Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 10. januara 1958 Štev. 6. Leto XH. (XV8IU ■"»aJKESSBS« MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava! Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-5o Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeroan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Elaktriina voina Nedogledu« možnosti obračunavanja nudi »eterična« vojna, radijska propaganda. Le spomnimo se, kako je Hiabicht vodil radijsko vojno proti Dunaju, kako* sta si po radiju že brala levite frankovski general Oueippo de Liano in Madrid-čani, kako je hrabri branilec Madrida general Mlaja po guadalajarski katastrofi pozival Italijane, ki so se borili na strani generala Franca, da naj pobegnejo na republikansko stran in dezertirajo. 'Fe dni pa so poročali iz Londona in smo to vest povzeli tudi v našem listu, da so Angleži pričeli z radijsko oddajo v arabščini. Ta iniciativa je silne važnosti in predstavlja reakcijo na italijanske radijske oddaje v arabščini, ki imajo očiten namen vznemirljive propagande med arabskim kolonialnim življem. Velika Britanija ni s tem sprožila nikakšnih novih metod borbe in propagande. Po precejšnji dobi odlašanja je pač sledila zgledu sovjetske Rusije, Nemčije ter Italije. Odkar obstojajo radijske postaje, ki d ose z a jo s svojo oddajno silo vse zemlje in celine, je postal pomen eteričnih obračunavanj tem večji. Po vsem zemeljskem globusu se prelivajo vesti polemike, razjasnjevanja, pikre pripombe. Tako deluje n. pr. italijanska propaganda iz Barija že od 1. 1933-4 in petih drugih postaj v najraznovrstnejših jezikih od angleščine, španščine, albanščine, portugalščine, grščine, romunščine, turščine pa do kitajščine, arabščine, srbohrvaščine. Nemčija je po svojih osmih emisijskih postajah v Zeesseuu v dnevnem stiku s svojimi rojaki v Južni in Severni Ameriki. V Angliji se je obistinila svoječasna napoved zakladnega kancelarja .Tolma Simona, da bo British Broadeasting Companv pričela z emisijami v drugih jezikih, predvsem v španščini, portugalščini ter arabščini. V Daventryju že funkcionira šest takšnih oddajnih postaj. V kratkem bo zgrajena tudi slična francoska emisijska postaja v Ponstosu. Nizozemska in Portugalska razpolagata tudi s sličnimi postajami, ki pa jih odlikuje stroga stvarnost in poučna miroljubnost. S tem se neverjetno pomnožuje verjetnost medsebojnih konfliktov, pa tudi nekontrolirane špjonaže. Eterična vojna le pač lahko različne vrste. Lahko šili gotovo ideologijo' in načelno pobija dru-g°, lahko pa sega tudi v notranje zade-Ve kakšne države, popravlja njena službena obvestila, jih po svoje suče in obramb spodbija in kritizira. Da pa ne proide ta eterična vojna na tla realnih konfliktov, so bile sklenjene že nekatere mednarodne pogodbe, kj naj bi izrabo ozi-fonta zlorabo emisijskih sredstev preprede ali pa vsaj omejile. Navzlic vsemu temu pa se pr_ nemške oddaje iz Strassbourga n,e čujejo preko Rena in so se slični pojavi ugotovili tudi drugod n. pr. v Celnjslovaški in poljski Šleziji. Znana Habichtvoa »eterična ofenziva« proti Avstriji <*, je j-0.nčaia z Dolfusso-vim tragičnim koncem v palači zveznega kancehrstva na Dunaju. Zapletki v palači sveznega kancelarstva na Dunaju. Zapletki po »zraku« predstavljajo novo možnost zaostritvv odnošajev med posameznimi državami, kj je spričo vse ostrejše ideološke razklanosti po svetu tem verjetnejša. Hkrati pa se odpirajo povsem novi ^zgledi tudi vsestranski špionaži, proti-Špionaži, ter tajne poročevalske službe. Vzemimo n. pr. eksponenta^gotove sile globoko v notranjosti sovražne zemlje, ki sprejema s pomočjo majhnega žepnega aParata in dogovorjenih znakov v obliki Dalhr Mail: Prekinjeni® odnošajev med Londonom in Tokiom LONDON, 10. januarja. Nova angleška protestna nota radi ponovnih japon skih incidentov v Šanghaju se bo, kakor zatrjujejo vladni krogi, izročila v Tokiu, čim prispe na naslov angleške vlade zahtevano poročilo angleškega odpravnika poslov v Šanghaju. Nato bo izročil sam poslanik Robert Craigue. Kakor pišejo angleški Usti bo nota izročena vsekakor v teku te nedelje in bo sestavljena v zelo ostrem tonu. »Daily Ma>l« povdarja z zadovoljstvom takojšnjo intervencijo angleškega