprašanja pred potekom šestih, ipesecet tri njRujve predložitve nadrejenim oblastem. oLDfe* SJuiflMb«1 bo priglasil za nesprejemljive tiste zahteve, ki so postavljene v nasprotju z 2. ali 4. odstavkom prejšnjega člena, kakor tudi tiste, ki jih smatra za inkompatibilne z določbami Posebnega statuta in ki so očitno brez podlage, ali pa zaradi zlorabe. Odbor ne bo proučeval pritožbe ali vprašanja, kadar iz poročil obeh vlad izhaja, da je pritožba sprejeta, ali da je bil na vprašanje dan zadovoljiv odgovor. Člen 7. — Odbor bo obiskal področja, na katerih prebivajo narodnostne skupine, kadar se bo ugotovilo, da so takšni obiski umestni zaradi olajšanja izvrševanja zaupanih mu nalog. Obiski se bodo vršili na predlog ene ali druge vlade ali na priporočilo odbora po soglasnosti doseženi med obema vladama, vključno tudi soglasnost glede časa, načina in programa obiska. Vsaka vlada bo dala podrejenim višjim oblastem področja potrebna navodila za dajanje vsakršne pomoči in olajšav članom odbora ob priliki obiska, bodisi da gre za stike članov odbora s pripadniki narodnostnih skupin, bodisi glede vsake druge oblike izvrševanja nii-hovih nalog. J Člen 8. — Odbor formulira mnenja in priporočila soglasno Kadar se ne doseže soglasnost, bodo mnenja posameznih članov v zapisniku podrobno ugotovljena. O rezultatih dela odbora bosta takoj obveščeni obe vladi, ki bosta v stiku glede nadaljnjega dela odbora. Člen 9. — Odbor se sestaja na redna zasedanja dvakrat letno v mesecih aprilu in oktobru, a na izredno zasedanje vsakokrat, kadar se za takšen sestanek sporazumeta obe vladi. Zasedanja odbora bodo izmenoma v glavnih mestih strank pogodbenic. En jugoslovanski član m en italljnski član bosta poleg normalnih rednih dolžnosti članov odbora izmenoma poklicana, po odloku svojih vlad. da vršita dolžno sti predsednika, pri čemer bosta zadržala ta položaj od začetka enega zasedanja do začetka naslednjega zasedanja. Člen 10. — Uradna jezika odbora sta: eden izmed jugoslovanskih jezikov in italijanski jezik. Člen 11. — Za pomoč odboru pri njegovem delu se ustanavlja Urad mešanega odbora s stalnima odsekoma v glavnih mestih obeh držav. Vsaka vlada imenuje po enega tajnika, ki načeluje odseku v dotičnem glavnem mestu. Odseka Uradov sprejemata spise, ki se nanašajo na vprašanja in pritožbe omenjene v členih 4 in 5 in si tako pošljeta vzajemno prepise zaradi takojšnjega sporočila vladama in članom odbora. Člen 12. — Zapisnik o delu odbora, sestavljen v obeh uradnih jezikih podpišejo člani odbora in tajnika. Predsednik odbora pošilia dvema vladama vsak zapisnik opremljen z zadevno dokumentacijo in z obvestili. Člen 13. — članom odbora, njihovim namestnikom in tajnikom ki jih imenujeta vladi, bo druga vlada priznala diplomatske prvileciie in imuniteto. Ekspertom, ki jih imenuje vsaka vlada, bo druga vlada priznala diplomatske ugodnosti za izvršitev del, ki so jim zaupana. Člen 14. — Ta pravilnik bo predložen v odobritev obema vladama in bo stopil v veljavo, ko bosta obe stranki z izmenjavo not obvestili druga drugo, da sta ga odobrili. Pravilnik se lahko odpove šest mesecev prej. Izdelano v Rimu, v dvojnem originalu, dne 6. februarja 1955. leta v srbohrvaškem in italijanskem jeziku, katerih besedili imata enako veljavo*. • • « Za vlado FLRJ je pravilnik podpisal Peter Ivičevič, za vlado Italije pa Renzo Carrobio di Carrobio. Pravilnik je ratificiral Zvezni izvršni svet FLRJ pod R.s. št. 27 od 15. junija 1955, objavljen pa je bil v Dodatku št. 1 Uradnega lista FLRJ od 16. januarja 1956. V A I STA* , šolske medicine obs.Vjcjo r.jjr.ovcj- ša zakonska določila. Na ta dolo- čila se bodo morale v bodoče opirati in se z njimi uskladiti tudi občinske norme. Nova pravilnika, ki ju je odobril odbor, bosta predložena v sodbo pristojni občinski svetovalski komisiji in nato občinskemu svetu. Občinski odbor je tudi odobril nakup dveh avto žerjavov za odstranjevanje vozil za zbor mestnih redarjev. Tako bodo mestni redarji prevzeli tudi to službo, kd jo je doslej na osnovi dogovora opravljal ACI. Tako bo odstranjevanje vozil, ki bodo parkirana na nedovoljenih mestih, hitrejše. Šest oseb ranjenih zaradi trčenja avtobusa V Ulici Silvio Pellico je avtobus proge št. 16 zadel v avtomobil na poti proti Elizejskim poljanam. Pred trčenjem je voznik avtobusa močno zavrl in pri tem se je v avtobusu ranilo šest oseb, ki so jih z Rdečim križem in z zasebnimi avtomobili prepeljali v tržaško splošno bolnišnico. Težje sta bila ranjena 60-letni upokojenec Giorgio Zez, ki se bo moral zaradi udarca v desno koleno zdraviti 30 dni, če ne nastopijo komplikacije in 37-letna gospodinja Maria Gianesi, poročena Varf-ni, ki se bo morala zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku zaradi u-darca v sence in dvojnega zloma dlani, štirim lažje ranjenim osebam, 72 letni upokojenki Mariji Er-zeg, 26-letnemu uradniku Guidu Bre-ni, 59-letni gospodinji Emiliji Požar por. Milessa in 60-letni gospo dinji Nerini de Micheli so v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Izšla je druga izpopolnjena Izdaja narečnih pesmi rojakinje MARIJE MIJOTOVE Naprodaj je v Tržaški knjigami tol še v naslednjih prodajalnah na Tržaškem tol v Gorici: Knjigama Fortunato (Trst), knjigama Štoka (Trst), Katoliška knjigama (Gorica), Tagliaferro (Sesljan), Mika (Nabrežina), Tretjak (Sv. Križ), Marizza (Opčine), Sedmak (Prosek), Križmančlč (Bazovica) in Kos (Dolina) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sporoča vsem tržaškim prosvetnim društvom, da lahko nabirajo abonmaje za Slovensko gledališče še ves ta teden. Novi abonenti bodo lahko dvignili abonma ob prvem obisku v gledališču. ZIMOVANJE Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v zimskih počitnicah zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu. Pojasnila ln vpisovanja pri SKGZ v Trstu, Ul. Gep-pa 9. SPD Igo Gruden lz Nabrežine bo letos obnovilo stari običaj V A H. T I C V soboto, 1. novembra t. 1., ob 16.30 bo moški pevski zbor pel žalostinke na nabrežin-skem pokopališču ln pred spominsko ploščo padlim na glavnem trgu Sledilo bo pola-laganje cvetja. Večer se bo zaključil v društvenih prostorih, kjer bo po kratkem nagovoru na sporedu tradicio nalni «vahtič» Prireditev bo namenjena našim šolarjem. Priporočamo staršem najmlajšlh, da sodelujejo s prireditelj! s tem. da spremilo svoje otroke. TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST Ulica iv. Frančiška 20 Tel 61-792 NOVO; GOLON: Angelikina skušnjava Založba Lipa 2.250 lir Razstave RAZSTAVA AKVARELOV R. HLAVATYJA v Kraški galeriji ln Kraška hiša bosta za ogled odprti tu di v dneh 2., 3. in 4. novembra od 14. do 18.30. Priporočamo številen obisk. V umetnostni galeriji «Torban(ie' na* v Ul. Tor Bandena 1 razstavil’ od 30. t.m. do 14. nov. Leonor Fit* svoje grafike. Otvoritev razstave 00 danes ob 18.30 v prisotnosti umetnic*- Nazionale 14.30 «1 lungbi giorni de* le aqulle». Harry AndrevvS, chael Caine, Femce 15.30 «Eh) amico, c’č Sabata-Hal chluso*. Lee Van Cleef. Grattacielo 14,30 «11 leone d’l.nver-no». Katbarine Hepburn ln Pet( 0’Thoole. Techncolor. Eden 13.30 «La caduta degll de* Dirk Bogarde. 1. Thullin. Prepov*-dano mladini pod 18 letom. Excelslor 15.00 »Nell anno del SIS"0' re», Nino Manfredi. E. M. Saleri1"' Claudia Cardinale, U. Tognazzl. Sordi Ritz 15,30 «Amore m'o aiutaml*. niča Vltf, Alberto Sordi. Filod ram matico 16.30 «Calma raJ8’’ ze, oggl mi sposo* Louis De ca' nes. Alabarda 16.00 «VivI o prefenblin'"'' te morti*. Giuliano Gemma. Nin Benvenuti. Technicolor westerJ'j Aurora 16.30 ((Indianapolis* P’ , Nevvmann, J. Wadwoord, Rot,e Wagner Technicolor, Cristallo 16.30 «Sento che sta succ dendo qua!cosa». Jack Lemon. " chnicolor. Capitol 16.00 «11 cervello*. David ri ven, Jean Paul Belmondo, Tech color. .5 lmpero 16.30 «Che cosa hal f*L quando slamo rimastl al bulo*. Disney. Technicolor. Vitorlo Veneto 15.30 «Vedo nud0’' Silva Koščina. Nino Manfredi. , Ideale 16.00 «Tarzan e 11 flglto “fe( la glunglau. Mike Henr.v, 6* Johnson, Alizia Gur. Technlcp1 ’ Abbazia 16 00 ((Šansone contro ' j; rali*. Kirk Morris, Margaret be1' Technicolor. BREZOBRESTNO POSOJILO AKADEMIKOM Dijaška matica sporoča, d* bo kot vsako leto, tudi letos nudila akademikom brezobrestno posojilo, da jim finančno pomaga pri študiju. Akademiki, ki bi se radi P°" služili te ugodnosti, naj napr*-vijo prošnjo na Dijaško mat*; co. Prošnjo je treba napravit' na posebnem obrazcu, ki Č8 lahko dobijo na sedežu Dlj8' ške matice, Trst. Ul. Geppa 9-Rok za vlaganje prošenj **■ pade 10. novembra 1969. ETSI . CISL prireja v dneh 1. . 2. novembra Izlet k FUtvičkim JeZ,, rom. Cena Izleta, vključno pren0* tev m hrana, Je 8500 lir. Vse P01/** ne Informacije nudi urad ETSl ,, Ulici Carducd 35. telefon 734-320 734-323 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK* Dne 30. aprila 1969 se Je v Tr? rodilo 16 otrok, umrle pa so 4 oS*‘ UMRLI SO: 82-letna Maria ra-ntotto, 584etui Giacomo Sossl, letni Berto Builll, 704etral Raft’4 Škabar, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure) Godina, Čampo S. Giacomo L z..,( golon. Trg VirgiUo Giotti l. Al v... Mori. Trg Urvlta 4. Nlcoli, Ul. ** vola 80 (Skedenj) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) !( Croce Azzurra. (JI Commerd 26. Dr. Rossettl. Ul Combl 19 * Slgriori, Trg Ospedale 8. Tamar0 Neri, Ul. Dante 7. Darovi in prispevki V počastitev spomina brata 1° * ka Stanka Svaglja darujeta MUb', Andrej Pertot 10.000 (jr za DiJ8' matico, V isti namen darujeta * 'n Nino Sferca 2000 lir za DiJa’ matico V počastitev spomina Sta. Svaglja darujeta Berto (n b°/ Ščuka 3000 lir za Glasbeno fa Namesto cvetja na grob pok. St»J Svaglja darujeta Evgen (n Mila > cin 2000 Mr za Dijaško matico. SPOROČILO PRVI NOVEMBER: vse TRGOVINE «P MARKETI* ih ((P SUPERMARKETI* zaprte ves dan. DRUGI NOVEMBER: nedeljski umik za vse. ISTO VELJA za P MARKETE v Kopru — Sežani — Novi Gorici ln Kranjski gori. REHRANA EXPORT—IMPORT LJUBLJANA KAZINO V LJUBLJANI • HOTEL SLON LOVSKI PRAZNIK 1. - 2. - 3. - 4. NOVEMBRA 1969 • • • • MED UDELEŽENCI BO IZŽREBANA PUŠKA ZNANE ZNAMKE — VSEM PRISOTNIM LOVCEM BODO RAZDELJENI NABOJI - OBDARJENI BODO TUDI GO- • STT - NELOVCI • • • • NIGHT CLUB — RESTAVRACIJA — TAVERNA — BAl* ROULETTE — CHEMIN DE FER — BLACK JACK | * I MED BODOČO A VTO CESTO IN ŽELEZNICO Od Sežane do meje bo nastalo zelo obširno operativno področje Okviren načrt bo izdelalo združenje IMOS ■ Potrebna povezava s postajališčem za tovornjake tostran meje Od Sežane proti italijansko-jugo-siovanski meji. levo od ceste, ki vodi v Fernetiče in ob železniški rjbfii Sežana - Opčine - Trst, bo v “ilžn.jd prihodnosti nastalo obsežno operativno področje, povezano z industrijskimi tiri na železniško ®nwež|je, s posebnim krakom z bo-5*0*0 avtocesto Trst - Ljubljana ter jako — meje — s postajali- "*čni za tovornjake, ki ga namera-3*10 zgraditi pri Fernetičih POripv-111 krogi lz Fdrlanije-Julijske ..rajate s tržaško trgovinsko zbornico ^ čelu. Sežanska občina le pravkar pobrila ljubi; inskemu Poslovnemu "druženju za industrijske gradnje *MOs nalogo, da preišče celotno Področje in pripravi okviren načrt "d njegovo najustreznejšo ureditev *škladu s potrebami lokalnega in “PloSnega gospodarstva. Naša slika prikazuje v glavndh Potezah bodočo lokacijo posamezen objektov, con in storitvenih središč, S številko 1 so označeni objekti obmejne službe, to je v jjiavnem mejni prehod, ki stoji že aanes, a ki 'ga bodo v bodoče razkrili v skladu s potrebami bodo-r* avtoceste. S številko 2 sta ozm-o?nl obstoječi bencinski črpalki Spiraj sedanje ceste Femetič-Se-**ha. Na kraju, ki je označen s rpvilko 3, bodo zgradili motel in Postavili ob njem še druge turi-z«čne objekte. Področji, označeni 8 -Številko 4, predstavljata bodočo Jparinsko bazo«, to je področje na-JJ^njeno carinski službi; s števil-„ 5 je označena bodoča indu- "rijska cona, kjer bodo vstali no-" obrati, skladišča in drugi indu-f"ryski objekti; številka 6 oznake sežansko obrtoo-komunalno Ppno, številka 7 pa traso železni-■**e proge Trst - Ljubljana. . Sežana namerava vsestransko var JOtizirati svoj položaj in vlogo «su-[*'& pristanišča« ob meji z Italijo ?