Iz mladih peres . . . (Prispevki ^Zvončkarjev".) KAKO JE NJ. VEL. KRALJICA POSETILA NASO A G ZVONČKI. &OLO* Mislila sem, da me vlefejo za nos, kajli štiri ali Ko je bil Miratl majhen, Se je Ve* de]V0nUovrco:m»prmi°!i!Ukra'iIjiM1pride$nrsoi"™ ?oda selil maminega godu. Že prejšnji dan kraalu sem Be prepričala, da je temu res tako, kajti je spekla mati Veliko DoticO, ki JO je novica )e romala od uat do us( po vsem zavodu. , ¦*. . .. ^ ' Gojenke so bile ta dan čudno mirne in tudi letanja po nadela Z rOZinami in Orehl. hodnikih nad katmm se gcspod direk.or tako često Ta d j j bij JVliran od OČeta jezi, ni bilo. J Jaz pa, o Bog, sem bila tisto julro kakor na žerja- dinar. Zanj je KUpil ZVOnČKOV. VednO vici. Razne misli so mi rojile po glavi. Ali se mi ¦ j-ji *aura4. -.„ frcil. „,„„-„ ±-L KaIiH izpolni vclika želja, ki jo gojim že tako dolgo, da jo Je D11O taKrat na trgU mnOgO letl Deiin vidim? Koliko tisočev in tisočev jih je med narodom, Cvetic. ki to žele iz vsega srca, a meni se ima ta želja izpol- !-, j i ¦ •• -»-i ¦ ••• niti sedaj. A iopet so nie obžle črne misli: morda JTOVedal je mamiCl VOSCUO in Jl lZs pa ne bom videla nje - matere naie države. Spomnila r0Čil Šopek. Mati se je nasmehnila, sem se onih nažih, bivajočih onkraj meje, ob smaragdno ... J ' zeleni Soči in na Koroškem. Domislila sem se takoj ODjela 111 pOljUDlla Miratia ltl mU OCls verza mojega nekdanjega gospoda učitelja: reza]a vejik k poticL • Nimajo očeta kralja, M. . r, , AJ. , . v, nimajo matere domovine, MiraH je rastel. Odsel je V SOle. imajo pisanega očima v črni srajci, Večkraf- Oa ni hilo Anma Vrn \f mati pisano mater — tujo državo!« V CLKrat ga ni DllO UOma, KO je matl Gioboka žaiost in usmiijenost me je obsia do onih praznovala god. Pisal ji je, na razgled* nesrečoikov ia liha zadovoljnost, da bivam v slobodi _:„: ;„ hiln vnS^iln Moti tal-rat ni na- zlatnoj, ki jo oni tako pogreSajo. Medtem pa je prišel ^11-1 JC DHO VOSCUO. IViatl taKrat nl na« «ako zaželeni Irenulek. Iz našega zavoda, kjer je obi- redila DOtice. PoČakala je, da je priŠel skala pel srečnih razredov, mojega — žal — ne, ]«»«., „ , ^' odšla Nj. Vel. kraljica y Mladiko. Med tem smo pa ivliran domOV, in KO je odhajal, mu JO me, gnane po veliki želji, da bi jo videle, vdrle iz ¦ i .-i Vr.ir?f>ri ' razredov na dvorišče in se vstopile v špalir. Jaz sem Jc vlu'"« v Kuvceg. se prerila med prve in nestrpno pričakovala. Kmalu Ta\rn ip hil^ mnnon lpt ^ocnmo so mi živio klici povedali, da se bliža kraljica in laKO Je DUO mnOgO let. acaSOma končno sem jo ugledala. Srce mi jc močno utripalo, pa Se je VSe izpremenilo. ko ie šla mimo mene, bila sem giniena do solz. dušilo /~\~ • i • t i« me je v griu najraje bi se biia zjokala, toda s silo Uce je Uinrl m SO ga pokOpall. sem zatrla soize, ki so mi silile po licih. Polastilo »e Mirnr> nnriva na nntnr>alioi'n in nvptip me je tadi hrepencnje, da bi pokleknila pred njo, po- IVllrn0 pOClVa na poJCOpallStU in CVetje ljubila rob njene obleke in )i s tem izkazala veliko mu dela dTUŽbo. Mirail je pOStal ime* vdanost, Ijubezen. Pnjazno smehliaje nam je Nj. Vel. , . • odzdravljala ves čas z roko, a Sepi trenulki so hitro IHten gOSpod. VSe Se mu klatlja, VSega dostni ffid^ » jo Hr^% Zneka7Tasa.NMisma ima v izobilju. Še mar mu ni več po* sem. da sanjam, a svečani obrazi součenk so nie pre- tice budili v sedanjost — v resnico. Da, prihod Nj. Vel. ' ¦ kraljice je za naš zavod laskav, skoro zgodovinski ^atO ni Čllda, da je pozabil na dogodek, a tudi zame ie pomemben, ostane mi neizbri- ___«.„_ ci ... .» v , sno zapisan v duai, kajti dne 4. oktobra 1930. sem mater. btara je ze in nicesar vec nima prvi. videla Nj. V.^.lucoJJ.rijo. ^ ^ za Mirana, A matj nj pozabila njmj. ljubljanske Mestne ženske realue gmmazije. Slehetni dan moli Zanj, VSakomUr in PAVFT RORN\R- VSelCJ PriPoveduJe ° nJem- PAVEL BOBNAR. Paa. Jet je ^ kar ge nihče yeč ne TIHO HREPENENJE... spomni na njen god. Kdo bi se neki? L Oče počiva, dobri Miran pa nima časa Zarja sreče zatonila, zato. Mamica je tako čudna, da se na v boli mi srce drhti. ta dan vselej razjoka ... V tihem gaju se je skrila Nazadnje je mamica umrla in so tozna shka lepih dm. jo pokopali k QČetu Tudj na njenem II. grobu raste cvetje. Noč tihotna... Srce moje si želi veselih dni, Zima se je poslavljala, ko je go^ ko še nisem znal za boje spod Miran hitel po ulicah. Pot ga1 je grenkih ur sedanjosti... privedla tnimo trga, kjer so prodajali jjj male šopke zvončkov. Ob pogledu na= 7 \z tujine k domovini nje je zabolelo Mirana v srcu. Kupil bolna misel mi hiti, ' ]e dr»bne cvete, pohitel domov, se tja kjer v tihi kraljevini zaprl v sobo in zajokal. mrtvih — moja mati spi... Mar vemo, kaj ga je težilo?__