Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. Naročnin* za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta. 7 K. Poaaiutnia itavllka 10 v> Reklamacije so pottaiae preit«. Hafranklrana plina i« a« apra-(•ataje. Kokepili ta aa maaja, Ima Stati. laaitapaa peUt-miiaa (širina 88 aa) u aakrat 10 ria^ nttnl pe 4ef itvara. 16. štev. V Ljubljani, v sredo dne 24. februarja 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Piapora>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. „Rde51 Prapor" izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin. Za N0BČ1]0 za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.________________________________________ Komu Je treba vojne? Neznosne provokacije — ultimatum — straža ob Drini — evropski mandat . . . takih besed zdaj mrgoli po uvodnih člankih avstrijskih časopisov toliko, da ni čudo, če pograbi navadnega či-tatelja nervoznost in se mu zazdi, da že sliši grmenje topov in pokanje pušk. Vojna je neizogibna; to ponavljajo dan in dan in iz Srbije prihaja vest, da so veliki angleški Časniki že odposlali tja svoje vojne poročevalce. Vojna je neizogibna — to verjame pod vtiskom trajnega vojnega bobnanja in ščuvanja že tisoč in tisoč ljudi v Avstriji. Neizogibna — zakaj P V znanih krogih, v katerih ylada brezumno, brez možgan živeče »korajžaratvo* in se smatra dvoboj za vrhunec značajnosti, velja *oačelo», da se mora človek čutiti užaljenega, če ga kdo .fiksira. in da more samo kri oprati tako žalitev, Včasi so taki nazori odločevali tudi v življenju celih narodov; obleka, ki se ni vjemala s predpisi etikete, beseda, ki ni v vsakdanji rabi diplomacije, je zadostovala za vojno, ki je vničila tisoče in tisoče. Pravijo, da je tudi sedanji položaj Avstrije tak. «Velevlast> ne more mirno trpeti, da jo neprenehoma draži .pritlikavska* Srbija. Avstrija mora varovati svoj «ugled» spričo Evrope, spričo sveta, spričo zgodovine. Ta bajni ugled zahteva, da udari predrzno državico kakor medved miško in da ji za vse čase prežene veselje za izzivanje. Če bi morale biti fantovske navade merodajne za države, bi se razumela taka hujskarska logika, zakaj neumnosti, ki jih uganjajo nekateri ljudje v Belemgradu, se ne dajo v tajiti. Toda če je vojno ščuvanje v Srbiji zločinsko, ne morejo iz njega zajemati opravičenja za svoj zločin tisti, ki hujskajo v Avstriji. Zaradi .postavljanja* malčkov v gostilni lahko pograbijo močnejši fantje stole; končno imajo eni in drugi sami sebi pripisati bunke, ki jih od* neso. Ge pride do vojne med Avstrijo in Srbijo, pa ne bosta trpela škode in žrtev Ahrenthal in Jurček, ampak padali bodo na bojišču srbski in avstrijski možje, brez otrok bodo ostale avstrijske in srbske matere, brez mož avstrijske in srbske žene, mllione in miljarde bo plačevalo avstrijsko in srbsko ljudstvo, edino korist pa bi imeli internacionalni kapitalisti, ki vlačijo neznanske dobičke is militarizma. Da bi Avstrija kaj izgubila, zato ker kriči in razgraja v Belemgradu nekoliko nerazsodnih in nekoliko takih ljudi, ki bi z bojnim truščem aai odvrnili pozornost od svojih grehov, je neumna trditev, ker nervoznost Se nikdar ni bila znamenje moči. Ce smatra Avstrija Srbijo za tako majhno, kakor pravijo njeni sabljači, tedaj bi hila vojna, ki bi jo začela velevlast proti mali državici, nemoralna, kakor je nemoralno, če tepe krepak mož neodraslega otroka. Kdor prezira obnemoglo dračje slabotneža, se ni ie nikdar ponižal v očeh pametnih ljudi; sodba tepcev pa ne sme vplivati na dejanja velike države. Vendar je zadnji čas toliko bojnega krika v Avstriji, da je treba vprašati: Komu je pravzaprav treba vojne? «Vojaški krogi vedno radi sanjajo o krvavem boju in o slavnih zmagah, zakaj na obzorju takih dogodkov se kaže avanzma, odlikovanja in občudovanje civilistov. Da militarizem tudi zdaj močno rožlja s sabljo, se opaža. Tudi v dvorskih krogih je nedvomno klika, ki zastopa militaristične nazore ter vpliva, kolikor le more navzgor in navzdol. Z^lo sumljivo je pa tudi pisanje glavnih klerikalnih listov, ki so spustili zadnji čas celo jato rac v zrak z očitnim namenom, razdražiti javno mnenje in sugerirati mu vero v nujno potrebo vojne. Med klerikalnim taborom in visokimi vojaškimi krogi so že davno intimni stiki; proti Italiji n. pr. ni nihče toliko ščuval kakor klerikalci. Zdaj se zopet razodevajo te vezi. Kdor jih hoče razumeti, se mora spomniti, kako vneto so klerikalni listi svojčas raznašali vesti o izpremembah na najvišjih mestih v državi in kako željno pričakujejo take dogodke. Dobro se godi klerikalizmu v Avstriji, toda vsemogočen še ni. Po vsemogočnosti pa hrepeni. Pa kombinira, da bi zunanji dogodki vplivali na notranje, da bi vojna povzročila reakcijo in da bi tako Avstrija prišla povsem Rimljanstvu v roke. Vsem tem vojnim agentom se pridružujejo še brezvestni kapitalistični špeknlantje, ki hočejo kupčij in profita ne glede na krvavo ceno, bi jo morajo plačati ljudske množice; končno caplja za njimi Se nekoliko fantastov, pričakujočih