vrhovnega poveljstva v Šanghaju in pravi, da so incidenti, ki so jih izzvali Japonci, zbudili v Londonu veliko nezadovoljstvo. Navedeni list povdarja, da ti incidenti gotovo ne bodo ugodno vplivali na napovedane japonske zahteve glede preureditve mednarodne mestne uprave v Šanghaju. Anglija in Združene države ameriške bodo te japonske zahteve odklonile. >DaiIy Mail« opisuje nato veliko vznemirjenje v angleški javnosti, kj je nastalo radi novih incidentov v Šanghaju, ko sp bili po Japoncih napadeni britanski stražniki. Navedeni angleški list pravi, da ni izključeno, da bi utegnilo priti do prekinjenja diplomatičnlh odnošajev med Londonom in Tokiom. »Daily Herald« zahteva, da se takoj vsem državljanom britanskega imperija prepove vsako odpošiljanje orožja in dajanje kreditov Japonski. ftofoetii ftmmki km $ik mmm md PMuki WASH1NGT0N, 10. januarja. Iz tukajšnjih pomorskih krogov se doznava, -da je pričela ameriška admiraliteta s pripravami za velike pomorske manevre, ki bodo rano v pomladi. To bodo največji pomorski manevri, ki jih je kedajkori priredila kakšna velesila. Za te manevre bo mobiliziranih 200 pomorskih edinic, 700 letal, 70.000 vojakov in častnikov'. Med vojnimi pomorskimi edinicami bo 15 vojnih ladij, 5 matičnih letalskih ladij, 35 križark in veliko rušilcev ter podmornic. tkedm §sm® Besemštja MOSKVA, 10. januarja. Polslužben! »Journal des Mosccu« se peča z novo vlado v Romuniji in zatrjuje, da bo sovjetska Rusija takoj sprožila še vedno ne- rešeno vprašanje Besarabije, če bo Romunija deiinUlvno prešla v protisovjetski tabor. ptfumka kmfa m pmmska rala radi zadnjih provokacij, ko so japonski mornarji zasedli angleški hotel in odstranili britansko zastavo ter odstranili de! nameščencev iz zgradbe. Tudi so ob priliki konflikta z nekim Rusom naperili Japonci strojnice proti Francozom. ŠANGHAJ, 10. januarja. V Šentungu so japonska letala vrgla bombo na francosko postajo. Žrtev bombnega atentata je šest ranjencev in 1 mrtev. Nekaj japonskih letal je bilo pri tem sestreljenih, Koncesijska mestna oblast v Šanghaju je pri japonskih oblastih najostreje protesti- fotei fhimm v Bemmi PRAGA, 10. januarja. Romunski zuna- Inistrom dr. Krofto. Pri dineju so se izmeni! minister Micescu je imel sinoči prvo njale pomembne zdravice. 11. t. m. prispe konferenco s čehoslovaškim zunanjim miiMiscescu v Beograd. Htussoim «tw$i@v£ja dukovstme m 'jUdija RIM, 10. januarja. V beneški palači je sprejel Mussolini 60 italijanskih škofov in 2000 duhovnikov ob zaključku žitne bitke. Mussolini je v svojem nagovoru pov darjal zasluge duhovščine za avtarkijo Italije in abesinsko vojno. Mussolini je prosil duhovščino pomoči v boju proti begu z dežele. Ob zaključku je izjavil, da bodi Italija predaidje krščanske kulture. kakšnih muzikalnih ali podobnih oddaj posamezna navodila. Sploh bo šele bodoči razvoj dogodkov mogel izpričati, kakšne morejo neki biti posledice tega, kar sc morebiti le v grobi obrisih kaže ob eteričnih vojnah sedanjosti. Triki, blufi in podobni pojavi, ki so nekoč lahko usodno posegli v tok dogodkov, so postali s tem iluzorni. Ko bi morali proslavljati obletnico skle nitvo žentlmenskega pakta med Rimom in Londonom, .L ves svet doživel srdit dvoboj med kratkovalovnima oddajnima postajama. Ko je ves Orient prisluhnil arabskim zvokom britanske oddajne postaje v Daventryju je nenadoma treščila vmes oddajna postaja v Bariju, na kateri je zazvenel glas popularnega tenorja vsega Orienta Abdula Vahama. Jutri ali pojutrišnjem bo morebiti Daventry presenetil Bari na takšen ali podoben način. Tako se zaenkrat brezizgledno glede bodočnosti nadaljuje eterična vojna, borba duha in tehnike. Razrešen Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Ljubljani in znani katoliški javni delavec, je bil te dni razrešen kot banovinski svetnik dravske banovine. V slovenskih »katoliških« krogih to zelo komentirajo. V državi s krščansko ustavo »Koroški Slovenec« poroča v št. 1.: »Kindergarten«. Najnovejša akcija Hei-matbunda so nemški otroški vrtci v slovenskih krajih. Že so ustanovili te naj-novejše ponefnčevalmce v Št. liju, (Hinjah, rožanski Bistrici, Svečah, Št. Jakobu. . Dobrli vesi i. dr. Voditeljice so Nemke in se morajo redno posluževati tolmačev, da otroke razumejo. O delu v teh vrtcih ni treba izgubljati besedi. Parola »Ponemčujmo, kar se da!