£rati z Evropsko gospodarsko ‘Jtapnoetjo. Možnosti njene uvelja-•‘tve so velike taiko v domačem ? mednarodnem blagovnem pro-po železnici in cesti kakor j“ui v mednarodnem turizmu, pogubne pa so njene šanse tudi na {rptfročju raznih terciarnih dei®v-n0stt. Zanimanje domačih podjetij JTl, med temi zlasti največjega med ‘Jani, to je «Jadrana» — pa tudi ^evilnih podjetij iz notranjosti re-PJmliiioe za to področje in za mož-^ poslovanja v njegovem okvi-^ je čedalje večje. Pobudniki se živo ukvarjajo tudi r. načrtom, kako najbolje povezati gansko operativno področje s Shajališčem za tovornjake na na-,* strani. Najvažnejša inf rastru k-hJa bo seveda bodoča avto oziro-ki -hitra cesta Trst - Ljubljana, Ur **> nujno prej ali slej stekla (ti'i. strokovnjaki pa so mnenja, bo zsa povezavo med obema iterativnima področjema prišel v tT*0'va medsebojna povezava, da w, ® skupnih problemih lahko ste-Vse tndj skupen jezik. V Trstu smo tekli agrarni sezoni pridelali 388.000 stotov sliv v specializiranih in 307 tisoč stotov v mešanih nasadih. Na področju naše dežele je vsega le hektarov specializiranih sadovnjakov s to kulturo, od tega 11 ha videmski pokrajini. Glede mešanih nasadov pa ie na prvem mestu goriška pokrajina. Sprejemi pri Dulciju Včeraj zjutraj je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dul-sprejel predstavnike štirih pokrajinskih organizacij upravljalcev bencinskih črpalk. Vodli jih je predsednik združenja trgovcev v Trstu dr. Roberto Hausbrandt. Zahtevali so, da se izda ukrep o urniku odprtja črpalk, tako da bi bali v vsej deželi enak. Dulci je zagotovil udeležencem sestanka, da bodo uredili zadevo prihodnji mesec. Isti odbornik je včeraj zjutraj sprejel v svojem uradu predstavnike ribiške zadruge iz Tržiča. Obravnavah so važna vprašanja stroke in Dulci je zagotovil, da se bo zavzel za ugodpp rešitev vprašanj ribičev. Kasneje pa je sprejel odposlanstvo pristaniške družbe iz Tržiča, ki ga je spreml jal deželni svetovalec Zorzemon. «Konzul» družbe je orisal položaj v Tržiču in pri- ............................................................... KMALU PO AVTO CESTI OD TRSTA MIMO VIDMA DO BENETK ^kjo torej več bjihpva skupen jezik. in’ .htemalo agilni v tem pogledu viti Ve*krat smo morali ugoto-v 1(^,5** so naprimer Goričani in mnogo bolj delavni hhih lovTuu za skupen nastop z jugo-poslovnimi krogi na Področjih skupnega intere-zlasti zganil naj bi gto. ^‘^l c ki ionskih strokovnjakov za ceste, lt0 86 helj jasa ne zaseda, medtem *avB*>ro^)lem sodobne cestne pove-sta,- Pved Trstom in Ljubljano po-® dneva v dan bol.1 pereč. E. F. Koliko sliv pridelamo v Furlaniji-Jul. krajini !SvViiv dežela pridela razmeroma ter je njeno mesto Vidij,- italijanskih dežel s tega sta a sk°raj povsem na koncu, saj M0ljZa nami le Dolina Aoste in HliSe' Vsega skupaj smo v pre Jul,,kvarni sezoni v Furlaniji stotA *tl krajini pridelali le C.200 tfetiiL sliY- °d tega pa skoraj dve okroglo 4.000 stotov 5?«. ali jitla - k* Pokrajini. Tržaška pokra-rišL. Je„ Prispevala 1.000 stotov, go stotr,, pordenonska pa le 300 *Učp ' Pridelek se že dalj časa sliv nllf. tej višini: veliko večino dovnpoirajo kmetje v mešanih sa (n'aij,; 'h, medtem ko daiejo spe Sad4 ran’ nasadi le po 1.400 stotov liza3 na leto. Kar se tiče specia-riirt,oJe kultur naj v tej zvezi ome-kjar ’ da edina italijanska dežela, le „ St)ecializiran nasad prevladu-tt{, d ^ešanim je. kar se sliv *tiiulia. V tej deželi so v pre siamsko dejavnost ter prosil za poseg deželne uprave, da bi se iz-boljšale naprave, tako da bi se povečala proizvodnost dela s tem tudi zaslužek. Tudi pristaniščnikom je odbornik obljubil, da se bo zanimal za njihova vprašanja. Prometna nesreča pri Proseku Pri proseškem vojaškem letališču je prišlo včeraj popoldne okrog 17. ure do hudega trčenja med avtomobilom tn motociklom. Trčenje je imelo seveda hujše posledice za motociklista, ki ga je avtomo-b.llst zaradi hudih telesnih poškodb nato odpeljal v splošno bolnišnico. žrtev nesreče je 50-letni Roman Budin iz Kidričeve ulice št. 7 v Sežani. Ko se Je peljal z lambreto K P 12880 po pokrajinski cesti proti Proseku, je na križišču ceste za Bri&ške trčil vanj avtomobil fiat 500 z registracijo TS 91648, ki ga je v smeri njegove desne upravljali 25-letni Giorglo Martinis iz Ulice Flavia št. 22. Pri trčenju je Bu. din padel z vozila na. cestišče ter si piri tem zlomil desno ključnico ln se ranil v čelo. Sam Martinis ga je nato s svojtai avtomobilom odpeljal v bolnraniioo, kjer so ga zaradi omenjenih poškodb sprejeli na ortopedskem Oddelku, če ne nastopijo komplikacije, se bo moral Budin zdraviti približno poldrugi mesec. V GORICI IN OKOLICI Številne pobude v počastitev mednarodnega dneva varčevanja Kmečka banka je podelila zvezke slovenskim osnovnošolskim otrokom - Hranilne knjižice za novorojenčke in novoporočence Ob današnjem mednarodnem dnevu varčevanja so denarni zavodi na Goriškem na različne načine opozorili občinstvo na ta praznik in na pomen varčevanja pri osebni kakor tudi družbeni blaginji. Kmečka banka je na primer objavila velik lepak, ki ga je občinska uprava nalepila na vseh oglasnih deskah v mestu in okolici. Kot vsako leto je tudi letos bila zvesta lepi navadi ter je podelila didaktičnemu ravnateljstvu slovenskih osnovnih šol v Gorici večjo količino zvezkov, ki jih bodo raz-delih med slovenske šolarje. Niso se še sporazumeli, kako bodo letos nagradili osnovnošolske otroke In učitelje, ki so se posebno odlikovali v varčevanju. Pobuda, ki sodi v okvir dejavnosti Hranilnice, bo na primeren način u-resničena kasneje. V skladu z dosedanjo navado bodo novoporoče-ni Iz občin Tržič in Gradež, ki se poročijo v razdobju med 25. oktobrom in 1. novembrom prejeli knil-žioo Hranilnice. Prav takšno knjižico gor iškega denarnega zavoda bodo prejeli tudi otroci, ki se rodijo na današnji dan. Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za praznike 1 in 2. novembra v veljavi za trgovine na Goriškem naslednji umik: Danes, 31. oktobra: Vse trgo- vine bodo lahko odprte zvečer pol ure več kot običajno. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Pekarne bodo napekle kruh tudi za naslednji dan. Jutri, 1. novembra: vse tr- govine bodo ves dan zaprte. Cvetličarne bodo poslovale od 8. do 13. ure. Nedelja, 2. novembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne, ki bodo odprte od 7 do 12.30, mesnloe bodo odprte od 7. do 11. ure; odprta bo tudi dežurna cvetličarna. Ponedeljek, 3. novembra: trgo- vine bodo ostale odprte zvečer pol uire več. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Torek, 4. novembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekam ln mlekarn, ki bodo odprte dopoldne do zaključka razdeljevanja kruha in mleka. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. V tem tednu ni obvezna poldnevna medtedenska zapora trgovin. Isto velja tudi za naslednji teden do 8 novembra. Izid pismenih nalog učiteljskega izpita Pred kratkim razpisanega natečaja za eno redno in tri izredna mesta učiteljev na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se je udeležilo več slovenskih učiteljic in učiteljev. Pred približno tednom dni so imeli pismene naloge iz slovenščine in italijanščine. Skupna ocena obeh nalog, izražena v petdesetinkah, je naslednja: 1. Virgilio Zotti, točk 41,50; 2. Majda Zavadlav, točk 36,50; 3. Marija Lenardi por. Mermolja, točk 36; 4. Ivan Bolčina 34,50; 5. Adri-jana Dorini 32,50; 6. Marija Radet ti 32,50; 7. Vanda Sever 32.50; 8. Silvana Berlot 31,50; 9. Vanda Tomšič por. Tommasi 31,50; 10. Nela Paoletti por. Braini 30,50; 11. Antonija Calligaris 30 točk. V dneh 27. in 28. novembra letos bodo na sedežu profesionalnega zavoda v Ulici Virgilio ustni izpiti. Mestna podjetja so uvedla manjše popravke na voznem redu mestnih avtobusov, ki bodo pričeli veljati 1. novembra. Proga št 1 -Standrež • svetogorska železniška postaja: Ob delavnikih — odhodi iz Stan-dreža: 5.05, 5.45, 6.00, 6.20, 6.10, 6.50, 7.00, 7.10, 7.22, 7.30, 7.40 (do 20.10 vsakih 9 minut), 20.22, 20.34, 20.47, 21.15, 21.28, 21.55, 22.25 , 22.55; odhod s kolodvora: 5.20, 6.0-3, 6.20, 6.40, 7.00, 7.10, 7.19, 7.30, 7.41, 7.52, 8.00 (do 20.30 vsakih 9 minut), 20.44, 20.55, 21.05 , 21 35, 21.45, 22.10, 22.40 in 23.10. Ob praznikih — odhodi iz Stan-dreža: 5.05 , 5.40, 6.23, 6.53 , 7.05, 7.28 , 7.45 , 8.03, 8.23, 8.49, 9.03 (do 20.30 vsakih 11 minut), 20.43, 21.05, 21.20, 21.35, 21.55, 22.20, 22.50 in 23.40; odhod izpred kolodvora: 5.20, 6.05, 6.38, 7.10, 7.25, 7.43, 8.05, 8.26, 8.48, 9.09, 9.25 (do 20.00 vsakih 11 minut), 20.12, 20.25 2040, 20.55, 21.05, 21.25, 21.40, 21.55, 22.25, 22.40, 23.20, 24.00. RDEČA KROŽNA PROGA (Pošta — Podgora — S. Rocc di Luzzimis — Pošta) Ob delavnikih — odhod izpred glavne pošte: 7.15, 8.40, 9.50, 1100, IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Še vedno neurejeno zaposlovanje jugoslovanskih delavk v industriji Industrijec Moncaro je bil obsojen, ker je zaposlil nekaj mladenk iz Jugoslavije v svoji pletilnici - Epilog grožnje z nožem v Podturnu ■ Obsodba potujočega agenta Polaganje vencev v Sovodnjah Jutri ob 11. uri bodo predstavniki sovodenjske občinske uprave položili venec pred spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni. NOV VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV Koristnost nove za gospodarstvo avto ceste in turizem Koristi za manjša središča v deželi • Z daljšanjem kilometraže narašča tudi promet V kratkem bodo dogradil: avtocesto Trst • Videm - Benetke; pomembnost njene funkcije so v dosedanjem pisanju zanemaril: na račun statističnih podatkov, treba pa je poudariti tudi njeno ekonomsko in socialno važnost. Načrt avtomobilske cestne mreže v Furlaniji - Julijski krajini predvideva, da bodo med seboj povezana najvažnejša mestna središča, da bd ne prišlo do izolacije nekaterih mest, kot se je zgodilo v drugih pokrajinah. Drug« važna značilnost avtocestne mreže je, da bo povezovala Trst in pokrajino z Benetkami in z italijanskim cestnim omrežjem; odsek Videm - Trbiž, ki je zaenkrat Se načrtu, pa bo spojil ttanjamsKO omrežje z evropskimi avtocestami To bo posebno važno za pristanišči Trst in Benetke. Po tem načrtu se ne bodo z avtocesto okoristila samo večja mesta, ampak tudi manjša središča, kot na primer Tržič, kjer bo hitrejši dostop do ladjedelnic, San Giorgio di No-garo (industrijski obrat Snia Vi-scosa), Redipuglia, Lignano ta la-solo pa zaradi turizma. Zaradi bližnje avtoceste je zgradila tovarna FIAT svoje skladišče v Ronkah; kamnolom v okolici Re diipuglie bo sedaj lahko prevažai grušč v Benetke trikrat na dan in ne samo enkrat kot pred gradnjo avtoceste; na tak način bo tekmoval z drugimi kamnolomi v Benečiji. Opaziti je bilo, da so zaradi nove avtoceste prebivalci spremenili svoje navade in da dotok prometa na to vrsto ceste iz dneva v dan narašča. Tržačani so se včasih posluževali vlaka za Benetke, sedaj se največkrat vozijo z avtomobilom Ravno tako se po avtocesti vozijo na beneško letališče in na letališč« v Ronkah. Avtocesta bo prišla v poštev tudi za izlete, saj bo znatno skrajšala čas vožnje, na primer tistim, hi bodo želeli obiskati gorske predele Kljub cestnini, ki jo je treba plačati, se torej promet na avtocesti ugodno razvija sorazmerno s kilomteraižo ceste. Ko je bilo dograjenih 51 kilometrov