od prvega strela svetovno vojno, od nje pa uresničenje vsakovrstnih otročje-političnih sanj. Nevarnost je torej nedvomna. Bojne fraze imajo še vedno sugestivno moč in omamljajo kakor drugi strupi. Tuintam se kažejo poizkusi, da bi se popularizirala misel na vojno. Delavstvo pa ne bo sedlo na te limanice; zakaj za delavsko ljudstvo je vojna nesreča v vsakem slučaju; delavstvu ne koristi ne zmaga, ne poraz vojske, škodujejo mu pa posledice .srečne, in nesrečne vojne. Treba bo, da se delavstvo oglasi in morda pride prav kmalu čas, ko bo moral zadoneti njegov glasni in odločni protest proti brezvestnim hujskačem. Delavstvo noče vojne l Tržaške zgodbe. V Trstu, sredi svečana. Od nekdaj se je gibala politika slovenskih narodnjakarjev v Trstu stvarno med malenkostmi, katerim so pa po možnosti dajali obliko velikih dogodkov in interesov. Ostali so torej sami sebi zvesti, če se tudi zdaj bolj razburjajo nad malenkostjo, nego nad važnimi rečmi. Razburjen je zdaj poslanec dr. Rybar, razburjena je »Edinost*. Ker pa to ne zaleže dovolj, se je moral razvneti tudi ljubljanski .Slovenski Narod", ki je že davno pozabil, kako se mu je nekdaj studilo tržaško solzarstvo. y Kar se je zgodilo, je samoposebi tako malenkostno in malopomembno, 'da bi nam-bilo najljubže, če ne bi bilo treba o stvari sploh nič več pisati. Ampak to ni všeč narodnjakarjem, ki razvlačijo stvar, ker najbrže mislijo, da jo tem bolj oslabe, čim več besed nakopičijo o njej. Stvar je pa ta: »Delavski List* je v neki notici dejal, da je hčerka narodnega voditelja drja. Rybara zahajala v tukajinje nemško društvo »Turnverein*. Kdor pozna socialistično mišljenje, je takoj vedel, da »D. L.* ne prinaša tega kot afero, ampak kot primer, s katerim se je imel ilustrirati pomen šovinističnih fraz. V narodnjaškem taboru je bilo pa tako, kakor da je počila bomba. Dr. Rybaf je poslal „D. L.“ popravek, »Edinost* je pa posegla v zalogo svojih psovk. Tako se torej stvar ni mogla končati in »Delavski List* je ponovil svojo trditev. To je narodnjakarje še bolj pogrelo; dr. Rybaf je objavil 16. t. m. v »Edinosti* poziv, da naj pride »D. L.* na dan z dokazi. Na to je »D. L." dne 19. t. m. odgovoril, da nima povoda, verjeti drju. Ribaru več kakor osebi, Ki je s častno besedo potrdila, da je dvakrat videla Rybarevo hčerko v društvu „Tumverein“. Obenem obljubuje uredništvo, da v kratkem objavi dokaze za svojo trditev. »Slovenski Narod", ki hoče tekmovati s surovostjo „Edinosti“, ima pač pravico, več verjeti drju. Rybafu, dokler stoji trditev proti trditvi. Toda slabo se poda »S. N.“, če se ogorčuje zaradi taktike, ki je povrh vsega v socialističnem listu še izjemna. Naše narodnjakarstvo stika neprenehoma po takozvanih narodnih grehih; če se pogovarja človek s tujcem, ki ne zna slovensko v njegovem jeziku, se mu prav lahko zgodi, da ga pribijejo v nacionalističnem listu kot „narod-nega izdajalca". „S. N.“ sam pa je lani dosegel rekord, ko je objavljal cele liste takih „narodnih grešnikov" po imenih. „S. N.“ se ni prepričal, zakaj je bil ta ali oni prisiljen, vstopiti v nemško trgovino, zakaj je ta ali oni oče moral dati svojega otroka v nemško šolo, ampak je kar objavljal, z nedvomnim namenom, da škoduje dotičnim ljudem in da jim nakoplje preziranje na glavo. Zelo »delikatno* je bilo n. pr., da je nahrulil dekle, ki se je bilo zaljubilo v »belgijca*. »S. N.* se je še bahal s tem početjem, ki ga je izvajal kar en gros, pa se je postavljal, češ, da izvršuje narodno delo. Ta list ima torej najmanj pravice, ešofirati se nad notico socialističnega glasila, v kateri ni bilo niti sledu onega bom-basta, s katerim je »S. N.* navadno garniral svoje provokacije. Gotovo je toliko, da poznajo tržaški sodrugi svoje pravice in dolžnosti sami, manire se pa ne bodo učili od „S. N.“, ki je pozabil na svoje članke o časnikarski dostojnosti, spisane v dobi ..harmonije", še preden se je posušilo črnilo. Omenimo naj mimogrede le še to, da je dr. Rybar obljubil onemu, ki dokaže trditev o zahajanju njegove hčerke v „Turnverein'‘ in pa „Del. Listu" po 100 kron. Taki bahavi argumenti so v meščanskih krogih precej navadni, nam pa ne pomenijo nič druzega, kakor smešno trkanje na polno mošnjo in morda še poizkus, da se odvrne pozornost od glavnega vprašanja. Dr. Rybaf bo dobil dokaz, denar si bo pa lahko prihranil. „D. L." je obljubil dokaz in zdi se nam, da je zdaj edino pametno, počakati nanj. Naš sbor. Daij«. V teh vročih razmerah je baron Bienerth postal miniitrski prodsednik. Nihče ni vedel zakaj. Da ne razume situacije in svoje naloge, je pač takoj pokazal. Največ rabuk je bilo na češkem, kjer so bili nemški nacionalci s obstrukcijo preprečili delovanje deželnega zbora in volilno reformo. Vlada bi bila morala z močno roko poseči vmes; barOn Bienerth je pa gledal, kaj se godi, pa se je zanašal na ljubega boga, potem pa na rablja. Tisti dan, ko je avstrijski cesar praznoval šestdesetletnico svojega vladanja, u je v Pragi razglasila nagla sodba. Vislice so star instrument