« velja torej v podvojeni in potrojeni meri v državi s krščansko ustavo!« Le čeviie sodi naj; kopitar i Celjska »Nova doba« poroča v št. 2: Nesreča na lovu, o kateri je poročal »Slovenec«, zavzema po zaslugi prizadetih nekoliko večji obseg, nego se je prvotno med resnimi lovci sploh mislilo. Želimo, da bi »Slovenčev« dopisnik poročal tudi o zaključku preiskave. Da se »hudomušneži« še bolj uveljavijo, naj nikar ne pozabi tudi tisto: le čevlje sodi naj kopitar!« Tiho trpljenje Glasilo »kršč. socialno« Delavska pravica piše v št, 2: »Za nas so bik te besede cerkvenih poglavarjev še posebno razveseljive, ker so mam v celoti potrdile pravilnost naših stališč v načelnem in praktičnem pogledu. To je pač najlepše zadoščenje in priznanje za vsa zadnja leta tihega trpljenja, ko so nas razne nepoklicane in samozvane avtoritete obrekovale in obmetavale prav zaradi tega z vsemi mogočimi priimki. Nikoli nam ni upadla naša trdna zavest, da delamo, govorimo in pišemo v pravem duhu katoliške vere in evangeljskih načel. Tudi zanaprej hočemo neomajno pričevati kakor doslej — povsod: v našem tisku, na naših zborovanjih in predavanjih in v praktičnem delu naših organizacij.« Širšo javnost bi nedvomno zelo zanimalo, če bi »Del. pravica« konkretneje spregovorila o povzročiteljih »tihega trpljenja« in navedenih »nepoklicanih ter samozvanih avtoritetah«. Kričeča belina »Slov. beseda« poroča v št. 1: »Snežne razmere so pri nas precej neugodne. »Sokolska volja« piše v svoji 52. številki sledeče: »Plaz snega nam je v 50. številki na strani 240. zasul pravico defenzivnega odpora proti napadom, ki so kruto žalili resnico, čast in poštenje sokolskega dela in imena. Najnovejše vesti so usmiljeno prekrile kričečo belino, ki jim stoji na čelu bojno geslo vseh Jugosiovenov a jih zaključuje jedrovitu izpoved sokolske zavesti. Na temelju tega ugotavljamo, da resnično živimo v polnem razmahu ...« Mačkovi senatorski kandidati Bočim se beograjski del združene opozicije ne bo udeležil senatorskih volitev, se v Zagrebu čuje, da bodo mačkovci kandidirali v savski in primorski banovini. Kako bo v drugih banovinah, še ni znano. Kot kandidati za senat se navajajo inž. Košutič, dr. Pernar, dr. Juraj Krnjevič, ki Sivi v prostovoljni emigraciji v Ženevi, ter prof. Jelačič. 2£2lLli2!i^£2i!2222! Mariborski klubi imaio že svoie smučarske prvake letošnji zimskošportni sezoni je odlično uspela 1919 in 1920) si je priboril klubovo pr- Slalom in smuk Gladnika, Juvana, Polaka, Kristla, S a g e r j a in drugih. Po kon čanem tekmovanju je g. F i š e r razglasil rezultate, g. inž. U r a n pa je razdelil zmagovalcem darila ter se zahvalil sodelujočim za pomoč, tvrdkam, ki so prispevale lepa darila pa za naklonjenost. moval izven konkurence ter v prvem teku dosegel čas 1:32.8, v drugem pa 1:23.4. SK Rapid je priredil voeraj tekmo v smuku in sicer iz Male Kope do Teisla. Zmagal je Duma v času 8:15, 2. Heller 8:25, 3. Unger 10:17, 4. in 5. dr. inž. Let-ner in A. Fašing 10:27, 5. Jeglič. Med ju-niorji je bil najboljši Helfrid Jager, ki je dosegel čas 10:43. Včerajšnje nogometne tekme Beograd: Reprezentanca Jugoslavije: SK Rapid (Dunaj) 4:2 (2:1). Zagreb: Gradjanskkkomb. moštvo 1. r. 5:0 (3:0). Praga; Austria (Dunaj) :Sparta 2:0, Slavija:Wacker (Dunaj) 2:0. Prva klubska tekma v Včeraj je bil oiicielno otvorjen tekmovalni spored naših smučarjev. V vseh centrih smuškega športa so se včeraj po nalogiu Jugoslovanskega zimskošportnega saveza v Ljubljani vršile sinusne tekme. Snežne razmere so bile skoraj povsod odlične in tudi doseženi uspehi so glede na začetek sezone prav zadovoljivi. Mariborski klubi SK Železničar, ISSK Maribor in SK Maraton so se dogovorili, da bodo prirejali skupno tekmo in sicer ob vznožju Pohorja v Radvanju. Ko se pa je tekmovanje pričelo, so bili na startu le smučarji SK Železničarja in ISSK Maribora, dočim Maratoncev ni bilo. — Start in cilj za prvo letošnjo smučarsko tekmo sta bila pri Mandlovi gostilni v Radvanju. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer seniorji in juniorji. Seniorji so tekmovali na 14 km dolgi progi, ki je potekla od starta do Peker, nato mimo Reiserja na Vrhovdol, odtod preko travnikov na pot iz Limbuša na Pohorje. Po strmem vzponu do najvišje točke, od koder je šla proga zopet v padcu do Reiserjevega posestva, nato čez travnike po valovitem terenu nazaj do Radvanja. Višinska razlika je znašala okoli 250 m. Startalo je 1'1 tekmovalcev, in sicer 6 članov ISSK Maribora in 5 članov 9K Železničarja. Na cilj je prispelo 10 tekmovalcev. Rezultati seniorskega tekmovanja so bili naslednji: 1. Fanedl (ISSK Maribor) v času 49:59, 2. Herlč (SK Železničar) 50:56. 3. Berlek (Žel.) 53:55, 4. Krajnčič (Žel.) 57, 5. Muravs (Z) 57:06, 6. Vale (ISSK Maribor) 59:13, 7. Simčič (Maribor) 1:0:09, 8. Gašič (Mar.) 1:2:49, 9. Rajh (Žel.) 1:8:32. 10. Cigoj (Mar.) 1:15:25. Klubski prvak ISSK Maribora je postal odlični smučar Fanedl, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva, klubsko prvenstvo SK Železničarja pa si je priboril H e r i č. Juniorji so tekmovali na 6.5 km dolgi progi, ki je potekla od starta ob cesti do Peker, nato mimo Reiserjevega gosp. poslopja do gozda, od koder se je proga zaokrenila nazaj proti Radvanju. Višinska razlika je znašala okoli 70 m. V te; konkurenci je startalo 21 tekmovalcev, samih članov SK Železničarja, od katerih je 20 prispelo na cilj. Podrobni rezultati so bili: 1. Kuhar v času 30:54, 2. Staleker 31:44, 3. Čergol 31:49, 4. Orel 31.59, 6. Ivan Krasnik 32:06, 6. Rak 32:45, 7. Rat 33:01, 8. Kramarič 33:03, 9. Rotner 33:18, 10. Dreisinger 33:40. V kategoriji juniorjev razred c (letnika venstvo Kuhar, v razredu B (letnika 1931 in 1922) pa R a k. Tekmovanje samo je poteklo v vzornem redu in brez nezgod. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah znanih športnih delavcev SK Železničarja gg. inž. U r a-n a, T u r k a, (tehnična vodja), Mandla Alpinistični odsek mariborske podružnice SPD je včeraj priredil tekmo v slalomu, in sicer na zapadni strani Ravnja-kovega vrha. Proga, ki jo je trasiral naš olimpijec Franci Čop, je imela 250 m višinske razlike. Dolga je bila 800 m ter je imela 82 vratič. Proga je imela vse finese mednarodnega slaloma im je prireditev navzlic viharnemu vremenu odlično uspela, kar je zasluga požrtvovalnih funkcionarjev. Vsak tekmovalec je progo dvakrat prevozil. Odsekov prvak je postal Miran Gizelj s skupnim časom 2:49.9 (1:28, 1:21.9), 2. Mucko 3:01.6 (1:34.9. 1:26.7), 3. Lautner 3:31.8 (1:47.6, 1:442), 4. Kožuh 3:33.1 (1:54.3, 1:38.8). 5. Čifoks 3:57.6 (1:51.9, 2:05.7). 6. Dolinšek 4:46.5 (2:16.1. 2:30.4). Najboljši čas dneva je dosegel Franci Čep, ki je tek- ilosue vesli Grof Ciano je včeraj potoval preko Zidanega mosta in Pragerskega v Budimpešto. Na ljubljanskem kolodvoru sta ga pozdravila železniški direktor dr. Fatur, policijski upravnik dr. Hacin in uradni-štvo italijanskega konzulata. Do meje se mu je peljal nasproti ban dr. Natlačen. Novi senatorji so postali z ukazom kra ljevih namestnikov: bivši minister dr. Lujo Vojnovič, vpok. univ. profesor dr. Bogdan Gavrilovič, dosedanji senator dT. Grassi, narodni poslanec Stevan Jan-covač, bivši minister in dosedanji senator dr. Aramehmedovič. bivši minister in dosedanji senator dr. Želimir Mažu-ranič. bivši ban Anton Mihailovič, dosedanji senator Stevan Mihajldžič, dosedanji senator dr. Ante Pavelič, vpok. državni svetnik Janko Spasojevič in narodni poslanec Spira Hadži Ristič. Ogromne poročne svečanosti so bite v Atenah včerajšnjo nedeljo ob poroki prestolonaslednika princa Pavla in princese Friderike Luize. Poročnih slovesnosti se je udeležilo 40 princev in princesini, ki so se peljali v 20 vozeh. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga sta se peljala v tretjem vozu. Včeraj dopoldne se je vršil 17. redni občni zbor gas. čete, ki so se ga poleg polnoštevilnega članstva udeležili tudi častni člani. Sejo je vodil preds. Kaloh. Iz poročil posameznih funkcionarjev !e bite delovanje precejšnje, četa je imela 15 požarnih slučajev in sodelovala tudi pri reševanju. Volitev ni bilo. °oslala se je vdanostna brzojavka Nj. V. kraljeviču Tomislavu. V Marenbergu je bilo lani 552 tujcev. Od teh je bito 359 Jugoslovanov, 116 Avstrijcev, 3 Nemci, 3 Čehi in 1 Italijan. Mnogo vinca so popili lani v Marenbergu. V gostilnah so