avtoceste Trst Videm, je dnevno potovalo po njej 3.590 avtomobilov; ko so cesto podaljšali do Latisano. se je število povečalo na 7.021 avtomobilov in končno potuje na rela- Tudi turisti se vedno bolj poslužujejo avtoceste, čeprav je ravno pri njih največji problem s cestnino, ker je v drugih državah niso vajeni plačati. Vendar so primeri, ko tujci niso hoteli plačati cestnine, izjemni (Agencija Itailija). Sprememba zakona o prispevkih industriji Deželni odbor je na predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulctja odobril važno spremembo postopka pri izvajanju zakona štev. 25 iz novembra 1965, ki se tiče pr-i spevkov za delno kritje obresti od posojil, ki jih najemajo imdu-strijoi za modernizacijo svojih tovarn. Na podlagi omenjenega zakona .je deželni odbor ugodil 659 protojam ter prispeval pet milijard 5.293 milijonov Ur, kar Je omogočilo industrij cem, da so najeli za 55.719 milijonov lir posojil. Vse to je omogočilo nad 93 milijard lir investicij. Na podlagi te nove spremembe bo postopek mnogo bodjl hiter, ker bo lahko dežela dajala prispevke neposredno kreditnim zavodom, ki dajejo posolila cijl Trst - Portogruaro (90 10.420 avtomobilov na dan. km) Priapevajtp ra DIJAfiKII MATICO! Javni natečaji KASTA sporoča: Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo — INAIL — Je razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za 11 mest zdravnika pri sedežih v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Natečaja se lahko udeleže zdravniki - kirurgi, ki imajo habilitacijo, so vpisani v register zdravnikov in njihova starost ne presega 35 let. Prošnje na kolkovanem papirju je troba odposlati INAIL v Rim — Via IV Novembre, 144 — 00187 najkasneje do 1. decembra t. 1. (Uradni list št. 250 z dne 2. oktobra 1969). Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je razpisalo natečaj za 20 mest svetnika 3. razreda v vodilnem staležu — administrativni sek tor. Interesenti morajo imeti doktorat v ekonomiji, pravu, itd. Prošnje je treba predložiti do 9. decembra t. 1. na Ministrstvo in sicer: Ddreaione generale degli af fari generali — Ufficdo concorsi — Roma, via XX Settembre n. 20 (Uradni list št. 258 z dne 10. oktobra 1969). letini težak Antonio Valvoda lz Ulice Ponticetlo št. 44-1. Tako Je vsaj iz-javil na oddelku za oživljanje v splošni bolnišnici, kamor se je zatekel včeraj zjutraj okrog 7. ure. Zdravniki, ki so ga nato pregleda 1U so -res ugotovili, da gre za hudo zastrupitev z gobami in ga zato pridržali na omenjenem oddelku s strogo pridržano prognozo. Gobe Je Valvoda prinesel domov predvčerajšnjim zvečer ter si Jih pripravil za večerjo. Med njimi pa je najbrž bila kakšna strupena, kaj. tl kmalu po večerji ga je začelo zvi. jati po želodcu. Bolečine in slabosti so se čez noč nadaljevale In zjutraj navsezgodaj so ga končno prisilile, da se je zatekel po pomoč v splošno bolnišnico. Zdravniki si sedaj na moč prizadevajo, da bi aastmpljencu rešili življenje, in čeprav se je v zadnjih urah njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, se doslej še niso dokončno Izrekli. Včerajšnji primer zastrupitve se pridružuje mnogim drugim lz zadnjih tednov v odločno svarilo vsem ljubiteljem goto, naj bodo skrajno previdni. Fred okrajnim sodiščem v Gorici se je moral včeraj zagovarjati 35Jetni gortški Industrialec Mario Monoairo, kd ima v Ul. Casclno ple-tiilisko industrijo. V obtožnici je navedeno, da je zaposlil po večkrat za krajšo dobo 14 jugoslovanskih deklet in žena v svojem obratu, ne da bd jih prijavil na kvesturi tn zaprosil na uradu za delo dovoljenje za njihovo zaposlitev. Prijava nosi datum od 20. februarja lani. Policija Je namreč tistega dne presenetila ob izhodu Moncsrove delavnice pet takih deklet, kd so bite doma iz Volčje Drage, Bra niika in Dornberka. Odpeljali so jih na policijo, kjer so pri zaslišanju izjavile, da so delale pri Monicam brez stalne plače in da jih je bile v takem položaju kakih 14 delavk. Monoairo je pri zaslišanju govoril o 11 delavkah ter je pri razpravi dodal, da je vložil zadevno prošnjo pri inšpektoratu za delo in na kvesturi. Dodal je še, da so Jugoslovanke delale v njegovi delavnici občasno in za krajšo dobo. Sodnik je obtoženca obsodil na 15 dni zapora in 20 tisoč liir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Zagovarjal ga je odv. Pascoli. Včeraj se Je zaključila tučb razprava proti Eberardu Massaruttiju iz Gorice, Ul. Lunga 30, ki so jn prekiniti prejšnji teden, da bd zaslišali manjkajočo pričo Firmiiia Giacuzza. Včeraj je prišel tudi Gia cuzzo in povedal, da prejšnji teden ni mogel priti, ker so ga boleli zobje ta tako mu je sodnik odpisa! naloženo globo 10.000 lir od prejšnjega tedna. Kot srno že pisali, se je Massarutti dne 30 marca letos zvečer prepiral z Viktorjem Pintarjem lz Ul. Badamonti. kateremu je grozil z nožem in ga menda tudi ranil. To se je zgodilo v gostilni Stefanie Carletti v Ul Lunga 27. Giacuzzo, ki je bil tam, ni vedel povedati kaj določnejšega o ranitvi. Sodnik je obtoženca obsodil na 25 dni zapora in 30.000 lir globe zaradi grožnje z nožem Branil ga je odv. Macoratti Ker se Je uprl plačilu globe 30.000 lir, se je moral zagovarjati tudi 41-letni Vittorlo Brlllamte, po rodu iz Južne Italije, ki je zapo sien pri lesnem trgovcu Bramo v Gorici. Obtožen je bil, da je v za- četku julija lani skupaj z dvema soobtoženkama iz Milana prodajal po hišah sanitarne potrebščine, toaletno milo ta podobno blago, ne da bi imel potrebno policijsko dovoljenje. Obtoženec je izjavil, da je šofer in da je takrat vozi! obe ženski po Gorici, dokler ga policija ni ustavila pri parku Ritnem-branža. Zamakal pa Je, da bd prodajal blago. Državni tožilec je predlagal njegovo cprpsfcttev zaradi pomanjkanja dokazov, zagovornik Karlo Primožič pa Je predlaga' oprostitev, ker nd zagrešil dejanje Sodnik pa je bil drugačnega mnenja: Brillanteju je še zvišal kazrn na 80.000 lir. Obtoženec je vloži! proti razsodbi priziv. V ponedeljek popoldne zaprli uradi INAM Vodstvo bolniške blagajne v Gorici obvešča, da bodo vsi uradi go riške centrale, posameznih odsekov v Tržiču in Gradiški ter vse ambulante zaprte v popoldanskih urah v ponedeljek, 3. novembra. Zavarovanci naj to upoštevajo. iiiiiiiiiiiiimiiitniiiiiiiHiimiiitttiiiitiiiiNHiiitiiiiiiiiHUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiii INTERPELACIJA GLEDE ŠPORTNE PALAČE V Sorici je najbolj potrebna gradnja ljudskih stanovanj Za 32 stanovanj zadnjega razpisa je bilo vloženih 1072 prošenj • Interpelacijo je vložil odv. Battello SINDIKALNE VESTI Sporazum za poviške trgovinskim uslužbencem Nadaljevanje pogajanj za tekstilce v ponedeljek - Poslabšanje menze v SAFOG - Danes demonstracija kovinarjev v Gorici Predstavniki treh sindikalnih or-. se je kvaliteta hrane stalno slab ganizacij in pokrajinske zveze tr-1 šala. Po mnenju delavcev je hotelo Prijateljeve gobe so ga spravile v bolnišnico Z gobami, ki mu jih je podaril neki prijatelj, se je zastrupil 44- govcev so zaključili pogajanja za obnovo pokrajinske dodatne delovne pogodbe za uslužbence trgovinskega sektorja. Sporazum so podpisali včeraj ter stopi v veljavo 1. novembra. V njem je predvideno izboljšanje prejemkov za vse kategorije uslužbencev. Nova pogajanja bodo imeli pred zapadlostjo sedanje delovne pogodbe. Poviški so sorazmerni za vse kategorije in tvorijo osnovo prodajalci po trgovi- nah (C 1) z osnovno plačo po 70 tisoč lir mesečno. Delavci podjetij SAFOG in NSG v Stražicah prejšnji dan niso hoteli obedovati v menzi podjetja iz protesta zaradi slabe kakovosti hrane in zmanjšanja obrokov. Odkar je vodstvo tovarne dalo menzo v zakup nekemu zasebnemu podjetju, vodstvo tovarne s tem ukrepom prihraniti na stroških za hrano, ki jo daje svojim uslužbencem. Na priporočilo goriškega prefekta ie urad za delo v Gorici sklical ponoven sestanek za pogajanja med sindikati in vodstvom obeh tekstil nih tovarn iz Zdravščine: sestanek je določen za ponedeljek, 3. novembra ob 9. uri na pokrajinskem uradu za delo. V obeh tovarnah so tudi včeraj nadaljevali stavko in ob 10. uri je bilo pred tovarnama sindikalno zborovanje. Ker je predvideno, da bo danes dopoldne v Gorici nrotestna povor ka kovinarjev iz Tržiča, priporoča pokra iinska zveza trgovcev gori-škim trgovcem, nai soustno navoi-p'ep nri svojih trgovinah od 10. do 12. ure. Senatna komisija Je te dni odobrila odredbo, s katero bo v okviru proslave 50-letnice zaključka prve svetovne vojne prejela Gorica poseben prispevek v znesku 300 milijonov lir za takšno javno delo, ki se bo občinski upravi zdelo za mesto najbolj primemo. Pred časom je občinska uprava sklenila, da bodo zgradili v mestu primemo športno palačo in da bodo zaprosili za razliko v stroških, ki bodo znatno večji, prispevek deželne uprave. Z odobritvijo s strani omenjene senatne komisije se je odredba približala svoji izvršni fazi S tem v zvezi Je občinski svetovalec KPI dr. Battello poslal go-riškemu županu interpelacijo, v kateri ugotavlja, da je v Gorici zelo veliko pomanjkanje ljudskih stanovanj z nizkimi najemninami za delavce, medtem ko je žiivahna gradnja dragih špekulativnih stanovanj Dokaz temu je n, pr. po-praševanje po cenenih stanovanjih, saj je bilo za razpisanih 32 stanovanj vloženih kar 1072 prošenj. Po drugi strani pa je praznih večje število stanovanj v velikih zgradbah Zato ugotavlja taterpelant, da bi bile potrebne večje naložbe za gradnjo stanovanj in bi morali razpoložljiva sreč Vriva uporabiti tam, kjer so potrebe največje. Kar se tiče .športnih gradenj imamo v Gorici že razne športne naprave ter sc drugod potrebe večje. Interpelant sprašuje, kaj je navedlo občinski odbor do sklepa za gradnjo športne palače, oziroma če smatra zgoraj navedene razloge zadostne za drugačno naložbo omenjenega državnega prispevka Otvoritev razstave jutri v Doberdobu Jutri bodo v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu otvo-rili slikarsko razstavo treh domačih umetnikov. Svoja dela bodo razstavljali Silvana Devetak. Renato Gergolet in Marino Černič. Razstava bo odprta od 1. do 4. novembra. iz leta 1966, ki določa povečanje osebja lin povišanje njihovih prejemkov. Z novo stavko zahtevajo bolničarji znižanje tedenskega urnika na 40 ur. V Gorici Imajo sedaj 42 ur trajajo« teden, medtem kc Imajo v velikem številu umobolnic v državi 48 ur dela na teden. Poslali so telegrame ministru za zdravstvo in ministru za državni zaklad. Zaključena stavka v umobolnici Tudi včeraj se Je vršila stavka v goriški umobolnici. Uslužbenci zahtevajo Izvajanje državnega zakona Prepovedan promet v okolici Itedipuglie Gorisai prefekt je uUtu odredbo o omejitvi cestnega prometa na ce stah pri Redipughi v torek, 4. novembra. Predvideva se veliko pro meta ob svečanostih za obletnico zaključka prve svetovne vojne. Od 7. do 13.30 bo prekinjen ves avtomobilski promet na državni cesti št. 305 od Zagraja do Ronk. V istih urah bo promet prepovedan tudi na pokrajinski cesti št. 1 od Poljana do S. Piera in na vseh ob črnskih cestah, ki iz San Piera vo dijo proti Redipuglii. Istočasno bo promet prekinien tudi na pokrajin ski cesti št. 12 od Ronk do San Piera. 12.40, 13.30, 14.10, 15.20, 16.30, . 17.40, 18.50, 20.30, 21.40; odhod iz S. Rocc dl Luzzinis: 7.30, 9.00, 10.10, 11.20, 13.10, 13.50, 14.30, 15.40, 16.50, 18.00, 19.10,20.50, 22.00* ; * skozi Podgoro in Podturen; Ob praznikih — odhod izpred glavne pošte: 15.20, 16.30, 17.40, 18.50k 20.00, 21.40 in 23.00; odhod iz S. Rocc dl Luzzinis: 15.40, 16.50 18.00, 19.10, 20.20, 22.00 in 23.20. NOTRANJA RDEČA PROGA (Poi-ta — Straždce — bolnišnica — pošta) Ob delavnikih — odhodi izpred pošte: 6.55, 9.20, 10.30, 11.40, 12.10, 14.50, 16 00, 17.10, 18.20, 19.30. 