avstrijskih vlad in zlasti Pragi ni to novo sredstvo; ampak če je Se tako staro, vendar ni pripravno za reševanje avstrijskega problema. Državni zbor ja bil takrat podoben smodniSnici in nagla sodba je bila kakor iskra, ki ga je imela pognati v zrak. Tedaj se je vršila tista zgodovinska seja, ki se je pričela z rabuko čeških narodnih radikalcev in se je končala s tem, da so socialni demokratje s svojo hladnokrvnostjo in po« litično previdnostjo rešili obstanek prvega ljudskega parlamenta. Vspeh, ki so ga takrat dosegli socialistični poslanci, je bil tako velik, da so ga nehote priznali najbolj sagriženi sovražniki naše stranke. Bienertbova vlada pa tudi tedaj ni pokazala nobene zmožnosti. Potrebovala je proračunski pro-vizorij, pa ni vedela, kako bi ga spravila pod streho, in vsa njena modrost je bila v tem, da je prosjačila pri socialnih demokratih, naj pomagajo iz zadrege. Socialni demokratje so seveda kot načelno opozicionalna stranka glasovali proti proračunu, omogočili so pa, da je parlament rešil stvar in se je država obvarovala § 14. Proračunski provizorij je za nas Slovence zanimiv tudi zategadelj, ker smo pri tej priliki izvedeli, da slovenski poslanci ne bero reči, o katerih imajo glasovati. Ko je bil profesor Belar imenovan za deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem, kar je bila res nacionalna koncesija Nemcem, so vzrojili liberalci in klerikalci; •Slovenec* je pošiljal barona Schwarza v penzijo, vprizorila se je velikanska protestna akcija, a imenovanju nemškega šolskega nadzornika je bilo že prejudicirano v proračunskem provizorju, ki je obsegal svoto u njegovo plačo in slovenski poslanci — niso videli tega! Po božičnih počitnicah, ki niso bile prekratke, je imel parlament opravka s samini nujnimi predlogi. Vse mogoče nacionalne stranke so jih vlagale in vsi so bili kolikortoliko v zvezi z narodnim vprašanjem, a nobeden se ni dotikal jedra. Tudi vlada je obljabovala načrt jezikovnega zakona, toda same za Češko. Nemške in češke stranke kakor tudi vlada vidijo sploh samo češko-nemlko vprašanje za vprašanje ostalih narodov se nihče ne zmeni. Jugoslovani se imeli lepo pril ko, spoznati politični položaj in pretehtati svoje upe. Jasno se je pokazalo, da je tudi češkim meščanskim strankam slovanska vzajemnost samo pretveza, da dobivajo od drugih Slovanov podporo za svoje egoistične namene. Po glavi jim bodi svetovadavska država, za avtonomijo narodov ne ganejo prsta. Socialni demokratje so v državnem zboru pokazali pot, ki edina vodi k rešitvi narodnega vprašanja v Avstriji. Ko so bili itak že sami nujni predlogi na razpravi, so vložili svoj predlog, da se voli poseben odsek 63 članov, kateremu bi se odkazali vsi jezikovni predlogi in načrti, ki bi pa sam izdelal in zbornici predložil jezikovni zakon za celo Avstrijo na podlagi narodne avtonomije, Prudltdolk: Opozarjam, da je referentova doba potekla. Dr. Henrik Tuma: Z ozirom na važnost predmeta predlagam, naj se podaljša referentu po poslovniku določeni čas. Frai Jernejčič: Pridružujem se temu predlogu v tem zmislu, da se dovoli poročevalcu neomejena doba. Predsednik stavi predlog na glasovanje. Sprejme se soglasno. Poročeyalee Etbln Kristan nadaljuje: Jasno je, da je bil edioo sodalno-demokratični predlog umesten in sprejeti bi ga bil moral, komur je ležeče na rešitvi narodnega vprašanja. Socialni demokratje so seveda ravnali dosledno v zmislu brnskega programa, po katerim bi morali vsi prizadeti narodi sknprfs rešiti skupni problem. Samo v takem načinu reševanja je garancija za resničen in trajen vspeh. V Avstriji živi osem narodov — z dobro voljo se jih lahko našteje še nekoliko več — in s stališča skupnosti mora biti državi ležeče na tem, da najde vsak svojo domovino v njenih mejah. S stališča pravičnosti gre vsakemu narodu popolna svoboda in neodvisnost, vsak ima pravico do vseh pogojev za svoj razvoj in napredek. Vsak avstrijski narod je pa večina in manjšina obenem in 6m bi sedli vsi za eno mizo, bi si morali priznali to. Vslkemu narodu mora biti ležeče na svojih manjšinah in praksa pokazuje, da mu je, Metoda, ki bi vodila k ciiju, bi bila torej ta, da bi moral vsak narod kot večina in kot manjšina sodelovati pri reševanju pravice, ki bi jih zahteval za svoje manjšina, bi morai tedaj priznati tudi manjšinam drugih narodov. Ta edino vspešna metoda bi bila posledica socialno-demokratičnega predloga. Ali predlog je bil odklonjen. Glasovali so zanj socialni demokratje, Rusini in Jugoslovani; Cehi in Poljaki so pustili svoje slovanske brate na cedilu. Ves lani zasnovani neoslavizem, vse visoko patriotično navdušenje je skopnelo, čim ni bil predlog podan za bajeslovno češko državno pravo. Mali slovanski narodi bi bili lahko spoznali, da so češke meščanske stranke imperialistične, ne pa avtonomistične, da so zatelebane v zaprašene pergamente in formule, da prav po opičje posnemajo madžarsko fevdalno politiko in nimajo druge politične ideje, kakor svoje anahronistično državno pravo. Za