stočili 3S.0241 vina, 1.397 1 vinskega mošta 16.503 1 piva. flto MHtžčiti Pred par dnevi se je Ivan Perko vrnil; po dveh letih, ki so se mu tam v onem tujem mestu onstran Alp zdeli skoropol večnosti. Dve zeleni pomladi sta tam šli mimo njega in komaj da ju je opazil. Na periferiji mesta je zopet našel svojo sobo, isto kjer je že prej stanoval. Med majhnimi enostanovanjskimi hišami, ki so bile razporejene v vrstah kakor moderna amerikanska mesta, so se vlekli drevoredi nizkih, še nedoraslih dreves. Tedaj, ko je odhajal, so mu segala komaj nad glavo. Tu okoli so stanovali profesorji z družinami, študentje, delavci. Vendar si podnevi tu redno srečal človeka ali kaik voz. S te periferije je Ivan Perko lahko oddaleč gledal dol na mesto, na morje raznobarvnih streh, zvo nikov in dimnikov. Nedoločen šum je prihajal od tam, ma večer pa so se culi rezki piski lokomotiv in zategnjeno pasje lajanje pod nebo. Sicer pa je na vogalu na večer oživela krčma in pijano kričanje se je izgubljalo med hišami. Oni večer ob enajsti uri ponoči je le našel do svoje ulice in roka ga je že bolela. Vrnil se je torej zdaj na zimo, ko so bila tla trda od mraza in se je kriven-často vejevje dreves ostro odražalo od zimskega neba. Sivi telegrafski drogovi so brneli, i* majhnih oken hiš so mežikale luči. Njegova stara gospodinja, Mart’, sko-ro ni mogla verjeti lastnim očem, ko sc je tisto noč pojavil na vrtu pod oknom itn si mel premrzle roke. Zares je bil on, Ivan Perko; o gotovo da ga še pozna. Tekala je gori po sobi, iskala hišni ključ in nato pridrsela dol do vrta. Obrisala si je roke v predpasnik, ga gledala, dobro se ga še spominja, ko je bil pet let pri njej kot študent. Tudi soba je pripravljena zanj in čemu ni točneje napisal kdaj pride. Mnogi so ga že medtem iskali in neka ženska je bila še pred par dnevi tu. Perko se je razgledoval okoli, ona pa je hitela odpirati vrata. Razpoložil je svoje stvari po mizah in stolih in se mimogrede ozrl po sobi. Luč z zelenim senčnikom je bledo razsvetljevala redke predmete in znaine rjave stene. Marta je medtem odšla v prvo nadstropje in se gori pogovarjala z možem. Sedel je na zofo in se zazrl proti oknu, skozi tenke zavese se je svetilo okno srednje hiše. Neka fikcija ga je torej prignala sem nazaj, kos spomina, ki se je trdno in odločno zarezal v njegove možgane. Bil je že tam gori profesor in je imel dosti, lepe denarje, pa ga je vendar prignalo, nazaj. Končno se bo dalo tudi tukaj početi, kako da ne. V par dneh bo že vse urejeno, zmerom se je znal izmotati. — Marta je neslišno odprla vrata in mu prinesla čaj. »Izvolite se mak) pogreti, gospod Perko!« Položila je med knjige in papirje na mizi skodelice in sladkor, se ozrla po sobi. želela lahko noč in zopet odšla. Priprl je zanjo vrata in .se parkrat sprehodil po sobi. Nazadnje je morda res, o čemur se je zmerom prepričeval, da najbrž ni bil tu ničesar izgubil. Dve leti je živel tam, ki sta se mu si-•cer včasi zdeli dolgi, kopica novih majhnih dogodkov se medtem nabralo. Zdaj bo zopet treba vse to nekam zabrisati, energično, drugo življenje je zdaj pred njim. Mar ni gori prečesto živel od nekih spominov, prežvekoval nekaj, o čemer je mislil, da je zanj zelo važno. Zaradi nje da je bil odšel? Zaradi Olge? 'Prepričeval se je takrat, da se je bil že iprej namenil, ker ga je vleklo v svet, da bi tam kaj videl, govoril z drugima 'ljudmi. Ves čas ko je gledal tisti pisan svet tam zunaj, pa je mislil, da se bo treba vrniti. Da vrniti se ‘bo treba. Morda ne ravno sem. Dve leti sta šli mimo njega. In ali se ni bil takrat spomladi v redu poslovil od Ramšakovih, od vse družine in od Olge. Večkrat je tiste zadnje dni pri njih pil čaj in kadil fin cigarete in njen oče, gospod veleindustrijalec Ramšak mu je zadnji dan dejal, da mu je žal do odhaja; pa tega ni bil tako mislil, posloviti se je hotel od njega jn je bil vesel da mu ne bo tak volkodlak več 'zapeljaval hčerke. Olge takrat mi omenil. Pil ji je kri in ji zavrtal v možgane •svoje nemogoče, pretirane predstave, da in še v njihovo hišo se je enostavno ■upal. Treba bi sc bilo še pogovoriti ž njim, ne pri čaju, kje drugje, recimo doma pri njemu. Tako se je Ivan Perko poslavljal od starega Ramšaka. In tisti dan, J10 1 špirita, 1780 i žganja. 