20.00 in 21.10; Ob praznikih — odhodi izpred pošte: 14.50, 16.00, 17 10, 18.20, 19.30, 20.40 in 22.20. ČRNA ZUNANJA PROGA (Pošt* — S. Rocc di Luzzinis — Podgora — Pošta) Ob delavnikih: Pošta 7.00 7.40, 9.10, 10.20, 11.25, 1205, 13.05, 14.00w 15.05, 16.10, 17.20. 18.30, 19.10 tn 20.00; S. Rocc di Luzzinis: 7.10, 8.00, 9.30, 10.40, 11 40, 12.20, 13.20, 14.10, 15.20, 16.30, 17.40, 18.50, 19.30 in 20.20. , ČRNA KROŽNA PROGA (Pošta — bolnišnica — Stražice — pošta) Ob delavnikih - odhodi izpred pošte: 7 30*, 8 05*, 8.20, 8.4(1, 9.50, 11.00, 12.40, 13.35, 14.40, 15 40,16.50 in 18.00, * ne pelje k bolnišnicam Ob praznikih — izpred pošte: 8.30, 9.40, 10 50, 12.00, 13.10, 14.20, 15.30, 16.40, 17.50, 19 00, 20 10, 21 20. PROGA št. 6: Travnik - Pokopališče - industrijska cona Ob delavnikih Travnik 7.15***, 8.35*. 9.40, 10.20. 11.00, 11.40«, 12.40, 13.35* 14.25, 15 05 15 55, 17.00*. 17.40*. 19 10 odhodi iz industrijske cone: 7.50**. 8 55, 12 00, 14 05. 17 20 ln 18.10: odhodi izpred pokopališča i.55’*, 9.00, 10.00, 10 40, 11.20, 12.05, 13 00. 14.10. 14.45 15.35, 16.15, 17 25 in 18.15; •* pelje cez Podturen; * pelje v industrijsko cono; Ob praznikih — s Travnika: 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 16.15 in 17.00; na pokopališče: 9.20, 10.30, 11.30, 12.20, 15.35, 16.35, 17.20. Občinska podjetja sporočajo, da bodo 1. in 2. novembra avtobusi vozili na pokopališče s Travnika od 8.30 do 10. ure vsakih 15 minut, od 10. do 12.30 pa nepretrgoma. Popoldne od 13.30 do 19 ure bodo avtobusi prav tako vozili nepretrgoma. Avto je podrl ženico ko ie prečkala cesto Sinoči ob 20. uri so prepeljali v goriško splošno bolnišnico 74-letno Vero Verbicki vd. Kodelja, ki je bila rojena v Odesi ter živi sedaj v Gorici na Korzu Italija 178. Zdravniki so ji ugotovili rano na lasišču, udarec na lobanji, na levem stegnu in na hrbtenici ter so jo pridržali za sedem dni na zdravljenju. Žensko je malo prej podrl neki avto, kc je prečkala cesto blizu parka Rimembranza. ROJSTVA, SMRTI 30. oktobra t. so se v goriški občini rodili trije otroci, smrti ni bilo nobene. Rojstva: Simone Manzan, Fran. oesca Fornasier, Roberta Pascutto MARTINOVANJE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 16. novembra z začetkom ob 16. url v prostorih hotela «Soča» v Mostu na So« Vpisovanje do srede, 5 novembra pri tajnici Smeto-vi v Asoolijevi ul. l/l. tel. 24-95, V avli občinske skupščine v Novi Gorici razstavlja svoja dela aka>-demski slikar Božidar Jakac. Razstava je odprta vsak dan. V umetnostni galeriji «11 saggia- tore» v Tržiču razstavlja od 25. t. m do 12. nov. Valdtno Tomastn svoje proste oblikovne kompozicije, ki se delno navdihujejo ob kr«-ški pokrajini. V galeriji «Picco!a permanente Caffe Teatro» v Gorici, Korzo Italija 1, razstavljajo od 25. t. m do 14. nov tržaški jedkarji Cappuccio, Ferletti. Mandero, Martini ln Štet dler. CORSO. 16.30—22.00: «11 commiss«-lio Pepe«, U. Tognazzi in S. Dio nisio; italijanski barvni film. VERDI. 16.30: «La caduta degli dei», glavno delo L. Viscontija, T. Bogart in S. Thulln. Barvna koprodukcija Mladini pod 18. letom prepovedano. IMODERNISSIMO. 17.00—22.00: «VL vi o preferibilmente moril«, atu-Hano Gemma. Nino Benvenuti. Ital barvni film V ITI'OKI A. 17.15: «Nel labirinto del sesso«, O. De Sanctts in F. Ratshel. Italijanski barvni film. Mladini pod 18 letom prepoved dan. C ENI KALE. 17.15—21.30: «Francot Ciccio e 11 pirata Barbanera«, f| Franehi in C. Ingrassia; italijanski film. / r:i<* AZZI KRO. 17.30: «Uccidete Rommel«, A. Diesbeng m P Tudor. EXCELSIOK. 16.00: «Skldoo» PRINCIPE. 17.30: «Anatomia di un omicidio«, J Stewart in L. Remi cb Vim/ t.arii-ti SOČA (Nova Gorica): «Clovek odveč«. francoski barvni film — ob 18. m 20. DESKLE: «Pot na zanod«, ameriški barvni lilm — ob 19.30 RENČE: «Cena maščevanja«, ameriški barvni lilm SEMPAS: Prosto KANAL: Prosto SVOBODA: «Dober, grd, slab«, a-meriški barvni film, ob 18 tn 20. PRVACINA: «Vmitev iz pekla«' angleški film — ob 20 POTUJOČI KINO - VRTOJBA: ((Buffalo Bill«, ob 20 DEŽURNI LEKARN) GORICA Danes ves etan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Korzo t talija 89, tel, 24-43. TR2IC Danes ves dan in ponoči je e Tržiču odprta lekarna «Alla Salu-te« - dr Fabbro - Ul. Cosullch št. 101; tel. 72405. v OKVIRU 8. MEMORIALA M. FILEJA V GORKI Prijavljenih osem nogometnih ekip Četrtfinalna srečanja bodo na sporedu jutri PrtJemMo se Je osem moštev, in sicer: Stevanjam, Standrež, Sovod-nje, Mladost A, Mladost B, Hrast, Gorica, Pevima. žreb je v sredo zvečer določil naslednji spored tekem: “SKUPINA"k-JMladost A, Hrast, Brda in Pevma; SKUPINA B: Gorica, Mladost B, Sovodnje, Standrež. Prvi dan tekmovanja (izločilne tekme) bo jutri, v soboto 1. novembra na igriščih «Sordnmuti» (Ul. Italaco Brass) in «Azizuirra» (pri cerkvi v Stra&cah). Igrišče «Sordomuti»: Ob 9. uri: MLADOST A — BRDA; Ob 11. uri GORICA — MLADOST B. Igrišče «Azzurra» Ob 11.30 HRAST — PEVMA in ob 15. uri SOVODNJE — STANDREŽ. Zmagovalca prvega dne se bodo pomerili v torek, 4. novembra, na igrišču «Sordomutd» in sicer ob 9 in 11. uri. Datum tekem za prva štiri mesta (finalno tekmovanje) bodo določili štirje finalista sami. Kat vse kaže, bo torej letošnji nogometni turnir v okvirni tega tekmovanja res zanimiv. ZadOvoUjiivo število prijavljenih moštev dokazuje, da si tudi nogomet na Goriškem vedno bolj utira pot med slovensko mladino. O tem, kako se bo ta turnir odvijal je težko predvidevati. V posameznih ekipah bo nastopilo več dobrih nogometašev, ki bodo raven igre vsekakor povzdignili. Ker pa je kakovost posameznih ekip le precejšnja, lahko ugibamo, da bodo našle pot do polfinala tiste enajsterice, ki imajo v svojih vrstah več izurjenih nogometašev. Vsekakor pa bo že jutri znano, katere ekipe bodo še nadalje vztrajale v bdltki za vstop v višje kolo, in katere bodo morale že po prvem srečanju dokončno položiti orožje. ODBOJKA V okviru priprav na prihajajočo sezono, sta se pred kratkim pomerili med seboj v prijateljski trening tekmi ženski odbojkarski šesterici Bora Sn bazoviške Zarje. Zmagate so Tržačanke s 3:1. ATLITIKA V Ljubljani so sklenili, da bo prihodnji mednarodni atletski miting Alpe - Adria na sporedu 1. maja 1970. Poleg domačinov bodo povabili atlete iz Avstrije, Italije, Švice in nekaterih vzhodnih držav. KOŠARKA RjTM, 30. — V tekmovanju za pokal ženskih evropskih košarkarskih prvakov bo Jutri peterka AS Vicen-za lgTala proti ekipi Liohtenrade v Berlinu. Povratna tekma bo 8. novembra v Vlcemzi. KOLESARSTVO Šveda Gosta in Tomas Pettersson, ki sta skupno z drugima svojima bratoma svetovna koie.-.arcna prvaka v ekipni amaterski cestni vožnji, sta se danes vrnila na Švedsko. Morala bi nastopiti na dirld za nagrado Baracchi, zaradi pravilnika kolesarske zeveza pa to ni bito mogoče in sta so vrnila domov. Sporočili pa so, da bo na tej dirki nastopila nova dvojica in si- •MiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiifmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiinimijmiimiH, 8. MEMORIAL M. FILEJA Preko 100 tekmovalcev v nastopu strelcev Pri moških je zmagal Treu, pri ženskah pa Prinčičeva Tekmovanje je bilo v spodnjih prostorih Katoliškega doma v Gorici v dneh 24. in 25. Oktobra. Tekmovanja se je udeležilo Izredno ve-l ko število tekmovalcev: 93 moških in 13 deklet. Rezultati prvih treh v posameznih skupinah. POSAMEZNIKI 1. Treu Alojz (Gorica) 34 točk 2. Brumat Karel (Gorica) 32 Colja Maks (Mladost) 32 3. Cotič Darij (Sovodnje) 31 EKIPE MOŠKI 1. Gorica (Treu, Brumat, Kram-ner Marijan) 94 točk 2. Sovodnje A (Cotič, Buzin, Fer. folja) 89 3. Mladost A (Colja, Lovrenčič, Vescovi) 87 Standrež A (Paulin, Lutman, Mučlč) 87 DEKLETA (posamezno) 1. Prinčič Neva (Dom) 29 točk 2. Kamic Jolanda (Brda) 24 Danes, 31. t. m., bo v Tr-stu, Ul. Geppa 9, ob 20.30 sestanek predstavnikov vseh društev, ki so se udeležila letošnjih H. SSI. Na sestanek so vabljeni tudi predstavniki tistih slovenskih športnih društev, ki na teh igrah niso sodelovala. Podano bo zaključno poročilo športnih iger, nato pa bodo na dnevnem redu zelo vatna vprašanja glede bodočega delovanja organizacijskega odbora 11. SSI. 3. Hlede Liliama (Brda) 22 Kocijane Agata (Brda) 22 EKIPE 1. Brda (Steverjan), (Kamic, Hlede, Kocijane) Sj točk 2. Dam - Gorica (Prinčič, Dor-nik, Paulin) 62. Obvestilo Športno društvo Breg obvešča, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča s posebnimi cenami za člane športnega društva. cer bo Bodfava tekmoval skupno z Merctocom. SMUČANJE DUNAJ, 30. — Avstrijski smučarji vedno raje prihajajo na svoje predsezonske treninge iin priprave v Italijo. Od 6. do 14. novembra se jih bo zbralo v Carvinljl kar 60. Treninge vodi zvezni trener Hoppichler. KOLESARSTVO Končna ekipna lestvica državnega prvenstva MILAN, 30. — Italijanska kolesarska zveza je objavila konično u-radmo lestvico državnega ekipnega kolesarskega prvenstva za letošnje leto. Lestvica je taka; 1. Molitenl 124 točk 2. Filotex 123 3. Šanson 80 4. Salvarani 67 5. Ferretbl 51 6. GBC 42 1. Selc 40 8. Griss 31 9. Sagiit 26 10. Max Meyar 25 H. Genmanvox Wega 15 SOFIJA, 30. — V osmini finala mednarodnega nogometnega turnir. ................................................................................................................11111111111, u,,,,,,,,,,, NOGOMET V TEKMI «UNDER 23» y Poraz Italije v Španiji BARCELONA, 30. — V tretjem in predzadnjem srečanju tekmovanja za (datonskl nogometni pokal«, je na stadionu Cruz Alta Sabadeill španska reprezentanca «under 23» premagala italijansko reprezentanco z 2:0 (1:0). Za Špance sta dosegla gola elemente v 38’ prvega in Arieta v 16’ drugega polčasa. HOKEJ NA LEDU V 1. jugoslovanski ligi zelo izenačene sile Za naslov državnega prvaka se bodo potegovale ekipe Olimpije, Jesenic- in Medveščaka V preteklih dneh se Je začelo jugoslovansko državno prvenstvo v hokeju na ledu. Za to tekmovanje vlada v zadnjih letih v sosednji republiki vedno večje zanimanje. Hokejske tekme privabijo namreč na tribune toliko navijačev, kot noben drug šport, razen nogometa in košarke. Za to priljubljenost hokeja sta predvsem dva vzroka: v vseh večjih središčih, kjer goje ta šport, imajo umetna drsališča. Hokejska sezona je torej zelo dolga, tekme so na sporedu tako, kot so napovedane (niso namreč več pogojene od hladnega vremena, kot nekoč), v nekaterih krajih pa so drsališča celo v dvorani in je torej gledanje tekem pTav tako prijetno, kot gledanje košarke. Poleg tega je k popularizaciji hokeja doprineslo tudi svetovno prvenstvo, ki je bilo v Jugoslaviji. Gledalcem tedaj ni moglo udrta, da je hokej ne le moški in borben ter dinamičen šport, ampak tudi lep in duhovit. 