Slovence, Hrvate, Srbe je vsako historično načelo pogubno; zanje je rešitev edino v narodni avtonomiji, ki ne škoduje nobenemu narodu. V boju za narodno avtonomijo jim pa mečejo Čehi in Poljaki le polena pod nogo, edina stranka, ki resno pospešuje, to za nas edino rešilno načelo, je socialna demokracija. To dokazuje, da je aapredek in okrepčale socialne demokracije v vitalnem interesu malih narodov. Jugoslovanska politika, če hoče biti res narodna, ne sme biti ne hejslovanska, ne neoslovanska, temveč soci-alno-demokratifna. V mednarodnosti je rešitev vsake narodnosti. # V zadnji dobi se je izvršil dogodek v visoki politiki, čegar posledice čutijo avstrijski narodi še zdaj hudo, a jih bodo, žal, še bolj čutili. Zgodilo se je to zgolj iz imperialističnih in dinastičnih namenov. Avstrijski kapitalizem si je hotel vstvarlti kolonijo, dobičkarski interesi kapitalizma tiče tudi za tem korakom. Danes je aneksija gotovo dejstvo. Zaradi tega nam ni treba pozabiti, kako brutalno in nerodno je Aehrenthalova diplomacija izvršila stvar in način se mora obsoditi. Ne more se pa mirno prenašati, da bi šovinistična blaznost zaradi tega dogodka ščuvala na vojno, ki bi bila najhujši udarec za delavno ljudstvo. Dalje. Ruski šplonaža pred sodiSčea. Senzacionalen je proces, ki se pravkar vrši pred krakovskim sodiščem, zakaj ves vohunski zistem ruske policije se razvija pred njim, obenem se pa dokazuje, kar je dolgo trdilo neodvisno časopisje: Da je umor navadno sredstvo ruskih izjemnih sodišč, da se ljudje tam obešajo in streljajo, ne da bi bili zagrešili senco kakšnega zločina, za katerega je določena smrtna kazen, ne da bi se vodile proti njim zakonite preiskave in zakonite razprave. Poročali smo že zadnjič, da je neka Borov ska tožila glavnega urednika socialno-demokratičnega dnevnika .Naprzod* v Krakovu, so-druga Hekerja zaradi članka, v katerem je bilo rečeno, da je Borowska služila ruski policiji kot vohunka. Sodrug Heker je nastopil dokaz resnice in kot glavni priči sta prišla iz Pariza Bakaj in Burcev, ki sta znana zaradi Azevega slučaja. Burcev je prvi obdolžil Azeva, da igra dvojno ulogo, Bakaj pa je podal dokaze, da je bil Azev vsa leta služabnik policije. Bilo je vsled tega neizogibno, da se je govorilo na razpravi tudi o provokacijah in špionažah Azeva, kakor sploh o ruskem protirevolucionarnem zistemu in vsled tega je dobil proces nenavadno velik pomen. Zaradi tega podajamo o razpravi obširnejše poročilo. * Razprava se je pričela dne 16. t. m. dopoldne. Predsedoval je deželni sodni svetnik Raczynski, toženega sodr. Hekerja je zastopal dr. Hesky, tožiteljico Borowsko pa dr. Lewicky. Obtoženec je nastopil dokaz resnice ter je izvajal: Vsi se spominjamo, kako velike upe je zbudilo revolucionarno gibanje na Ruskem in Poljskem. Gibanje je imelo namen, odpraviti carizem in osvoboditi narode, ki ječe pod ruskim absolutizmom. Za naš narod je bilo to gibanje kakor zarja svobode izza stoletnega suženstva. Toda, žal, da se je zadušilo v potokih krvi in cel gozd vislic je zrastel na bojišču. Carjeva vlada se ni posluževala samo brutalne sile bajonetov in pušk, ne le vojske, kozakov in pogromov, temveč tudi stredstva, ki ga rabi vsak silnik za potlačenje svobodnega gibanja: namreč vohunstva. Kjer ni svobode in ustavnih pravic mora biti vsako revolucionarno gibanje tajno. Carjeva vlada pošilja torej v vrste revolucionarjev svoje špione, ali pa išče med revolucionarji izdajalce. Tudi med apo-stelni je bil Judež; rudi danes ne primanjkuje Judežev. Spionažo v Rusiji je pred kratkim razkrila glasovita Azevova afera. Koliko žrtev so spravili taki špioni-provokaterji na vislice, v ječo in v Sibirijo. Strašno me je pretreslo, ko sem našel na varšavskem imeniku špiohov ime Janine Bofovvske. Bilo mi je strašno, pa vendar se mi ni zdelo nemogoče. Ruska v ada išče prav takih špionov, ki ao simpatični. Najboljši je za špiona tisti, ki mu slepo zaupajo, kakor je bilo z Azevom. Ko sem imel dokaze, sem ves potrt napisal članek ter sem vprašal, kako je mogoče, razložiti tako strašno ponižanje samega sebe. Drugo jutro je prišla gospa Borovvska v uredništvo. S solzami v očeh mi je pripovedovala, da so jo tovariši na vseučilišču izgnali. Dejal sem ji, da je bila moja dolžnost, napisati članek. Vprašala me je, kaj se bo ž njo zgodilo in potem je trdila, da je nedolžna. Ko sem ji dejal, da ji ne verjamem, mi je odgovorila: wRazumem, ker sem bila pred Vami odkritosrčna.” Te besede so me spomnile, da mi je nekoč pripovedovala, da pojde v Ameriko. Ko sem jo odgovarjal, češ, da Amerika ni dežela za tako nervozne ljudi, mi je odgovorila, da je storila zločin. Kar sem si takrat mislil, rajši zamolčim. Rekel sem ji pa: »Ničesar nočem več vedeti; le pojdite v Ameriko.” Na njeno besedo o zločinu sem se torej spomnil, ko mi je dejala, da je bila odkritosrčna. Toda opozarjala me je, da so potovale druge ženske z njeno potnico v Rusijo in da je bila morda druga z njenim imenom pri policiji. Tudi to sem moral uvaževati, pa sem