150 1 ruma in konjaka, 103 1 likerjev. Proračun sreskega cestnega odbora za dravograjski srez izkazuje 1,082.400 din dohodkov in 1,382.530 din izdatkov. Primanjkljaj 270.130 din. V proračun je vnesen tudi znesek za nov.j most pri Vuzenici. Proračun marenberške občine izkazuje 324.913 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Pobirale se bodo iste občinske davščine kakor lani, le doklade se znižajo za \% od 43% na 42%. Na novo se uvede trošarina na tovarniško obutev in sicer 4 din od para. Na svoji zadnji seji je občinski odbor razdelii nagrade živinorejcem, ki so imeli letos licencovane bike. Nagrade v iznosu od 100 do 250 din so dobili: Loibner, Blaznik. Partl, Brezovnik. Tilk in HedL Radi ojačenja vodovoda je odbor sklenil najeti posojilo v iznosu din 175.000, ostalo pa se bo krilo iz prihrankov občine in državne podpore v iznosu 80.000 din. Za občinsko elektrarno se bo nabavil poseben vodni regulator. Nov občinski blagajnik. Za občinskega blagajnika je bil izvoljen g. H e 1 b 1 i n R Maks, trgovec. a fkmskepa tošj® Novoizvoljeni odbor občine Ljutomer je prevzel pred dnevi svoje posle. Ker je bivši župan g. Kuharič radi noge v bolnišnici, je bil pri predaji poslov bivši podžupan g, Veno Vilar. V I. 1937 je bilo v ljutomerski župniji rojenih 7.3 dečkov, 63 deklic, umrlo je 35 moških, 38 žensk, poročilo se je 73 parov. Kruh ženske rodovitnosti Iz Angleške prihaja vest, ki bo tistim ženskam, ki ne morejo imeti otrok, vlila novega upanja. Londonski zdravnik dr. Lionel James Picton je imel namreč v obravnavi bolnico, ki je bila že mati deklice in ki bi rada imela tudi fanta. Pregled je ugotovil, da z drugim otrokom ne more več računati. Ker je bila zaradi tega zelo nesrečna, je poskusil dr. Pic-ton nekaj novega. Kakor je znano, je vitamin E vitamin rodovitnosti. Če tega vitamina v hrani primanjkuje, povzroči to jalovost. Dr. Picton je v zvezi z zdravnico dr. Chdckovo sestavil za bolnico posebno hrano, ki je imela kot sestavni del »kruh za rodovitnost«, kakor sta ga imenovala, ker je v njem mnogo vitaminov E. Uspeh je bil presenetljiv. Bolnica je res rodila. In sicer dečka, kakor si je bila želela. Ko so ljudje za ta uspeh zvedeli, se je obrnilo seveda mnogo žensk na dr. Pictona, tako da se je ta domenil s pekom VVilliamom Mandeville-om, da je začel peči kruh rodovitnosti po njegovih navodilih. Ta kruh so začeli kmalu izvažati tudi v tujino. •ko je odhajal, se mu zdi. da je videl Olgo nekje na postaji. Stari Ramšak mu je sicer dejal, da se je odpeljala na Bled, na gorski zrak. Vendar je bila to bržčas ona tam na postaji, in za njo je stal nek mlad človek, dostojen in z odmerjenimi kretnjami. Ali ji ga je bil stari Ramšak našel tistega človeka. Lahko se tudi moti in sc onadva niti ne poznata med sabo, kaj bi fantaziral, zakaj tudi govorila nista ničesar med sabo in ko se je že vlak premaknil in se jel izgubljati med polja, je še videl Perko Olgo samo nekje na koncu perona, ob kiosku za časnike je stala in se ozirala. Zu..?,j je potem to sliko na vse načine pomanjševal, jo stalno odrival od sebe. Morda ie včasih izginila in se je potem zopet nenadoma pojavila. Sedel ie v kinu in v tistem pretepaškem filmu je izza one ženske na platnu nenadoma izstopila Olga, Olga Ramšakova. Odšel je sredi predstave in se izgubil po ulicah. Od tega se je že bil poslovil, novo delo mu je že bilo zraslo do grla in v velikem mestu je bil, o raztrese se človek med tolikimi ljudmi. Neizmerno zanimivosti je povsod okoli. Sprehajal se je po sobi, ker se mu še ni ljubilo leči. Dvignil .ie odejo in pogledal, če je vse lepo čisto, še pri vojakih se je bil temu navadil, ker se je povsod bal mrčesa. Pomešal je z žlico po skodelici in polagoma pil, vse stvari so še ležale razmetane po sobi, copate in čevlji pod posteljo, po mizah in stolih knjige. Mislil je, da bo treba jutri zarana dol v mesto in 'urediti par važnih reči. V Mariboru, dne 10, T, 1938. M 0 r j ti tt r s £'? »Večerni k« .Tu t r a Stran fkmk Letošnja moda Plašči so zelo preprosto krojeni. Tesno se prilegajo životu, ponajveč so brez pasu, zapeti na dva ali tri gumbe, s primerno ■ velikimi žepi in okrašeni s krznom. Velik krznen ovratnik pokriva