'v Jugoslaviji imajo dve vrsti hokejskih moštev: en del so — Jesenice, vsa ostala društva pa so drugi del. Ekipa jeseniških žele-zarjev predstavlja v jugoslovanskem hokeju namreč pravd pojem. To moštvo je bilo do lanske sezone za več razredov boljše od. kateregakoli drugega moštva in je leto za letom osvajalo naslove državnega prvaka z največjo lahkoto. V lanski sezoni pa je prišlo do velikega preobrata. S pojavom u-metnega drsališča v Ljubljani so dobili tudi Ljubljančani pogoje za razvoj tega športa. Ko so se poleg tega preselili še nekateri jeseniški igralci v Ljubljano, je postala tamkajšnja Olimpija na mah Jeseničanom enakovreden nasprotnik. Toda kjer sta dva, pride rad še tretji. To pa Je bil zagrebški Medveščak. V tem klubu so vzgojila vrsto odličnih igralcev, ki so začeli greniti življenje obema slovenskima tekmecema. Tako so se tudi v letošnji sezoni pojavile tri ekipe na kandidatni listi za osvojitev naslova državnega prvaka. Kdo ima več možnosti? Prvenstvo se je šele začelo in zato je napovedovanje skoraj nemogoče. Vsaka od teh ekip napoveduje, da bo osvojila prvo mesto, toda da to ne bo lahko, pove tudi rezultat prvenstvene tekme med Oldmpdj o in Mediveščalkom v Zagrebu, ki se je končala z neodločenim izidom 3:3. V prvi ligi igrajo še tri ekipe: Slavija iz Vevč pri Ljubljani, Kranjska gora, ki je podružnica Jesenic, in pa beograjski Partizan. Beograjčani so kajpak letos glavni kandidati za izpad. Od štirih ekip v prvi ligi so štiri iz Slovenije. To jasno kaže na stopnjo priljubljenosti in kakovosti hokeja med Slovenci Zato pa se tudi dogaja, dia spremlja svojo hokejsko ekipo na gostovanje često dolga vrsta navijačev v avtomobilih in avtobusih. Da o navijanju na domačih tleh niti ne govorimo. ja železničarskih reprezentanc je Bolgarija premagala Italijo s 6:0 (3:0). SREDNJEEROPSKI POKAL Lazio s točko iz Budimpešte BUDIMPEŠTA, 30. — V prvem srečanju tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal je Lazio odnesel lz Budimpešte točko. Italijani so namreč igrali proti tamkajšnji enajsterici Honveda neodločeno 1:1. Za Italijane je bil uspešen v zad. njih sekundah prvega podčaha Ohl-naglia, za Madžare pa je Izenačil v 12” drugega dela igre iz enajstmetrovke Kocsiš. Tekmo je sodil Jugoslovan Horvat. Estudiantes premagan BUENOS AIRES, 30. — V zaostali tetami argetinskega državnega prvenstva je Iindipendiente premagal Estudiaote s 4:0. Estu-diante6 je nastopil praktično s svojo mladinsko enajsterico, saj sta igrala le dva nogometaša, ki sta. nastopila tudi prati Milanu. Včeraj so vs iigralci Estudiante-sa obiskali v zaporu tri svoje soigralce, ki so bili obsojeni zaradi grobe igre v tekmi z Milanom. O-biska so se udeležili vsi Igralci, tudi mladinci in naraščajniki. Danes se je tudi izvedelo, da bo neki argentinski odvetnik zahteval izpustitev PdletUja, Suareza in Manere. Izpustili naj bi jih zato, ker baje ne more biti obsojen — po argentinskih zakonih — noben argentinski državljan na podlagi odločitev tujega državljana Tekmo Eoudiantes . Milan pa je sodil sodnik Massar iz čila. III lil IIMIM ■ I lili MII Illllllll lili Illlllll Ul Hillu II Pripravimo se pravočasno na napore smučarske sezone NI treba posebej poudariti, da sodi smučanje med naporne športne: teleppejnu naporu moramo še dodati mfaft in vlago, ki sta z njim v tesni zvezi. To dejstvo zadostuje, da se vsak smučar, ki je do sebe vsaj nekoliko kritičen pred sezono vpraša ali je za zimo pripravljen. Razen tistih, ki so med polletjem zahajali v gore, plavali, ali se redno in prizadevno bavili z drugimi športi, je gotovo najštevilnejša vrsta tistih, katerih telo, je poleti spalo «zknsko spanje«. Slednji ugotovijo že pri prvem počepu, da so mišice ((zarjavele«, členki sum. ljivo škripajo in so 'kot taki prav nevarni za srečanje s smučarskimi težavami. Kaj je torej treba storiti, da nas zima ne preseneti povsem nepripravljene? Za bodoče, varno in dobro smučanje je potrebno, da v tednih pred zimo skrbno pripravimo organizem za smučarske napore. če ne zahajamo na tečaj pred-smučarske telovadbe, si sami pomagajmo. Ob nedeljah ali po jutranji službi ali študiji, krenimo v našo bližnjo okolico. Najprimer-nejša je okolica Bazovice in Drage, zaradi valovitosti terena in tu pričnimo z delom. Odlična vaja je tek v menjajočem se ritmu. Pričnimo lagodno, da se ogrejemo, nato nadaljujmo z živahno hojo, preidimo v hitrejšo in končno v tek. Ko smo se na. tekali po ravnem, poskusimo se še v strmini navzgor s krepkimi odriv- nlmi koraki, dokler nas sapa nese. Vaja Je odlična za mišičevje nog. Po kratkem počitku, ki ne sme trajati več kot 2-3 minute, sicer se mišice ohladijo in nastopi utrujenost, se spustimo navzdol z lahkotnim vijugastim tekom (posebno po razčlenjenem svetu). Tu pa tam zabelimo tek s preskoki naravnih ovir, ki jih na Krasu ne manjka. Brinjevi grmički in ostalo bodičevje je kot nalašč za tako početje. Takile skoki Izboljšajo reflekse ln gibčnost nožnih člankov, ki igrajo pri smučanju prvenstveno vlogo. Ko smo se natekli, zaključimo trening s sprostilnimi vajami: počepi, kroženjem rok, sonožnimi akokcl. Vse pa energično izvedimo. Nujno potrebno je, da pri tem vztrajamo dobro uro, če ne več (spočetka bo šlo bolj Slabo) in kmalu bomo čutili, kako je to krepilno, zdravo, pa čeprav utrudljivo! Nekaj besed tekmovalcu. Zanj je priprava mnogo skrbnejša, saj ga poleg običajne telovadbe, urne hoje navkreber, teka navzdol po nagrbančenem svetu, sprintu na krajših progah, dodatnih športih (nogometu, kolesarstvu, tenisu), čakajo še posebej zamišljene vaje. Nekatere so za povečanje drznosti, druge za dodatno okrepitev mišic (izometrična telovadba) itd. Za premagovanje (naravnega) strahu pri spustih z veliko hitrostjo (kot pri smuku) so športni strokovnjaki dognali, da so skoki v bazen posebno koristni. Za zaključek še stavek za tiste, ki nimajo prilike, da bd zahajali v telovadnico: pozabijo naj dvigalo in se spomnijo stopnic! Par nadstropij gor ln dol v hitrem ritmu, je odličen surogat prej opisanih vaj in prav tako dobro, čeprav nepopolno služi namenjenemu cilju: utrudita! nožnih mišic ln Izboljšanju pljučne zmogljivosti, po domače rečeno, za boljšo sapo. Selma M. NAMIZNI TENIS Danes popoldne v Trstu mednarodni turnir Sodelovali bodo člani bolgarske ekipe Akademik in najboljši domači igralci Danes popoldne bo v Trstu za nirniv mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem bodo nastopili najboljši tržaški igralci, poleg njih pa tudi člani bolgarskega kluba Akademika. Bolgari so namreč prispeli v Trst, da bi se v soboto ob 20. uri pomerili, v prvem kolu tekmovanja za pokal sejemskih mest s tržaško e-kipo Sotffltta . Libertas. To srečanje bo jutri ob 20. uri, v Ul. delle Zudecohe 2. Danes pa se bodo člani Akademika, kot smo že omenili, udeležili tudi mednarodnega turnirja, na katerem bodo nastopili igralci štirih klubov s Tržaškega. Za Bor bosta igrala Tavčar in Bole, za na-brežtnskega Sokola Ukmar, ekipo CGS bodo sestavljali Venuti, Peterlini in Renni, Soffitta _ Liber-tas pa bo imela za mizo te igralce: Duraezana, Crechija, Floreanlja, Kocha ter brata Borisa In Edija Košuto. Turnir se bo začel ob 16. url na sedežu društva Soffitta . Libertas, v naselju Sv. Sergija, Ul. Grego 6. SPDT obvešča, da so treningi PREDSMUCARSKE TELOVADBE v naslednjem razporedu: MLADINCI: (dvorana PD Can-kar, Ul. Montecchi 6/IV. nad.) vsak TOREK in PETEK od 16.30 do 17.30. ODRASLI: (stadion «1. maj») vsak PONEDELJEK in PE TEK od 20.30 do 22. ure. Vpisovanja se še sprejemajo in sicer na krajih treninga. Vpisnina za celotni tečaj znaša za mladince 1.000 lir, za odrasle pa 1.500 lir (člani) in 2.000 lir (nečlani). OBVKSTILO SPDT vabi vse šolarje, ki so že sestavili zbirko razglednic-z gorski' mi motivi in se želijo udeležiti razpisanega natečaja, naj zbirko izročijo v teku tega meseca gdč. Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, Trst. Razglednice naj bodo zaprte v zaiepki z napisanim geslom. Posebej, v drugi zaiepki pa naj bo zapisano ime, priimek ln izbrano geslo. Nagrajevanje bo novembra n seča. Letošnja predsmučarska telovadba, ki jo organizira SPDT je naletela med ljubitelji športa na velik odmev. Za tečaj se je namreč prijavilo 45 tečajnikov, od tega 24 naraščajnikov. Ti pa ne vadijo le v telovadnici, ampak so preteklo nedeljo celo jutro utrjevali svoje mišice na rekreacijskem prostoru SPDT pri Bazovici, da bi bili do za. četka sezone tako pripravljeni, kot je ta mladi smučar na naši sliki, ki se vzpenja proti startu s prenosno vzpenjačo planinskega društva iz Trsta Hokejisti ljubljanske Olimpije žvan, Smolej, Jug in Beravs v napadu 0LIM PIA DA BUENOS AIRES, 30. — 8. in «■ novembra bodo v Buenos Airesu 8. mednarodne Igre «Baron Pierre de Coubertin«. Manifestacijo bodo organizirali ob 70-leitnici ustanovitve mednarodnega olimpijskega odbora. Med 15 držajvaml, ki bodo na’ stopile na tej manifestaciji, bo tudi Italija. Ob robu drevišnjega zaključnega sestanka SŠI Organizacijski odbor letošnjih D-SSI bo drevi položil račune svojega delovanja slovenskim športnim društvom in odsekom v Italiji, v katerih imenu je organiziral to veliko manifestacijo. S tem se bodo igre zaključile nekako tudi administrativno in ne le organizacijsko. O tem, kakšen je končni obračati iger ni potrebno več govoriti, sal je bilo o tem že mnogo ugotovljenega, izrečenega in zapisanega-Ne bi se pa mogli izogniti nekaterim mislim, ki se same vsiljujejo ob tej priložnosti Igre same so izzvenele ne le kot tekmovanje med društvi, ampak predvsem kot sodelovanje. Ze dejstvo samo. da so mnoga društva sama nastopila kot organizator dela iger. jasno kaže da je bil v odnose med društvi vnešen nov element. Ooslej so se društva posvečala skoraj izključno svojim domačim organizacijskim naporom, 'tokrat pa so prevzela nase bremena v korist vseh. V teh primerih organizacijski odbor v ožjem menu besede niti ni več nastopa kot organizator, ampak zgolj kot koordinator. S tem pa je nekako, takorekot nevede, že prevzel funkcijo, ki ima globlji pomen. To že ni bila te vloga organizatorja, akterja, ampak tudi posrednika, torej vloga institucije, ki dejansko pušča svojih «jšlanicdm>> povsem proste roke, kolikor pač to dopuščajo organizacijski okviri. Vloga U. SSI pa tudi ni hite zgolj tekmovalno - organizacijske-Za nogometni turnir je pripravit sodniški tečaj, ki je uspel zelo dobro. V tem primeru je torej organizacijski odbor posegel tudi na področje vzgoje kadrov. To vsekakor kaže, da so bili tU že določeni zametki nalog in vsebine dela, ki ga sicer običajno pmvljajo razne zveze. To pa se’ veda tudi kaže na naravno potrebOt da bi izzvenelo delovanje našik društev tudi v nekakšni zvezi, ,£' bi morala te naloge razvijati dalje. Takih nalog namreč ni mote, niti niso majhne. Naša društva P°’ trebujejo trenerje, nujni bi biti tečaji in seminarji za strokovn° pripravo odbornikov. Vprašanje ministratirne pomoči bi lahko skupnem delu rešili z lahkoto, zdaj pa se vsako društvo le s teioV° otepa s papirji in birokracijo. ^e’ rešeno je še vedno vprašanje zdrav-stvene zaščite naših športnikov. mamo tudi osrednjega športnega središča, ja tudi ne skupnega Preti' stavništva, ki bi zastopalo in bfa' nilo interese naših društev na vse* odgovarjajočih nivojih. Vse to že samo kaže na nujn°, potrebo, da bi treba nadaljevat po poti, ki so jo nakazale letoim 11. SSI. Kolikor bi v kratkem ne prišlo med društvi do take P°' vezave, potem bi morda zašla v težave čez dve leti tudi organi cija 12 SSI. To pa se vsekakor n bi smelo zgoditi. ROART BRADFORD Zamorski gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev 24. «Naj si me rajši ne želi, z njim bom opravil, preden reče bev!» se je širokoustil Jozue. «In potem je še en kralj, pravijo mu Oham,» je nadaljeval gospod Bog. «Halia! Slabo bi se odrezal pri meni!« se je zasmejal Jozue. «Kaj pa stari kralj Faram?! Včeraj sem ga videl pri branjevki s tesarsko sekiro na rami,« je pripomnil gospod Bog. «Faram? Tega odpravim z levo roko!« je ponovno rekel Jozue. «In slišal sem tudi o nekem kralju Jabinu, ta je baje hudo bojaželjen,« je dalje govoril gospod Bog. «Zakaj ne, če ga koža srbi?!* | je dejal Jozue. I «To še ni vse, je rekel gospod Bog. «Kralj Babir je menda izjavil, da mu je strašno dolgčas, ker se nima s kom bojevati.« «To bi bilo nekaj za pretep, a zdi se mi, da Usti Babir tega ni vreden,« je sodil Jozue. ((Najbolje bo, če se teh zajcev lotim kar po vrsU.» «Ampak po tem, kar slišim, Jih ne bo tako lahko prema-gaU vseh naenkrat.« «Gospod, menda s tem nočeš reči, da sem preslab, da bi šel na te kronane mladeniče? Ali pa da sl bodo oni upali nadme?!« «Saj to je tisto, kar nameravajo,« je odgovora gospod Bog. ((Saprament, ta bi bila pa lepa!« je zaklical Jozue. «Kaj sodiš o tem, Gospod?