ji obljubil, da preiščem natančno stvar. Obrnil sem se do Burceva in Bakaja. Pojasnila, ki sem jih dobil, so morala pregnati vsak dvom; vedel sem, da je Borowska, katero je imenik »Ohrane* označeval za vohunko, tista, ki danes toži. Predsednik: Ali niste opazili, da je imenik .Ohrane* govoril o zdravnikovi soprogi Bo-rowski? Saj ste vedeli, da je Borowskin mož uradnik pri namestništvu. Obtoženec: Na Ruskem se misli vedno na zdravnika, če se govori o .doktorju*. Tako je nastala pomota. Dr. Lewic ki: Zakaj niste postavili Borowske pred strankino sodišče, kakor Brzozovvskega, ki je obdolžen enega dejanja? Obtoženec: Tu je velika razlika. Mnogo resnih ljudi še ne verjame, da bi bil Brzozowski kriv in misli, da se dokaže njegova nedolžnost. Borowska si je sama izbrala današnje sodišče ... Silna napetost je vladala, ko je bil poklican priča Mthajlo Bakaj. Star je 27 let, študent književne zgodovine v Parizu, raaloruski kozak, pravoslavne vere. Govori ruski. Bakaj pravi, da je bil od aprila 1905 do 1. januarja 1907 nastavljen pri policijskem oddelku .Ohrane* v Varšavi za Petersonovega pomočnika. Dr. Hesky: S kakšno plačo? Bakaj: Imel sem 3000 rubljev stalne plače in 1000 rubljev postranskih dohodkov. .Ohrana* ima tri razrede uradnikov in uslužbencev. V prvem razredu so tisti, ki imajo čin v uradništvu. V drugem uradništvu so uslužbenci brez čina, ki prostovoljno opravljajo tajne posle; to so ta-kozvani .filori*. V tretjem razredu so osebe izven .Ohrane”, ki prinašajo vesti o revolucionarjih. Predsednik: Z eno besedo: Špioni. Bakaj: Ne, špioni so bili .filori”. Predsednik: Ali ste videli Borowsko pri .Ohrani*? Bakaj: Meseca maja in junija 1905 je občevala s Petersonom v Varšavi. Enkrat me je Peterson poklical in mi je naznanil nekaj brez važnosti. V sobi je bila gospa, v kateri sem pozneje natančno spoznal današnjo tožiteljico. Ko je Borovvska že odšla, mi je Peterson dejal: Poklical sem Vas, da vidite novo agentkinjo .Ohrane*. Peterson je pripovedoval, da se je bila najprej oglasila pri policajnem načelniku Sejfertu, kateremu je rekla, da bi lahko dajala policiji vesti o socialističnih revolucionarjih, ki žive v tujini. Saj-fert jo je odpeljal k Petersonu, kateremu je povedala, da je že dolgo imela tak namen, ampak da se je bala. Zahtevala je 100 rubljev na mesec, pogodila sta se pa za 75 rubljev, ampak obljubilo se je, da dobi posebne nagrade, če bo njena služba dobra. Svoje vesti je imela pošiljati pod napačno adreso »Nina Jenkianek, Danielovviczeva ulica 5.* Borowska je potem večkrat prišla. Enkrat je povedala, da ima neka učiteljica prepovedane knjige. Pri učiteljici je bila hišna preiskava in prepovedane knjige so se našle. Ne vem, če so zaprli učiteljico. Borovvski se je vselej telefoniralo, če jo je »Ohrana* zahtevala. Predsednik: Odkod veste to? B a k a j: Ker sem ji sam telegrafiral. Videl sem tudi njene telegrame, odposlane .Nini*. Enkrat v jeseni me je Peterson telefonično poklical. Bo-rowska je bila v omedlevici. Peterson je bil v veliki zadregi. Prinesel sem kozarec vode in sem jo spravil k zavesti. Predsednik: Ali bi spoznali Borowsko, če bi stopila pred Vas? Bakaj: Danes sem jo videl v sobi za priče in takoj sem dejal: To je Borowska. Dr. Hesky: Zakaj ste izstopili iz „Ohrane". Bakaj: Začetkoma sem mislil, da rabi policija samo zakonita sredstva proti tistim, ki kale red. Slišal sem večkrat o mučenju, ampak nisem verjel. Pod Petersonom se tudi ni zgodilo nič takega. Meseca oktobra 1903 je Peterson odšel v Peterburg in Ševjakov je prišel na njegovo mesto. Predsednik: Ali je prihajala Borowska tudi k Sevjakovu. priloga »Rdečemu praporju" z dne Ib. februarja 1909. Bakaj: Ne vem. Ampak bila je na imeniku špionov. Šev jakov je bil izzivač, pod njim sem spoznal razne strahote. Predsednik: Dimitrij Ševjakov je bil v Peterburgu zaslišan kot priča in je izjavil, da ne pozna imena Borowske. Bakaj: To se lahko razlaga. Saj ne sme povedati ničesar. Lopuhina so zaprli, ker je izdal take tajnosti. Dr. Hesky: Peterson je imel biti zaslišan, pa je odrekel pričanje. Bakaj: Pod Ševjakovim so se godile grozne reči. Neki Reuchel je izvedel, da je trgovec Piker le zadel denar v loteriji. Najel je v imenu Ševjakova pet brezposelnih ljudi, da so napadli in oro pavli trgovca. Potem je Reuchel vseh pet naznanil Ševjakovu. Prišli so pred sodišče in vsak je dobil 15 let prisilnega dela, Reuchel pa nagrado. Brez sodbe in sodišča je bilo takrat mnogo ljudi ustreljenih. Meseca oktobra 1905 je izšel manifest o konstituciji. Moji upi so bili veliki, toda bil sem strašno razočaran. Nastopila je najčrnejša reakcija. V Varšavi je neki G rti n vpeljal torturo (mučenje) in general S k ali o n je vedel to. Sedemnajst mladih ljudi, ki pri nekem gostilničarju niso mogli plačati računa, je bilo ustreljenih. Ž njimi vred so ustrelili še mnogo drugih, ne da bi bili sploh prišli pred sodišče. Dostikrat sem protestiral proti takim strahotam. Vsega tega ni storila policija v interesu države, ampak samo za