re-verje, pošitke ima na rokavih in okrog žepov, pa tudi spodnji rob plašča je obšit s krznom. Na ramah so plašči še vedno dobro podloženi z vatelinom, tako da vzdigujejo rame in da je ženska videti precej plečata. Tamu primerno so podloženi tudi rokavi, v katere všije-mo primerno trdo platno ki drži rokava pokonci. Rokavi so v linah nagubani, proti komolcu se zožijo in so v zapestju ozki. K plašču je moderen tudi muf, ki je iz krzna iste vrste kakor na plašču. Tudi kostum ženske zelo rade nosijo in je je zelo v modi, ker je praktičen, posebno še za šport. Plašč pri hoji preveč ovira korak, a je tudi sicer pretežek za ramena, težko zložljiv in okoren. Kostum je pa tudi zelo praktičen za mesto, kratke sprehode in obiske. Naredi postavo ljubko in elegantno. Pri kostumu je jopica srednje dolga, v pasu se tesno Prilegajoča, za debelejše osebe brez pasu z našitimi žepi in zapenjajoča se sko-ro do vratu, z majhnim ovratnikom in velikimi reverji. Okrašena ie s krznom, ramena so dobro podložena in rokavi kakor pri plaščih nagubani in proti zapestju zoženi. Kostum za vsakdanjo ra-fro fe iz finega blaga, a za bolj slavnostne prilike iz baržuna. Krilo h kostumu je °zko in ravno, dolgo do srede meč. Da krilo, ker je ozko. koraka ne ovira, so všite gube ali pa je napravljen prerez HUteiBotsIte MceiiškB A9vU& Maribor ie svečano proslavil roistnš dan Ni. ¥ei. kraiike Mariie Union kino. Izredno duhovita veseloigra »Nevarna igra«. Jeriny Jugo. Theo Lingen, Otto Tressler. Po vsej državi sc ;e na izredno slovesen način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije. Tudi naš nacionalni in sokolski obmejni Maribor je slovesno obhajal ta praznik, ko zre ves narod s spoštovanjem na. svojo prvo mater. Velika unionska dvorana je bila vsa okrašena, nad odrom je bil kip Nj. Vel kralja Petra H., prvega Sokola, zgoraj nad kipom sokolski emblem, ozadje okusno pregrajeno, na nasprotni strani na toalkonu je visela slika Nj. Vel. kraljice matere Marije, balkonske ograje so bile ovite v državne trobojnice. Mariborska sokolska društva, ki so v proslavitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice matere Marije organizirala to krasno uspelo prireditev, so na ta način pričela uvajati lepo tradicijo vsakoletnega praznovanja tega datuma s prireditvijo dobrodelnega plesa, ki naj ta dan zbere vse odličnike in nacionalne borce Maribora ter vsega obmejnega ozemlja. Med obiskovalci sobotne proslave v Unionu, ki so docela napolnili vse unionske prostore, smo videli znane obmejne r nacionalne borce in vrle domoljube, pa tudi številne odličnike ter predstavnike mariborskega javnega življenja Med odličniki je bilo opaziti -polnoštevilno zbralo suuc .111 ua jc naplavljen pici«. ^e predstavnike naše hrabre vojske, polil kostumu spada tudi bluza, ki je la-; kovnika Radovanoviča, poveljnika hko iz navadnega blaga, svile ali pa ple-: ' tena. Te bluze so tako raznolike in krasne, da žensko narede mlado. Kostum, če je iz bolj temnega blaga, ga svetla bluza, bodisi rožasta ali enobarvna, poživi in okrasi, d-i nj treba drugega okrasa. Bluzo tudi lahko večkrat menjaš, jo opereš, zlikaš in je spet na videz nova. če imaš več bluz, jih menjaj in ne bose videlo, kakor da si vedno v isti obleki, čeprav nosiš samo en kostum. Obleke, ki jih nosimo pod plaščem, so preproste. Imajo razne našitke v obliki žepov na prsih in pod pasom. Ti žepki so obšiti z ozkimi borticami in so videti kakor vezeni. Na vratu sta le ozek izrez in majhen ozek ovratnik. Obleka je kar posuta z gumbi od vratu in še čez pas, ali pa ima celo vrsto gumbov po hrbtu, če se zapenja zadaj. Rame so istota-ko Podložene kakor pri plaščih ali kostumih, le da so rokavi tričetrtinski. Krilo Pri obleki je tudi ozko, spredaj z dvema gubama, ki sta zašiti malo čez kolena, dalje pa dobro zalikani in se pri hoji odpirata dajajoč prost korak. Klobučki so majhni z navzgor obrnje-pimi krajci, z majhno pentljico okrašeni In čepijo na vrhu glave. Taki klobučki so le za mlada dekleta, a starejšim ženkam ne pristajajo. Za starejše ženske ^ primernejši klobuki z navzdol obr-^i&nimj krajci. To jim daje bolj mlado-hkratu pa tudi tisti resnobni izraz, ,1 s« spodobi za ženske v bolj zrelih letih. Kako naj se oblači debela ženska Pri obleki naj pazi, da ni njena obleka Preveč kričeča, da ima kolikor mogoče inalo nakita in da jc bolj preprosto narejena. Debela ženska naj ne nosi počez črtanih ob]ck ker ta,S svojo zadnjo pesmijo sem se ves mesec prež.vljal.