« «No, vse kaže da bo iz tega prav navadno bojevanje, rekel bi, takšen naraven pretep,« je rekel gospod Bog. ((Navaden pretep je ali riight,« je dejal Jozue. ((Ampak tn boš seveda držal z menoj, kajne, Gospod?« «Se nikoli nisem iz boja bežal, kadar so se moji izvoljeni otroci bojevali« je izjavil gospod Bog, «pa tudi zdaj ne bom.« In talco je Jozue pred jutranjim svitom razpostavil svojo armado ter jo peljal na bojišče in napadel tastih pet kraljev. Lahko mi verjamete, da je bilo to res vojskovanje, kakor se spodobi. Borili so se na gričih In v ravninah, veselo čez hribe in doline. Pretepali so se «docela naravno« po vsej obljubljeni deželi. Zdaj je zmagala ta, zdaj spet druga stranka, a to jih ni motilo, tepli so se kar lepo naprej. «S takim bojevanjem ni nič, Gospod,« je rekel Jozue. ((Enkrat sem na vrhu jaz, brž nar to pa zmaguje spet teh pet kraljev. Zdi se mi, da se mora to končati z remijem, če se medtem kaj ne zgodi.« «1 no, vojna je vojna,« je rekel gospod Bog. »Seveda«, je dejal Jozue. «že nekajkrat sem jih hotel premagati s kako zvijačo, toda to pri teh kronancih nič ne pomaga. Oni se kar naprej vojskujejo samo naravno.« «S kakšnimi zvijačami si šel nadnje, Jozue?« «Well, najprej sem poskusil s korakanjem kakor pri Jerihi,« je odgovoril Jozue, ((ampak tile mladiči poznajo to zvijačo prav tako kakor jaz ali U. Potem sem se skril s svojo armado tudi v grmovje. In nato sem poskusil s tem, da sem delal, kakor da grem nadnje naravnost od spredaj, potem pa sem hipoma krenil na levo ter udaril nanje s strani.« «To tudi ni pomagalo?« je vprašal gospod Bog. ((Seveda ni pomagalo. Ti lopovi so me napadli z desne strani. Takih vojakov še svoj živ dan nisem videl.« «Vojna je pač vojna. Zmagaš, ne zmagaš — to je slučaj — vse to je vojna.« «ŽeM bi imeti takšno čar rovniško palico, kakršno je imel Mojzes,« je rekel naenkrat Jozue. «Rad bi vedel čemu?« se je nasmehnil gospod Bog. ((Poskusil bi z njimi novo zvijačo, katere ne morem storita, dokler ne bom imel Mojzesove čarovniške palice,« je rekel Jozue. «Kakšna nova zvijača naj bi to bila?« je vprašal gospod Bog. «Zvijača s soncem,« je odgovoril Jozue. ((Počakal bi, da bi balo sonce morda eno uro visoko od zemlje, potem pa bd se spustil vanje.« «Jaz bi ne čakal, da bi bilo sonce tako nizko,« je menil gospod Bog. «Kajti začelo bi se kmalu mračiti in, če ne nasekaš teh mladičev pri belem dnevu, kako jih hočeš v tema?« «Prav v tem je zvijača«, je rekel Jozue. «Dobro,» je dejal gospod Bog. ((Čarovniške palice, ki jo je nosil Mojzes, ti sicer ne dam, pač pa ti dam takšno moč, da boš mogel storiti kak čudež. Toda ne vem, ali ti bo to kaj pomagalo.« «En čudež popolnoma zadostuje,« je rekel Jozue. «In zdaj lahko greš, Gospod, in sedeš v svoj oblak, zakaj sedaj bom s temi zajci hitro opravil. Je že amem z njimi.« «Well,» je rekel gospod Bog, «ne vidi se jim še, da bi bilo z njimi amen.« «Kar pojdi v svoj oblak, Gospod,« je dejal Jozue, «te mladiče pa prepusti meni!« «All right, Jozue« je rekel gospod Bog. «Pa naj že bo tako ali tako, mislim, da bom prav storil, če vzamem s seboj nekaj kamnov in brž ko bom videl, da stoji kateri izmed sovražnikov ravno pod mojim oblakom, mu spustim kamen na glavo.« «Kar poskusi, Gospod,« je dejal Jozue. «Samo nikar, te prosim, ne vrzi kamna na moje ljudi, ker bom potreboval vsakega moža, kar jih imam.« Gospod Bog je torej odšel v svoj oblak in Jozue se je spoprijel s tistimi petimi kralju. Najprej je seveda zmagovala ena stranka, brž na to pa druga. Zdaj pa zdaj je gospod Bog zagledal kakega sovražnika, ki se je postavil pod oblak In takoj je vselej pomolil glavo ven, spustil nanj kamen in pri tem rekel: ((Sovražniki, preštejte svoje vo- jačke!« Potem se je spet skril in čakal, da se spet kateri prikaže. In vsakokrat je zadel. Sovražnikov pa je bilo toliko, da so se še kar naprej bojevali. Nenadoma pogleda Jozue v nebo in vidi, da je sonce približno uro od zemlje. «Tako, in zdaj storim svoj čudež,« je rekel. Nekoliko je odstopil In trikrat zaporedoma zakričal: ((Sonce, ne gani se! Sonce, ne gani se! Sonce, stoj!« In sonce se je ustavilo, Jozue pa se je veselo bojeval naprej. In zdajci je stopil gospod Bog iz oblaka k njemu in rekel: «Jozue, ne vidim potrebe, da bi sonce stalo in se ne gibalo. Saj nisi sedaj prav nič na boljšem, kakor si bil, preden se je bitka začela. Nabral si bom še nekaj kamenja.« «Pazi, kaj bom storiK« je rekel nato Jozue, se obrnil in pričel s svojo armado obkrož-nd manever. Kar na lepem je bdi prav zadaj, od koder je dal povelje: «Armada, skoči nanje!« In njegova armada se je vrgla na sovražnika kakor levi. Well, v trenutku je bilo vs® dobljeno. Kralji so se umi' kali in čakali, da bo sonc® zašlo, sonce pa ni in ni hotel0 zaiti. In Jozue jim je bil ve" nomer za petami. Za konec )e vseh pet kraljev zlezlo v nel®*? jamo, Jozue pa je zavalil Pre° njo velikansko skalo. Tako )e končalo teh pet kraljev, ki s° hoteli Jozuo poraziti. . «Jozue,» je rekel gosp00 Bog, «to je bila čedna biti®1' ca, kar je res, moram prizb8' tl. Samo rad bi vedel, kaj le imelo s tem opraviti sonce'” «To je bilo glavno,« je 0.. govoril Jozue. «Kadar stol1 sonce približno eno uro vis0-ko nad zemljo, sije človek0 ravno v oči in ga popolno018 oslepi, tako da sploh ne v'c0' Ampak to traja samo ti9* minuto, zakaj, če stoji sonc® že tako nizko, začne strašb0 hitro zahajati. In jaz sem čakal ravno pravi trenutek ’ _ potem sem sonce ustavil. 1,8 to sem se tako obrnil, da s m imeli sonce za seboj, sovr®2' niku pa je svetilo naravno5 v oči. V tem trenutku jih napadli in jih nasekaj < Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, D, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - Ul SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37 338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ul 1 vnaprej. Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega b*5’ Trat 11-6374 — Ze SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglMov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ui - Mali oglasi 60 95 beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh dragih pokrajin Italije pri «Sodetlt PubbLlcitš Itallana« - Odgovorni urednik: SIANISLAV rknko - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst . ^'morski dnevnik Seznam slovenskih šol Da področju bivše cone A omenjen v členu 4 c posebnega statuta (priloge II k Spomenici o soglasju) Otroški vrtci Mestna občina Trst: SkBHBarkovlje, Via Sat1 Fortunato 1; Greta: Sv. Ivan: Sv. Jakob: prosekJ’ SV’ Sobota' Lon-ier: Bazovica; Trebče: Opčine; Sv. Križ; OBČINA DEVIN - NABREŽINA Mavhinje, Nabrežina, Devin. OBČINA ZGONIK Zgonik, Gabrovica. t, OBČINA REPENTABOR Kepentabor. OBČINA DOLINA Bolina, Boljunec, Boršt, Domjo. 2- Osnovne šole MESTNA OBČINA TRST Sv. Jakobi ulica sv. Frančiška, Ulica Donadoni, Skedenj, Kati- nara d “ av' uuca uonaaoni, Skedenj, ft.au- Bojan, Sv. Ana, Sv. Ivan, Barkovlje, Opčine, Prosek, Sv. 'ž. Trebče, Gropada. OBČINA DEVIN - NABREŽINA Nabrežina Sesljan, Devin, Štivan, Medja vas, Cerovlje, Šempo- * Slivno. OBČINA ZGONIK Zgonik, Salež, Gabrovica. D OBČINA REPENTABOR Bepentabor. OBČINA DOLINA Bolina, Boljunec, Boršt, Ricmanje, Domjo, Mačkovlje, Prosek OBČINA MILJE Stramar, Sv. Barbara. Strokovne šole in tečaji MESTNA OBČINA TRST Sv lndustrijska strokovna šola Rojan, Industrijska strokovna šola ski 1yan’ Dveletni industrijski strokovni tečaj Opčine, Dveletni trgov-naJtrokovni tečaj Prosek, Dveletni trgovski strokovni tečaj Kati-ra' Strokovni tečaj Sv. Križ. OBČINA DEVIN-NABREŽINA Bveletni industrijski strokovni tečaj Nabrežini. OBČINA DOLINA B velet ni industrijski strokovni tečaj Dolina. v 3^1 omenjeni strokovni tečaji se spremene v strokovne šole uuieiijeui isironovm te . adu z italijanskimi zakoni. ^ Srednje šole v Trstu reai!?*^a srec^.n.ja šola, Via delle Scuole Nuove, Sv. Jakob, Državna tetjji? ln klasična gimnazija, Via Lazzaretto Vecchio 9, Državno uči-GiQb„e,’. Biazzale Gioberti, Sv. Ivan, Trgovska akademija, Piazzale erto* Sv. Ivan. italijanske šole V >!ui°ee zdaj na področju, ki preide pod jugoslovansko upravo Iac*u s Spomenico o soglasju. ^ Otroški vrtci Koper. Italijanski razredi v otroški-avrtcih Tžola, Buje, Noyi grad, Piran, Sečovlje, Umag! 6 ilJT **• Osnovne šole , v , —- ^stajnica. Koper, Sv. Lucija,' Buje, Črnjan," ^m^eJal gla, Novi grad, Piran, Sečovlje Grožnjan, Sv. Nikolaj in Prade. Strokovne šole (osemletke) italiU??1/ Bola, Sečovlje, Buje, Umag, Novi grad, dveletna šola, J nski razred v triletni ženski obrtni šoli v Kopru. Srednje šole kgoJk8’6!1? gimnazija Koper, Realna gimnazija Piran, Dveletna K° tehnična šola Izola. Pisma glede ostalih vprašanj KULTURNI DOMOVI oktobra 1954 v Londonu, zagotovila “'“turp K°Janu ali kakem drugem predmestju, v katerem bo dom ?tedstvnZa sI°vensko prebivalstvo Trsta, in dala na razpolago tudi r°ni0 o za. zgraditev in opremo novega doma kulture v Ulici Pe- Uril _ * UOtrilllA CD da l n tudi MnvfAdivi d m m O«. T- - -MO p) i . p uulv''v 111 ufji emu iiuvcgd uuma KUilUl c v Ulici ir6" P°lasn Potrjuje se, da je tudi Narodni dom pri Sv. Ivanu na raz-za uporabo kot dom kulture. j^gohof v ada .meni’ da ie tudi jugoslovanska vlada pripravljena ^Stnih prouč>ti zahteve italijanskih kulturnih organizacij glede kfide a P^torov za njihove kulturne dejavnosti na področju,' ki Pod jugoslovansko upravo. Q oktobra 1954. dgovor jugosl. vlade italijanski vladi: Se Vam zaplvaliti za Vaše pismo z dne 5. oktobra t. L, ltirniw.J Ce se na poslopja, ki bodo na razpolago slovenskim kul- ‘.ganizacijam v Trstu in njegovih predmestjih, ter Vas ob-‘aktevp’ ra,Je jugoslovanska vlada pripravljena blagohotno proučiti *a njih,,,ujanskih kulturnih organizacij glede dodatnih prostorov 6°VansL^e kulturne dejavnosti na področju, ki preide pod jugo-upravo. ra 1954. SVOBODNA LUKA ti Big?0 'talijanske vlade jugoslovanski vladi: Nijo *=na- upuporabnost določb priloge VIII, mirovne pododbe z j1 v 'sli auasajočih se na mednarodni režim svobodne luke Trsta 1 V i .-»nji — s točko 5. Spomenice o soglasju, parafirane na da-^ zainto’ v’abi italijanska vlada Vašo vlado, da sodeluje z osta- » ' zainT*' v.aoi tcaujansKa vlada Vašo vlado, da sodeluje z osta-^tova-.; cresiranimi vladami na bližnjem sestanku, namenjenem po-ov j ju v zvezi s sklenitvijo potrebnih dogovorov z uporabo elegij, ” -'»• priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo v sedanjih V skWii b' zagutovili kar najpopolnejšo uporabo svobodne luke Bok) 8 P°trebami mednarodne trgovine. V1acla j,jr. ae Pride do omenjenega posvetovanja, bo italijanska 5 nwa]ala začasne predpise o uporabljanju svobodne luke. ' °ktobra 1954. KONZULARNI PREDSTAVNIŠTVI italijanske vlade jugoslovanski vladi: J Tmi je, sklicevati se na Spomenico o soglasju, parafirano . y r " -- “v w vv()“*ujU| pat ailldliu »i P°stav| L,on.onu' in vprašati, ali se Vaša vlada strinja s tem, da H v za 1 m°ia viada v Kopru urad za upravljanje konzularnih po-;°ločbam?Zemlje. ki preide pod jugoslovansko upravo v skladu 8 Bttja zgoraj omenjene Spomenice. Če se Vaša vlada s te nja zgoraj omenjene Spomenice. Ce se Vaša vlada s tem 1 namerava moja vlada imenovati konzula, ki bo vodil ta urad. ttfaiT^goč, vraVljen6UCeno mi Je izjaviti, da je moja vlada s svoje strani pri-Uraci 8 privoiiti v preosnovo jugoslovanskega predstavnika v Trstu lšlijan opravljanje konzularnih poslov na ozemlju, ki preide pod *o upravo v skladu z določbami Spomenice o soglasju, •oktobra 1954. Oovor jugoslov. vlade italijanski vladi: Jt, t'iuuc iHtUjiiiidtvl i/(UU» • Jšhvaliti mi je vzeti na znanje Vaše današnje pismo in se Vam : Trstu ya .obveznost Vaše vlade glede predstavništva naše vlade *vojena' Moja vlada namerava imenovati generalnega konzula kot glavnega predstavnika v Trstu. i v S- v’ada se s svoje strani strinja s tem, da Vaša vlada usta- 01)1*11 M v '1 fl »»a Aneoirlionm 1rAn*ftil rittniL aaaIaii nn ai.ama1*a Tri 6rei(j B°Pru urad za opravljanje konzularnih poslov za ozemlje, ki 5. ?od jugoslovansko upravo. oktobra 1954. Sloviti mavzolej Gur-Emir v Samarkand! v sovjetski republiki Uzbekistanu, zgrajen v začetku 15. stol. Nevaren «realizem» pred filmsko kamero RIM. 30. — Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima — pravi star pregovor. Toda temu pregovoru Monica Vitli prav gotovo ne bo več verjela, Vsaj po najnovejših izkušnjah ne. Ko je skušala razdvojiti Marcella Mastro-iannija in Giancarla Giamvinija, ki sta se ^pretepala*. je znana italijanska Ji mska umetnica dobila s pestjo po obrazu, zaradi česar je morala k zdravniku. In to ni bila šala: majhna stvar, kajti Monica Vitti ne bo mogla pred filmsko kamero in se ne bo smela prikazati na ulici vsaj teden dni, kajti pod desnim očesom ima večjo podplutbo, poleg podp utbe pa tudi nekaj manjših prask ...............................................................iiiminiimiimmiiiniuiiiiiimimliiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiillllllillilimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii...... PO NEDAVNEM KONGRESU STRANKE Švedski socialni demokrati in njihov temeljit program Povsem razumljiv napad s strani finančnega mogotca Walienberga Palme, novi šef stranke, tolmači svoje stališče do ZDA in njih politike Ko se je pred nedavnim zaključil kongres švedske socialdemokratske stranke, je nekdo, ki je kongresu sledil od prve do zadnje ure, označil kongres kot manifestacijo švedskih socialnih demokratov, da «za njih neolraln-.