osebno korist nekaterih. Dr. Lewicki: Zakaj ste stopili v Ohrano, ko ste bili sami prej revolucionarec ? Bakaj: Revolucionarec nisem bil; pač sem bral prepovedane knjige in časopise. Leta 1902 so me zato v Jakaterinoslavu zaprli. Ko sem bil izpuščen, sem postal pri peterburški policiji prepisovalec in potem sem šel s Petersonom v Varšavo. Predsednik: Zakaj ste torej vstopili pri policiji? Bakaj: Da si kaj zaslužim. Predsednik: Torej zaradi kruha? Bakaj: Da. Bil sem mlad človek. Zdaj razumem, da je bila lumparija. Sicer sem pa mislil, da se vse vrši zakonito. Dr. Levvicki: V izjavi poljske socialistične stranke, katero je ponatisnilo „Novoje Vremja*, ste imenovan za zločinca in izdajalca. Bakaj: To je bila vladna izjava in je imela namen, omajati verjetnost mojih podatkov o Azevu. Mnogo ljudi je spravil Azev na vislice. Ko sem izstopil iz Ohrane, sem bil kot politični zločinec poslan v Sibirijo. Burcev mi je pomagal, da sem pobegnil. Zdaj živim v Parizu. Druga priča je Vladimir Borcev, literarni zgodovinar in izdajatelj časopisa »Biloje* v Parizu. Priča pripoveduje, da je prišel Bakaj meseca maja 1906, ko je bil še pri Ohrani, k njemu s podatki za neko delo o revolucionarnem gibanju. Burcev mu začetkoma ni zaupal. Že na prvem sestanku mu je Bakaj dejal, da je najnevarnejši sovražnik revolucionarnega gibanja »državni provokator*, katerega ni nikoli vi del, ki pa deluje v tujini in se vozi s tajnimi žandarji. Pozneje se je izkazalo, da ta provokater, ki je nastopal z napačnim imenom Raškin, ni bil nihče drugi kakor Azev. Ko je bil tretjič Bakaj pri Burcevu, je imenoval tudi Borowskino ime. V Parizu je spoznal njeno fotografijo v takih razmerah, da je bil vsak dvom nemogoč. Priča nadaljuje: Po svojih izkušnjah v občevanju z Bakajem sem dobil vtisk, da je vse resnično, kar je Bakaj pripovedoval ali pisal. Zlasti velja to za vse, kar je povedal o Azevu. Predsednik: O tem ni potrebno govoriti. Porotniki izjavljajo, da se jim zdi to zelo važno, pa žele, da priča govori o tem. Burcev: Azev je najvažnejša točka v revolucionarnem gibanju. Ko sem prej sumil o njegovem prepričanju in izrazil svoj sum, se mi ni zaupalo in pred štirimi ali petimi meseci sem bil postavljen pred strankino sodišče v Parizu. Tam še ni bilo zadostnih dokazov proti Azevu. Šele Bakaj mi je prinesel take dokumente, da je postalo jasno, da je psevdonomni Raškin Azev, državni provokater. Če bi se bilo prej verjelo Bakaju, b i bila prišla strašna Azevova vloga tri leta prej na dan in tisoč ljudi ne bi bilo moralo umreti na vislicah. Azev ni bil le voditelj v očeh revolucionarjev; on je bil glava r bojevne organizacije. Dejansko je sodeloval, kar je gotovo, v zaroti proti Pleveju inpriusmrtitvivelikegaknezaSergeja. Sam je izvršil te atentate. ft Soproga tožiteljice, namestniškega uradnika dr. Mariana Borowskega so dopoldne prijeli na sodišču, ker so našli samokres pri njem. Popoldne so ga izpustili. Policija je dobila nalog, vsak dan preiskati njega in njegovo ženo, preden vstopita v sodnijo, če nimata orožja pri sebi. Zaupniki, ki so dobivali po več iztisov žepnega koledarja, so naprošenl, da vsaj do konca meseca februarja odračunajo. Politični odsevi. Državni zbor misli Bienerthova vlada skl cati sredi marca. Toda doslej je to govorica. Bsroa Bienerth ve danes toliko o paiitičaera položaju, kolikor ja vedel tisti dan, ko je zs kijučil p&rlamcnt. Kaže se dati na dan jasneje, kakšna velikanska napaka se je storila z zaključenjetn. Dokler je b*l državni zbar skupaj, je itnela ogromna večiDa strank voljo za delo in red hi se bil v zbornici lahko napravil, seveda ne z Bienerthom. Delavnost ni bila brez večine, pač pa ministrski predsednik, ki se je bal, da mu proračunski odsek :>e dovoli dtspozi-cijskega fonda. Ge bi bil baron Benerlh i? iega izvajal navadne ustavne konsekvence, pa se poslovil, bi imeli danes drogo vlado, ampak nunda ne »predpustno*, temveč tako, s katero bi bila večina delala. Z.laj, ko je parlament razkropljen, bi pa vsaka stranka rada čim več profitirala od položaja in zato so zdaj težave res večje. Giške meščanske stranke baje zahtevajo, da morajo Nemci jamčiti, da ne bo obstrukcije v češkena deželnem zboru. Tedaj bi oni jamčili, da ne obstruirajo v državnem zboru. Nemci pa obračajo in pravijo, da cnra biti najprej red v državnem zboru, potem šele pride deželni zbor na vrsto. Za temi zahtevami se pa seveda skiivajo druge dobičkarije. Cim slabotnejša ie vlada, tem manj bo opravila v tem položaju. Ge bi ga baron B>enerlh razumel, bi kratkonialo sklical državni zbor, da se pokaže, če ima večino, ali pa če je nima. Dokler ni parlamenta, je vsako ozdravljenje nemogoče. Pa tudi svoje pozicije ne bo Bienerth rešil z zavlačenjem, temveč žte poslabšal jo bo. Kržčanski socialci se deroaskirajo. Doklej so smatrali Bienertha za svojo marioneto, zdaj ga pa tudi že zapuščajo in izdajejo parolo, da mora krščansko - socialna st-anka sama prevzeti vlado. Za najbližjo dobo bi radi ujeli tri ministrske