« Prijatelj: »Ali si jo za toliko prodal?« Pesnik: »Tisto r.e. ampak urednik me je vrgel po stopnicah in mi je moral tisoč dinarjev plačati za bolečine!« Razno FANTKA starega dva mcseca. dam na hrano, Primož Jakob, Taborska 8. slaščičarna. 130 Kupim Kupim dobro ohranjen, velik železen ŠTEDILNIK Ponudbe na' upravo »Večer-nrkas pod »štedilnik«. 129 Prodam JABOLKA od 10 ks: naprej do Din 1.50 »roda Soiflfa Maribor. Grajski trg 2. 101 Sobo odda Dvema osebama oddam zračno, opremljeno SOBO s hrano ali brez s 15. januarjem. Mlinska 35. desno. 131 Stan&vanie Siromak. Gospodar: 'Včeraj ste imeli berglje. danes pa hodite brez njih.« Berač: »Oh. gospod, tako sem siromašen, da jih moram večkrat pustiti doma. da se prehitro ne obrabijo.« iim simo hiš' STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddani. Cena 250 Din mesečno. Mejna ul. 14. 121 Službo dobi SAMOSTOJNO KUHARICO za vse in postrežnico sprejmem. Naslov v upravi lista. Zena Čutil se je mučenika, vendar je imel mirno vest. >Vidiš, vidiš, vendar nam to dobro služi: je omenila Iva že povsem zadovoljna. Štefan jo je razumel, zase pa je videl v teni le malo tolažbe. Napiti se preko mere in ujesti se tudi takrat, ko jc preiežal ves dan na klopi pred pečjo, to mu je bij ideal, da, največja njemu razumljiva popolnost... Še sedaj ga jc bilo sram, ko se je razvedelo, da so mu v pijanosti vzeli de-!»ar. Iva pa je šivala za ženske in to jc prinašalo hiši več dobička kakor njegov zaslužek. Ko so zvečer otroci zaspali, si c Štefan še ogrel svoje otrple ude pri opli peči, in ko bi ne bilo otožne misli, .la bi lahko bilo drugače, bi se čutil sreč- nejšega nego kdaj v svojem žrvijeuju. Tako pa je gledal Ivo, ki je večno vbadala z iglo in bila pri tem vedno mirna in pri tem čutil veliko žalost, ne nad samim seboj, marveč nad svojo ženo. Iva je navadno razumela njegov duševni položaj... Ni ga tolažila, marveč molčala. Samo včasih se mu je nasmehnila s svojim posebnim, otroškim nasmehom ... Ko so se jima srečali pogledi, sta se razumela. V njih se ie zrcalilo vzajemno pomilovanje... »Ko bi me vsaj tako na gledala!« se je nekoč pritožil svoji ženi. ■Ko bi me raje gledala drugače...« 'Kako?« ga je vprašala z nenavadno mehkim glasom. »Tako — drugače. Kakor sem zaslužil... Nisem vreden, da bi me pomilovala.« Aii te naj oštevam, ko si pa rnoj?« se mu je nasmejala s Prečnim smehom in dodala: »Ko te pa imam tako rada.« To je bilo njeno prvo priznanje ljubezni. Iva se je razvnela in Štefan se je čutil v zadregi kakor mladenič. Prvega majnika so zopet zabrii kočo in odšli za vse leto. Bilo jim je lažje. Najstarejša deklica je že služila, najmlajša pa je šla 'Bogu past gosi«. Bila je vedno medla, čeprav je pojedla za dva. Dobro, da jo je Bog poklical. Štefan ni šel bog ve kako rad. Kmalu pa je delal za dva. Iva se je vsak čas vzravnala ... V njej ni bilo lanske bistro sti irt moči. Tudi zvečer ni zahajala med ženske. Seveda jc v baraki in pri loKmki šivala. O kresu se je odločila, da gre domov. Štefan naj bi vztrajal z dvema otrokoma do' Vseh svetnikov, najmanjšega jC vzela s seboj. Pri plačilu so vzeli toliko denarja, da bi se iahko peljala z železnico. Iva pa jc že v Brodu naložila otroka na hrbet in odšla peš. Ves dan je hodila in o polnoči vstopila v prazno kočo. Zgodaj, ko so sosedje vstajali, so čuli, kako si Iva prepeva. Že je belila sobo. Do večera je oprala perilo in se mirno vlegla kakor človek, ki ima mirne'vest. Pred polnočjo se je naenkrat prebudila. Ne prva, marveč njena druga misel jc bila, kaj ko bi Štefan pozabil, kar mu je naročila... Ko bi ga tovariši — ali ko bi se sam oprijel pijače? Prižgala je luč, vzela iz knjige kos orumenelega papirja in debel svinčnik ter urno, kakor človek, ki se mu mudi, napisala: Pismo pisano... Stotisočkrat te pozdravljam, moj soprog, jaz Iva, Zetko. (Konec sledi.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORRN. Za inseratm del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Marifeopu ,