-t še ne porpeni nezainteresiranost za to, kar se dogaja po svetu*. Če je to splošen vtis, izražen v najkrajši obliki, zasluži ta kongres vendarle nekoliko daljšo in poglobljeno ana lizo. Čeprav je kongres' že nekoliko za 'nami, se bomo; ob njem ustavili, kajti Švedska , ima pomembno vlogo na svojem področju Žvrope. Začnimo od začetka Nedavni kongres socialnih demokratov, ki je bil v Stockholmu, je prinesel dve novosti sicer: socialnim demokratom novega predsednika, hkrati pa' tudi občutek, ua bodo tudi na prihodnjih volit vah zmagali. Stranka, ki je na oblasti že Iraka »dve desetletji, se je prav sddaj, v času, ko se gene raciji izmenjujdteUbtlfcčila za stfoj «vbjaski načrt* za prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo čez ledni. Res je sicer, da je leto dolgo, hkrati j>a je tudi res, da se stranka, ki je toliko časa na ob: lasti, nekako obrabi in poirebuje zato še posebej v dobi »izmenjave* generacij temeljit volilni program, ki ne bp veljal le za ene volitve in za eno zakonodajno do bo, pač pa za daljšo dobo, saj si nova generacija pripravlja bodoč nost. V vodstvu stranke vs. soglašajo, da je program obsežen, hkrati pa tudi vsi trdijo, da je povsem rea len in posebno gteue notranje politike 'temeljit. V glavnih obrisih ta program približno takšen: Neposredni proizvajalec bo moral imen več, besede na svojem delov nem mestu; država pa bo morala imeti globlji' vpogled in tudi mož-nosn. večjega vpliva na gospodarski razvoj. Država bo morala ime-tudi svojega predstavnika v upravah poslovnih bank. Beseda enakost (morda tudi enakopravnost) ne sme ostati prazna ali votla beseda. Delovni tednik 40 ur mora postati resničnost v vseh panogah proizvodnje do leta 1973. Zagotoviti se mora nadalje večja delovna varnost in večja gotovost za delovno mesto. Sicer > res, da da nes na švedskem primanjkuje delavnih rok in ne delovnih mest, toda to ni nekaj tako trdnega in trajnega, da bi se sedanje stanje moglo sprevreči. Zato je nalo-stranke, da zagotovi delovna mesta. Poseben problem in težka naloga bo znižanje tako imenova-pokojninske starosti. Na Šved skem je poprečna življenjska doba zelo dolga, visoka pa je tudi ta imenovana pokojninska starost, gre človek v po-ti-j šele s 67. letom. Socialni demokrati se sedaj obvezujejo, da bodo izpeljali upokojitev s 65. letom starosti, pri najtežjih delih pa s 63. letom starosti. Hkrati so prevzeli v program ob veznost, da bodo izboljšali življenjske razmere upokojencev in delovnih invalidov. Vprašanje zase je tako imeno vana družinska zakonodaja. Sicer je ta problem težaven povsod, kajti sodobni svet nosi posledice dokaj nazadnjaških konceptov iz prejšnjih dob. V tem pa nameravajo na Švedskem zelo zelo da leč in če so se socialni demokrati kot stranka obvezali za popolno izenačenje ženske z n-.oškim, je nji-nov sedanji pravosodni minister izdelal tudi zakonski načrt, ki gre določenih primerih daleč preko meja, na katere smo vajeni pri nas, saj ta zakonski načrt — med drugim — dopušča zakonsko zvezo celo med istospolnim, državljani. Samo ob sebi se i ažurne, da je politični program socialnih demokratov izzval na Švedskem ostre razprave. Posebno ga napada meščanski tisk. Švedski finančni mogotec Marcus Wallenberg je izrazil svoje ogorčenje proti «glavni točki* socialdemokratskega progra ma, namreč proti v začetku omenjeni «enakosti». Glede tega je rekel: »Enakost je zares lepa misel, vendar je na žalost nerealna. Poleg tega bi bila družba enakopravnih zelo dolgočasna, če bi nam sploh uspelo ustvariti družbo povsem enakopravnih ljudi, ker bi ta enakost, ta resnična enakoprav nost zadušila vse ustvarjalne t\e. Epakost more, ostati le teorija, ker b; v praksi zares ne funkcionirala, ljudem pa bo odvzela veselje po nadaljnjem stremljenju.*, Marcus VVallenberg pa se ni zadovoljil le z gornjo oceno. Ker je socialdemokratska vlada sklenila priznati Severni Vietnam in mu obljubila tudi pomoč, je to, po njegovem, najboljša pot k izzivanju /Cdruženih držav, ki da po vsem tem prav gotovo ne bodo imenovale v Stockholmu novega ambasadorja. Kakor je znano, )e že Johnson umaknil iz Stockholma ameriškega veleposlanika in JohnsoiioV nasled nik Nixon doslej še ni niti omenil človeka, ki naj bi zamenjal prejšnjega ambasadorja. 0 tem vprg^mju jp bil govor tudi na samem kongresu, ko je o tem spregovoril novi voditelj stranke Olof Palme. Palme je opozoril, da Švedska kot nevtralna država zusz>pa svoje mnenje pred svetom in smatra, da sme kritizirati ZDA zaradi Vietnama. Podobno kot sme napadati Sovjetsko zvezo zaradi primera Češkoslovaške, kajti zunanjepolitična nevtralnost še re P°_moni, da mora biti tudi mne nje švedske vlade nevtralno do vsega, kar se doga'a po svetu. Glede tega se najboljše izraža nevtralno stališče nevtralne države, kakršna je Švedska. Švedska je in bo kritizirala obe strani. Vzhod in Zahod, kadar bo smatrala, da je upravičena kritizirati. Na neki tiskovni konferenci je novi šef stranke skušal dokazati, da on ni in da tudi ne more biti protiameriško razpoložen, ker je svoje študije končal v Ameriki in prepotoval ZDA vzdolz in počez, hkrati pa spoznal tudi ameriško miselnost. Ker je švedska družba povsem odprta kritiki, ima Švedska pravico do kritike. Olof Palme ima pred seboj svoj program, za seboj pa strnjeno Šved sko socialdemokratsko stranko in močno sindikalno gibanje. S temi «aduti» bo šel čez leto na volitve in menda ga ni na Švedskem človeka, ki bi dvomil o njegovi zmagi. Meščanska opozicija zares ni ina možnosti uspeha. Ko so pred nedavnim preverili javno mnenje, ro ugotovili, da popularnost social nih demokratov narašča. Na preteklih volitvah so socialni demokrati dobili 42 odstotkov glasov, anketa o javnem mnenju pa jim sedaj pripisuje 54 odstotkov. In na obzorju ni ničesar, kar bi ogrozilo socialnim demokratom simpatije. S tem pa bo novi predsednik imel tudi priložnost dokazati, kaj ve in zmore. Neprijetna zgodba se je pripetila pred snemalno kamelo, ko so snemali film iZaradi ljubosumja», v katerem v režiji Ettora Scole Monica Vitti igra glavno žensko vlogo. Marcello Mastroianni in Giancarlo Giannini pa dve glavni moški vlogi. Sinoči so bili vsi trije umetniki pred snemalno kamero, da bi u-prizorili eno najbolj zabavnih sekvenc tega filma. Iz ljubezni do Monice Vitti, ki v tem filmu igra rimsko prodajalko cvetja, bi se morala Mastroianni in Giannini, eden kot zidar, drugi pa kot prodajalec pic, pretepsti. Snemalna knjiga je predvidevala, da se Monica Vitti v določenem trenutku požene proti obema igralcema, da ju loči. Snemalna knjiga je predvidevala tudi to. da eden izmed pretendentov «vseka» dekle po obrazu. Toda trealizem* je bil tako hud, da je Mon:ca Vitti o-stala z že omenjeno podplutbo pod desnim očesom. Udaril jo je Marcello Mastroianni. Režiser Ettnre Scola je bil nad prizorom tako navdušen, da je igralcem kar tam pred kamero čestital. Seveda je bi 'o navdušenje Monice Vitti manjše. Navdušenemu režiserju je vrg'a v brk: «Kaj nrsliš, saj nisem Nino Ben venntil* Sirer pa so nadaljnje snemanje filma prekinili, dokler Monica Vitti ne okreva. PRFJKLI SMO LA JEUNESSE TCHECOSLOVA-QUE. Štev. 7 za leto 1969. Izdaja praška -) T’Švab- »Zlato k«n« enciklAAPdi a- 19.00 Glashemvtfn. *HaltePe»A A. Švab. «Zlata kang- 12 05 Plošče; 12.25 Tretja stran: 14.00 R. Vlad: «Storia di una mamma*; 14.40 Arhivski drobci. enciklopedija: 19.00 Glasbeno-go- ljicaj,. 2(uo Toppops U; 21f5 KOPER vomi .spored; 20.00 A. Lupo in glasba; 21.10 Gledališki pregled; 23.00 Kronike Juga. III. PROGRAM Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih: 211.05 Literarni noktur no; 23.15 Jazz — club. 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Po pevke; 8.30 Operni zbori in ba leti; 9.00 Plošče; D.45 Orkester Montgomery; 10.00 Strani iz albu ma; 10.30 Poje Lidija Kodrič; 1109 Orkester May; 11.15 Nove plošče; 11.30 Uspeli motivi; 11.45 Znani popevkarji; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Učenci glasbene šole iz Pi rana; 14.20 Venček melodij; 15.30 Pisana paleta; 16.00 Kulturna pa norama; 16.40 Pevec dneva; 17.00 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Pre nos RL; 19.00 Orkester; 22.10 Pi sana glasba; 22.35 Nočni recital. 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Rimski-Korsakov in Lalo; 11.10 Orglar M. Schneider; 11.40 Capir eijeva Sonata za violo; 12.20 Kla virske skladbe; 14.45 Haendlov oratorij «Saul»; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska ru brika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Strukturalizem in evolucija; 22.40 Poezija v svetu. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 10.10 Torellijev Concerto grosso; 10.20 Clementi, Bizet, Debussy; 11.45 Pianist V. Horovvitz; 12.30 Jacopo Peri: Evridika. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Oddaja za avtomobiliste; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Operna glasba; 19.15 Atom in tvarina; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Iz lica v lice; 22.00 Skupno življenje- Dobra vo Ija; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Casacci Cianbriccio: Srčna dama; 22.20 Skriti umotvori; 22.50 Četrt ure s Francom Trincalejem. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka M. Ca-balle; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Don Backy, 14.45 Nove pesmi; JUG TELEVIZIJA SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 20.00, 22.50 Dnevnilt; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Poročila- 6 50 Rekrearito-' 745 SPlošna izobrazba; 17.50 Dogodiv-lnform 7™ O J ' 5 ščine Huckleberryja Finna - film; tineia• 9 05 Ptonirck (Tv; 1815 Glasbena oddaja; 19.00 Svet Ansimh i°' t in S<‘- t u85 na zaslonu: Kaj je vredno; 19.50 Ansambel J. Kampica; 9.45 Hr- Cikcak; 20.35 Povelje za uboj -vaške narodne; 10.15 Pri vas do- film: 22.25 življenje v vesolju. ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO Iz knjige «Aula IV» Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) 11. Predsednik Le Metro — Sodba štev. 28 od 8. 5. 1935 Poročevalec Buccafurri. Drugi proces (Glej sodbo štev. 27) proti komunistom Furlanije - Julijske krajine (Komunistična organizacija in subverzivna propaganda.) Burger Giuseppe, Devin (Ts) 28. 