sedeže; Predsedništvo, trgovino in nauk. Poleg tega bi pa imel predništvo zbornice zopet dobiti krščansk' socialec Pat ta i. Šola je žn stari cilj krščanskih godalcev in kako bi bilo tedaj s svobodo pouka, se je pokaralo zdaj na Dunaju z zapiranjem »svobodnih šol». Trgovinsko ministrstvo bi pa radi dobili v kremplje zaradi trgovinskih pogodb z zunanjimi državami in ker bi sploh radi izpremenili smer trgovinske politike v državi. Vprašanje ie še, kako dolgo ne bodo iztegovali rok tudi po finanč-nem ministrstvu, katero prepuščajo za sedaj Poljaku Bil inske mu. Gibom ponujajo poljedelsko listnico in ministrstvo za javna dela. WeiBkir-chner je že konferiral s Praškom. Smatra se za gotovo, da bi češki »grarc: prevzeli poljedelsko ministrstvo, dvomi se pa, da bi marali še enkrat Praška; afrVarrii' Mtib podpira bolj hrepanenje Maržala ali pa Stančka. Ministrstvo za javna dela bi imel po krščansko-socialnih načrtih dobiti češki klerikalec dr. Hruban. Ga bi se vremičile te kombinacije, bi se h tol'ko izpremenilo, da bi dobili mesto pritajenega, očitno klerikalno ministrstvo. In to bil še dobiček. Ruski veliki knez Vladimir je v sredo umrl v Peterburgu. Vladimir, ki je bil baje le dva dni bolan, je bil med najnevarnejšimi voditelji ruske dvorske katnarile. Že leta 1881 je tedanji car Aleksander II. določil, da prevzame Vladimir v slučaju njegove smrti regenstvo. Toda dokler je bil Aleksander živ, je ostal Vladimir brez vpliva. Šele ko je prišel Nikolaj na prestol, je zrastla Vladimirova veljava. On je bil vodja aristokratične častniške stranke, on se je najbolj upiral vsaki reformi in vsakemu konstitucionalnemu napredku. Največ se je o njem pisalo takrat, ko je Gapott vodil množice pred carjevo palačo; Vladimir je takrat ukazal streljati na ljudstvo. Pozneje se je sprl s carjem zaradi velikega kneza Cirila in se je preselil v Pariz, toda sčasoma sta se pobotala. Vladimir se je vrnil v Peterburg in si je zopet pridobil prejšnji vpliv. Lovska zavist v politiki. Naši čitatelji se še spominjajo na pikantno dogodbico, ki se je vršila lani julija meseca v proračunskem odseku. Vlada je predložila prodajo večjega drž. lovskega revirja prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Ta revir je imela poprej v zakupu lovska družba kneza Auersperga, kateri je pripadal tudi nadvojvoda. Slednji pa se je Auerspergu močno zameril, ker je počil preveč gamsov. — V proračunskem odseku je posl. Ellenbogen grajal, da vlada kar pod ceno meče drž. posestva in ne da bi predložila podatke o rentabiliteti. — 16. docembra je vlada predložila proračunskemu odseku prodajo drugega lovskega revirja prestolonasledniku; ob tej priliki je javnost izvedela, da je erar zgradil prestolonasledniku avtomobilsko cesto. Končno je bil sprejet dr. Adlerjev predlog, da se sklepanje o zadevi preloži dotlej, da vlada predloži podatke o dosedanji donosnosti onemnjega držav, posestva. — To je predzgodovina sledeče afere: prestolonaslednik ie odložil protektorat »Kmetijske družbe", ker ji načeluje knez Auersperg; vsled tega pa odloži tudi Auersperg predsedstvo omenjene družbe. Ali upamo, da poljede stvo vsled izgube protektorata in predsedstva ne bo prehude škode trpelo, toda preprečiti bi se dala ta občutna izguba, da niso Kočevci poslali tako strastnega in — slabega lovca v drž. zbor, V Poljskem kola so nastali vsled vstopa BI-linskega v novi kabinet ostri spori, Parlamentarna komisija je bila zelo ogorčena, da je bil novi kabinet sestavljen, ne da bi o tem vprašal in obvestil poljski klub ter je dala to ogorčenje Bilin-skemu in Abrahamowiczu na znanje. Bilinski je parlamentarni komisiji pojasnil način, kako je prišlo do tega, da je prevzel portfelj finančnega ministrstva. Komisija je vzela to pojasnilo na znanje ter je odobrila njegov korak; ministru Abrahamowiczu je pisala priporočeno pismo, v katerem mu izraža nezaupanje kluba ter ga poziva, naj odstopi. Vitez Abrahamowicz je na to odgovoril, da ostane kljub temu še nadalje minister. Poljedelski minister dr. Bršf je izjavil češkim žurnalistom, da se ne smatra za političnega in parlamentaričnega, ampak samo za strokovnega ministra ter da namerava že v najbližji prihod-njosti izvesti različne akcije na korist avstrijskega poljedelstva. Dr. Brdf je prepričan, da je zjasnje-nje razmer neobhodno potrebno, da se vstvari možnost delovanja v češkem deželnem zboru. Nemški agrarni listi izjavljajo, da je bil dr. Brdf imenovan proti njih volji in proti interesom agrarcev sploh in da njih stranka nima vsled tega nikake simpatije za sedanji kabinet. Nemški agrarci ostanejo v nemški zvezi in bodo v narodnih vprašanjih z vsemi ostalimi nemškimi strankami edini. Zaključenje državnega zbora in socialna demokracija. Ljudski shod v Ljubljani. Konec. »Slovenec" objavlja danes uvodni članek o našem nocojšnem shodu in tako neprevidno po-kazuje, da spoznava važnost socialno - demokratične akcije. To številko so pred ..Mestnim Domom" dajali udeležencem shoda; obžalovati moramo le, da so prinesli premalo izvodov s seboj; zakaj čim več naših pristašev bi spoznalo klerikalno farizejstvo, tem bolje bi bilo. „Slo- venec“ je hotel nastopiti v pozi proroka, kakor da bi bila posebna modrost, uganiti, da se bo na shodu, čegar dnevni red obsega zaključenje parlamenta, govorilo o zaključenju parlamenta. Klerikalno glasilo je pa imelo tudi stranske namene. Odvrnilo bi rado pozornost ljudstva od kozlov, ki jih v zadnji dobi kar po vrsti strelja. (Burno odobravanje.) Klerikalna stranka nastopa tako, kakor da je pojedla vso politično modrost z veliko žlico in kakor da na Slovenskem nihče drug ne razume kaj o politiki. Res se je ponekod že razširilo mnenje, da je v klerikalni stranki sama državniška ženialnost. A prav zadnji čas se kaže dannadan, da uganjajo politiko, ki nima ne repa ne glave. S starostnim zavarovanjem kmetov šo‘skupili blamažo brez primere. Vse sedanje zvijanje vendar ne prikrije dejstva, da so hotel porabiti to zavarovanje pred kmeti kot velikanski vspeh svoje stranke in da so izgubili glavo, ko so naenkrat kmetje nastopili proti zavarovanju. Vnovič se je pokazala nedoslednost in brezna-Čelnost prav ob zaključenju državnega zbora. Tudi tukaj so hoteli biti veliki politiki, pa je njihov .Slovenski klub* takoj sklenil izjavo, ki je odobravala protiparlamentarni korak in pozivala barona Bienertha, naj ustvari pogoje za redno delovanje državnega zbora. To je bila zaupnica Bienerthu brez pridržka. Saj so celo od njega pričakovali, da oktroira državnemu zboru poslovniki A komaj je začel Bienerth sestavljati novo vlado, torej .stvarjati pogoje", pa je »Slovenec* jel rohneti: »Predpustno ministerstvo" 1 V opozicijo*! Zakaj v Bienerthov kabinet ni prišel noben glavar slovenske klerikalne stranke. In zdaj bodo nosili opozicionalno krinko, dokler jim ne napravi Bienerth kakšne koncesije — ne za slovenski narod, ampak za njihovo stranko. So-rialni demokratje oponirajo Bienerthovi vladi in jo najostreje kritizirajo; ampak to delajo dosledno j značaj in pomen Bienerthove vlade so spoznali takoj, ko je nastopila in konsekventno ostanejo v opoziciji proti tej nezmožni vladi. Klerikalci pa menjajo svoje stališče kakor se preslačijo srajce. Liberalci molče o zaključenju državnega zbora; živ krst ne izve, če imajo sploh kakšno stališče o tej stvari. Glavno sredstvo klerikalcev je bilo od nekdaj zavijanje. Tudi zdaj bi radi spravili vse v napačno luč in govoričijo, da so -— socialni demokratje zakrivili zaključenje državnrga zbora, ker na dovolijo riforme poslovnika. To je laž. In klcrikalci vedo, da se lažejo. Socialni demokratje so za npremembo poslovnika, ampak za moderno izpremembo, ki bi povečala moč parlament.«. Klerikalci bi pa povsod radi imeli take poslovnike, kakor v kranjskem deželnem zboru, kjer deželni glavar lahko vrže vsakega poslanca s pomočjo klerikalnega »disciplinarnega odseka* iz zbornice, če mu ni všeč. Socialni demokratje so močna stranka v državnem zboru in se jim torej ne bi bilo treba bati tistih sredstev, ki merijo proti malim strankam, ampak socialisti so demokratje in nočejo, da bi so brutalizirale in 7adušilo male stranke. Z fizem je, če se sklicujejo klerikalci na »demokratično načelo*, češ, večina ima delati postave. Delati jih ima, ampak s sodelovanjem manj8-ne. »Parlament* se izvaja od 1 It ■ *> i?i fi 1 ih 'tk .ta ^sIBI yyyyyyyyyyyyyyyB Največja zaloga, čopičev za pleskarje, sobne »likarje, zidarje, mizarje. L&kov, pristnih angleških za vozove. Em&Jlne pretl&ke, pristne, t posodicah po •/*> */«• l/a in 1 kg. 104—21 JMtarJeve gluurt ZB pode. Edino trpežno in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode. Voičlla, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcentjše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mullo za »troje, olje proti prahu. jboljia In najoenejie tvrdka rooevanje oaslr. nalcupovao Je t Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Scionfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za 8llkarje, najnovejših. L W Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov ln steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove nlice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke sa gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. Stanje hran. vlog: nad 34 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron £ : Mestna hranilnica ljubljanska l\ v lastni Uši, Prešernove nlice 3, poprej na Mestne« trgu zraven rotovša, $ 3: H- - H - H - H - H - M - M - M - H - M - H Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovanoev. 26-6 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnioe. Posoja »o na ■emljiifia po 4 na menloo in na vrednostne listine pa po j'/', naleto. M« Telefon *t»v. 109« Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški v £jubljani Telefon itev. 108. priperoSa svoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. — ...........— ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. 52-7 MiMj is odtaliti uvesti fi»a Rlitli Tiika Iv. Pt, bsupiet v Kranju.