2. 1898, klesar Forzari Beniamino, Vilesse (Go) 11.9.1903, delavec Ruchin Ferdinando, Devin (Ts) 22. 1. 1905, mizar Krajniger Carlo, Komen (Go) 7. 10. 1891, krojač Marega Silvio, Farra (Go) 29. 12. 1910, mizar Zottig Giuseppe, Zagraj (Go) 2.12.1890, kmetovalec Elasig Francesco, Fara (Go) 14.11.1905, kmetovalec Delpin Marino, Romana (Go) 14.4.1911, kmetovalec Nardin Pietro, Trst 29. 6. 1906, mizar Fratta Giordano, Oglej (Vi) 22. 3. 1906, delavec Belli Filippo, Aquasparta (Tn) 17. 12. 1904, težak Trevisan Massimiliano, Ronke (Go) 14.4.1903, mizar Zampar Ottavio, Gradiška (Go) 23. 8. 1909, mizar Moimas Rinaldo, Ronke (Go) 22. 10. 1911, težak Peressin Ruggero, Devin (Ts) 7. 12. 1902, delavec Vittor Fabio, Krmin (Go) 2. 7. 1904, kovač 5 3 5 4 4 5 5 4 5 4 6 5 5 5 4 4 Predsednik Le Metre -• Sodba štev. 29. od 10. 5. 1935. Poročevalec Buccafurri. Tietji proces (glej sodbe štev. 27 in 28) proti komunistom Furlanije-Julijske krajine (Organizacija fCPI, pripadnost isti, subverzivna propaganda.) Modesti Ostellio, Ronke (Go) 24. 11. 1914, pek Tunis Antonio, Ronke (Go) 30. 8. 1908, težak Pertot Daniele, Devin (Ts) 16. 7. 1915, klesar Morsut Riccardo, Oglej (Vi) 22. 1. 1913, krojač Spontan Giuseppe, Tržič (Go) 4. 4. 1910, kotlar Spontan Olimpio, Tržič (Go) 30. 9. 1913, kotlar Bersa Ruggero, Tržič (Go) 26. 10. 1910, orodjar Pieli Ferdinando, Tržič (Go) 15. 3. 1914 kovač Apostoli Renato, Milje (Ts) 4. 12. 1908,’ kovač Maiaroda Bruno, Tržič (Go) 3. 1. 1915, tesar Buttignon Giovanni, Tržič (Go) 25.1.1913, litograf Siess Giovanni, Krmin 23. 3. 1907, kovač Gobet Valentino, Krmin (Go) 14. 4. 1913, kovač Pollo Ermenegildo, Krmin (Go) 8. 5. 1910, kmetovalec Fain Rodolfo, Krmin (Go) 21. 10. 1912, mizar Visintin Sergio, Krmin (Go) 12. 4. 1916, mizar Cucut Licinio, Krmin (Go) 17. 9. 1914, trgovski pomočnik Sottili Odino, Krmin (Go) 2. 2. 1914, kovač Baroni Massimiliano, Turin 23. 8. 1916, mehanik 20 12 8 — — 8 — — 8 — — 10 — — 5 — — 5 — — 6 — 3 — — 8 — — 6 — 6 — — 6 — — 8 — — Predsednik Le Metre Sodba štev. 30 od 14. 5. 1935. Poročevalec Buccafurri. Četrti proces (glej sodbe štev. 27, 28 in 29) proti komunistom Furlanije - Julijske krajine. (Komunistično združevanje subverzivna propagandaJ ’ Gruden Giuseppe, Devin (Ts) 5 3. 1914, klesar Pertot Albino, Devin (Ts) 10. 5. 1914, klesar Furan Cesare, Oglej (VI) 18. 2. 1911, zidar Visintin Umberto, Ronke (Go) 22. 5. 1911, tesar Toninati G Battista, S. Vito Torre (Vi) 17 10 1 1904, pek- Violin Luigi, Oglej (Vi) 18. 5. 1910, težak Bene Antorno, Tržič (Go) 23. 12. 1908, Bogateč Guerrino, Sv. Križ (Ts) 15. 8. 1911 klesar Petemich Gugiielmo, Oglej (Vi) 14. 11. 1914, kmetovalec Sandrigo Giuseppe, Oglej (Vi) 14. 7. 1910, težak 6 6 8 6 Predsednik Le Metre Sodba štev. 31 od 16. 5. 1935, Poročevalec Buccafurri. Peti proces (glej sodbe 27, 28, 29, 30) proti komunistom Jurlanije- Julijske krajine (Organizacija komunistov subverzivna propaganda.) Baldas Riccardo, Oglej (VI) 18. 9. 1911, kmetovalec Pellis Giuseppe, Oglej (Vi) 4. 1. 1911, težak Salvador Callisto, Oglej (Vi) 20. 8. 1908, težak Calligaris Guerrino, Tržič (Go) 10. 11. 1915 ribto Pacor Alberto, Sesljan (Ts) 19. 4. 1911, ’ težak Pacor Mario, Tržič (Go) 14. 9. 1911, težak 4 3 3 4 5 2 Predsednik Gauttieri — Sodba štev. 39 od 27. 5. 1935. Poročevalec Lanari. V neki celici zapora Regina Coeli dva komunista proslavljata praznik dela leta 1934 večkrat vzklikajoč «živel prvi maj». (Subverživna propaganda.) Zavadlal Romano, Trst, 14. 9. 1904, delavec CalJetta Albino, T (No) 23. 2. 1908, zidar 1 6 4 — LETO 1936 Predsednik Bevilacqua Sodba štev. 20. od 2. 3. 1936. Poročevalec Presti. V januarju 1935 odkrijejo v goriški pokrajini komunistič organizacijo. Hkrati s pronicanjem v fašistične ustanove vrši tudi podtalna dejavnost: zidni napisi, lepaki, rdeča t moč itd. (Pripadnost KPI in propaganda.) Nicolausig Bruno, Krmin (Go) 12. 2. 1913, mizar Tndrian Orlando, Mariano (Go) 12.2.1910, bolničar Baldassi Rinaldo, Romans (Go) 27. 2. 1912, delavec Basato Edo, Krmin (Go) 6. 6. 1917, mizar Bigot Luigi, Gorica 15. 5. 1908, mizar Borghero Romano, Krmin (Go) 20. 2. 1901, prodajalec Burg Aurelio, Zagraj (Go) 12. 3. 1906, mehanik Buttarello Biagio, Carceri (Pd) 13. 3. 1902, spolovinar Brandolin Silvio, S. Vito Torre (Vi) 17. 7. 1912, kmetovalec Brandolin Marco, Krmin (Go) 3. 12. 1912, mizar Bracco Guido, Krmin (Go) 2. 9. 1913, mizar Bressan Gerardo, Romans (Go) 25. 9. 1910, delavec Bressan Giordano, Gradiška (Go) 20. 9. 1909, zidar Castellan Leopoldo, Škocjan (Ts) 26.3.1911, delavec Cucit Ermenegildo, Krmin (Go) 9. 5 1912, kmetovalec Gortup Guerrino, Krmin (Go) 2. 12. 1916, mizar Marini Vincenzo, Krmin (Go) 6. 8. 1917, mizar Marinič Antonio, Dobrovo (Go) 9. 1. 1891, kme- tovalec Marizza Mario, Gradiška (Go) 8. 12. 1911, kmetovalec Minen Giuseppe, Krmin (Go) 6. 6. 1905, mizar Pettarin Marino, Fara (Go) 8. 8. 1914, zidar Picootti Giuseppe, Fara (Go) 13. 4. 1897, delavec Priante Vittorio, Mossano (VI) 23. 11. 1912, delavec Sbriz Aldo, Krmin (Go) 14. 2. 1910, mizar Zilll Marcello, Zagraj (Go) 29. 9. 1909, mizar 5 — 1 6 — Predsednik Bevilacqua Sodba štev. 28 od 17. 3. 1936. — Poročevalec Presti. Komunistična organizacija, ki deluje v tržaški pokrajini do januarja 1935. V nekaterih podjetjih se da pobuda za množične proteste delavcev proti kršitvam delovnih pogodb s strani delodajalcev. Nadaljnjih petnajst aretirancev ki jih ne pošljejo pred posebno sodišče, obsodi pokrajinska komisija za konfinacijo. (Ustanavljanje KPI, pripadnost isti in oropa g anda.) (Nadaljevanje sledi j k SVETOVNI DAN VARČEVANJA ■ • 3MO-196P in |pp & •ji® v vsej Italiji: 3.054 poslovalnic 11.413 milijard lir upravljenih kapitalov 11 milijard lir izdanih v letu 1968 v dobrodelne namene BANCA DEL FRIULI SOCIETA PER AZIONI — FONDATA NEL 1872 BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE Z INOZEMSTVOM SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE - UDINE - VIA VITTORIO VENETO, 20 SEDE CENTRALE: VIA PREFETTURA, 9 - UDINE - TELEFONI: 53.551 - 2 - 3 - 4 TELEX 46152 FRIULBAN AGENCIJE V MESTU UDINE: L N. 1 — Viale Volontari della LibertA, 12/b Tel. 56288 N. 2 — Via Posedle, 8 (Piazza del Pollame) Tel. 56567 N. 3 — Via Roma, 16 (Zona Stazione Ferroviaria) Tel. 57350 N. 4 — Via Pracchiuso, 44 (Piazzale Cividale) Tel. 53700 STATUTARNA VPISANA GLAVNICA L 600.000.000 STATUTARNA VPLAČANA GLAVNICA L 510.000.000 REDNI REZERVNI SKLAD L 2.500.000.000 PODRUŽNICE: Artegna - Aviano - Azzano X - Buia - Caneva di Sacile - Casarsa della Delizia - Cervignano del Friuli - Cividale del Friuli - Codroipo - Conegliano - Cordenons - Cordovaro - Cormdns - Fagagna - Gemona del Friuli - Gorizia - Gradišča d'Isonzo - Grado - Latisana - Lido di Iesolo - Lignano Sabbiadoro - Maniago - Mereto di Tomba - Moggio Udinese -Monfalcone - Montereale Valcellina - Mortegliano - Ovaro - Pagnacco - Palmanova - Paluzza - Pavia di Udine - Pieve di Ca-dore - Pontebba - Porcia - Pordenone - Portogruaro - Prata di Pordenone - Sacile - S. Daniele del Friuli - S. Doni di Piave - S. Giorgio di Livenza - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Spilimbergo - Talmassons - Tarcento - Tarvisio - Tolmezzo - Torviscosa - Tricesimo - Trieste - Valvasone - Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (stagionale) - Caorle (stagionale) - Clauzetto - Faedis - Fontanafredda - Lignano Pineta (stagionale) - Meduno - Polcenigo - Travesio - Venzone. • DAVČNE IZTERJEVALNICE: Aviano - Meduno - Moggio Udinese - Ovaro - Paluzza - Pontebba - Pordenone - S. Daniele del Friuli - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al tagliamento - Torviscosa. Telegrami: Glavna direkcijam Glavni sedež: FRIULBANCA — Podružnice: BANCA FRIULI Denarne vloge: nad 123 milijard Upravljalni sklad: nad 156 milijard 'J BANCO DI ROMA BANCA DI INTERESSE NAZIONALE GLAVNICA L. 25.000.000.000 V CELOTI VPLAČANA REZERVA L. 10.000.000.000 PODRUŽNICA V TRSTU KORZO ITALIA, 15 - TELEF. (centrala): 37911/2-3.4.5 in 37121. Borzni urad: 38565 Menjalnica: 30250 Borzni urad: Ulica Canal Piccolo, 4 telef. 24609/24995 Neprekinjena blagajna in varnostne skrinjice agencija «a» Ulica Roma, 15 S V t 4 ✓’ t i/ Telefon 23866 in 30370 AGENCIJA «C» AGENCIJ] fB» |1 Trg Stare mitnice, 4 ■"'Tel. 9063*4 in 727288 Ul. C. Battisti, 4 ■ Telefon 37420 in 35775 ' mn GORICA UL. MORELLI, 14 TEL. 2206 nudi ugodne pogoje za hranilne vloge s 3 "L ’ i i $ ; obrestno mero za učence in dijake 31. OKTOBRA 1969 45. DAN SVETOVNEGA VARČEVANJA mm BANCA DI CREDITO DI TRIESTE S.p.A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Glavnica L 600.000.000____ Vplačana glavnica in rezerve 320.000.000.— Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, menice na inkaso. Nudi kredite na tekočih računih, eskompt trgovskih menic, menična in hipotekarna posojila, predujme na blago in vrednotnice, jamstva. Posreduje plačila davkov in drugih podobnih storitev, nakup državnih in drugih vrednostnih papirjev ter jih sprejema v jamstvo in upravljanje. Krožni čeki — ESA posojila za obrtnike z ugodnimi obrestnimi pogoji — Zbiranje prihrankov za otroke (TKB hranilčki) — Varnostne skrinjice raznih velikosti v najem. SLUŽBA NEPREKINJENE BLAGAJNE TRST Brzojavni naslov: Bankred Ulica F. Filzi štev. 10 Tel. 38.101 — 38.045 CiSSI Dl HSPUIIO Dl IBESIE Nastala leta 1842 s človekoljubnimi In humanitarnimi nameni In s prvenstveno vlogo ustanove za zbiranje prihrankov, Je v svojem stoletnem delovanju prevzela značaj pravega kreditnega zavoda, vendar je bila njena dejavnost vedno navdihnjena po kriterijih splošnih koristi. Ker je bila priznana za avtonomno moralno ustanovo z lastno upravo in lastnim premoženjem, nima pridobitnih namenov. Dobiček, ki Izhaja Iz njenih kreditnih dejavnosti, se uporablja v podporne namene ter za večanje premoženjskih skladov. Od svoje ustanovitve Je Cassa di Rl-sparmio dala v dobrodelne namene skupno nad 2,5 mili-jarde lir. Vloge, ki Jih vedno bolj številni varčevalci zaupajo zavodu Cassa di Rlsparmlo, ne ostajajo neplodno neizkoriščene, pač pa se ponovno vračajo v tisočere krajevne pobude, še posebej v pobude Javne koristi. Danes, 31. oktobra, slavi Cassa dl Risparmio dl Trieste, skupno s svojimi sorodnimi zavodi v Italiji in na vsem svetu. 45. SVETOVNI DAN VARČEVANJA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA ŽE POLDRUGO ST0LCTJC V OSPREDJU KRAJEVNEGA GOSPODARSTVA VSI BANČNI POSLI ZEMLJIŠKI - AGRARNI - OBRTNIŠKI KREDIT ROTACIJSKI SKLAD GLAVNI SEDEŽ: GORICA - CORSO VERDI 104 MESTNE AGENCIJE: GORICA -1. ULICA CARDUCvl 2 - 2. CORSO ITALIA 229 PODRUŽNICE: C0RM0NS ■ GRADIŠČA DIS0N10 - GRADO ■ MONFALCONE PIERIS ■ ROMANS DISOHIO ■ RONCHI DEI LEGIONAR: IZTERJEVALNA SLUŽBA POKRAJINSKA BLAGAJNA IZTERJEVALNICE IN ZAKLADNICE: GORICA ■ C0RM0NS ■ GRADIŠČA DISOHIO ■ TARVISIO SREDSTVA V UPRAVLJANJU: NAD 30 MILIJARD PRIMORSKI n Mr K 0 ~ 31. oktohra 196» Napravite svoje stanovanje bolj osebno COOPERATIVE OPERAIE in domače s -DELAVSKE ZADRUGE- TAPETNIM PAPIRJEM ki je danes na razpolago v veliki izbiri HRANILNIŠKI ODDELEK barv in risb za sodobno in klasično opremo stanovanja NUDI J Barve, laki ter orodje najboljših italijanskih ZELO UGODKO in tujih znamk ODRESTNO MERO ciaira razstava: VIALE XX SETTEMBRE 38-1 cianocolori: TRST VIALE XX SETTEMBRE 38-a ciano papirnate tapete: TRG S. GIOVANNI 6 - TEL. 94-275 VIALE XX SETTEMBRE 38-b trgovina v Miljah: VIA DANTE 6 POHIŠTVO Vedno prihranite ko kupite kvalitetno blago Selva. v trgovinah TRŽIČ PISARNE IN RAZSTAVA: ■ 35000 je trgovin, UL. VALENTINIS18 TEL. 72-395 ■ ki v vsej Evropi ■ delij o slovite TOVARNA POHIŠTVA: UL. CERIANI 9 HRANILNE ZNAMKICE T' ; 's DESPAR -V' OTjM