¥ MMMBMfl Največji i iloremki dnevnik -v 7 Iruženih drža rab VcU* u vse leto « • > $6 00 Za pol leta ..... $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS Ust: slovenskih .delavcev v Ameriki. f B The largest Slovenian Dally 4 the United States. j Issued every day except Sundays [i: and legal Holidays* g 75,000 Readers* TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered m Second Olaaa Matter; September 21. 1903» at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congre« of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287« NO. 257. — STEV. 257. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 2, 1026. — TOREK, 2. NOVEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV NOV ATENTAT NA MUSS0L1NIJA Mussolini je srečno ušel šestemu napadu. — Ljud-- ska množica je na mestu ubila mladega atentatorja. — Diktatorja je pozdravilo 150,000 ljudi. Po Mussolini je vem mnenju se bo Italija popolnoma izpremenila. BOLOGNA, Italija, I. novembra .— Osemnajst let stari mladič, ki je včeraj skušal ustreliti ministrskega predsednika Mussolinija, je bil zaboden in ubit od razjarjene ljudske množice. Mussolini je ušel poškodbi. Kroglja atentatorja ni šla skozi prsa ministrskega predsednika, kot nameravano. Raztrgala je obe strani njegove suknje ter prerezala trakove dveh redov, nakar je ošvrknila rokav župana iz Bologne, ki je sedel poleg Mussolinija. Mladič se je prerinil naprej, ko je sedel Mussolini v avtomobil ter hotel zapustiti štadij, kjer je prisostvoval kongresu za napredek znanosti ter je bil pripravljen oddati drugi strel. Karabinjerji in fašisti so se vrgli na atentatorja, ko je skušal oddati drugi strel, ter ga popolnoma razmrcvarili. Mussolini je ostal vsaj na zunaj miren. Njegov avtomobil se je ustavil za par trenutkov ter nadaljeval nato svojo pot na železniško postajo. Predno je odpotoval v Forli, svoje domače mesto, ee pregledal bataljon mornarjev ter nagovoril častnike. Mussolini je prišel v Bologno v soboto ponoči. Včeraj zjutraj je otvoril Litorale štadij, velikansko leseno poslope, nameneno vsem vrstam športa, popoldne je pa prisostvoval otvorjenju kongresa za napredek znanosti. Ko je zapuščal stadij približno ob polšestih zvečer, je bil vprizor-jen atentat. REGGIO, Italija, I. novembra. — Ob priliki obletnice fašistovskega pohoda v Rim je v petek dospel Mussolini semkaj, da prisostvuje otvorjenju nove železnice ter inavgurira s tem novo delo, o katerem je rekel, da dela čast narodu. Velike množice delavcev in kmetov so poslušale njegova izvajanja. Rekel je: — V teku desetih let bo Italija popolnoma izpremenila svoje lice. Drevesa bodo rasla na gorskih obronkih, ki so sedaj goli, in žito bo raslo na poljih. Železnice pa bodo nosile naše prizvode v izvozna pristanišča. — Pa transformacija bo tudi politična in moralna. Novi Italijan ne bo prav nič podoben včerajšnjemu Italijanu. Prepričani smo, da je naš sistem nepobiten. Fašizem mora varovati svoje bodoče cilje. Naslednji poskusi so bili vprizorjeni proti življenju Mussolinija: 14. aprila 1923. Stražnik v oficijelnem domu ministrskega predsednika je streljal na Mussolinija, ki je prijel za revolver ter izpustil napadalca. 5. novembra 1925. Nekega socijalista so aretirali v hotelski sobi nasproti palači Chigi/ ker je baje hotel ustreliti Mussolinija. 7. aprila 1926. — Irka, Violet Albina Gibson, sestra lorda Ashborne, je streljala na Mussolinija ter ga zadela v nos. 31. oktobra 1926. — Mladič je streljal na Mus-solinija v Bologni. Houdini umrl v Detroitu. V Detroitu je umrl na posledicah operacije H. Houdini, po vsej deželi znan akrobat in "čarovnik". — Razkrinkal je številne takozvane "medije" in sleparje, ki pravijo, da so v stiku z mrtvimi osebami. DETROIT, Mich., 1. novembra. Harry Houdini, mojstrski "čarov- nik", jo umrl včeraj popoldne v Grace bolnici po bolezni, ki je "trajala teden dni. Vzrok smrti je bi-lo imetje trebušne mrene. Zadnjo nedeljo je priredil predstavo v Garrick gledišču, kljub visoki temperaturi ter svarilom zdravnika. da ne razočara gledalcev, ki so napolnili gledišče do zadnjega kotička. Prijatelji Houdinija izjavljajo, da je bila njegova usodepolna bolezen ]K>sledica udarca, katerega mu je pred štirinajstimi dnevi zadal neki dijak v Montrealu. Houdini je predaval pred dijaki in po predavanju so ga vprašali poslušalci. če si indijski fakirji res poženejo igle skozi meso. ne da bi kaj Čutili. Houdini je odgovoril s Glasovanje glede prohibici je v osmih državah. Osem držav bo glasovalo danes glede prohibi-cije.—Vsi referndi imajo za cilj omiljenje su-haške postave. Osem držav, California, Colorado, Missouri, Montana, Nevada, New York in Wisconsin, bo danes glasovalo v splošnem ljudskem glasovanju glede prohibici jo. Od izida toga glasovanja bo v veliki ineri odvisen napredek gibanja za modificiranje Volsteadove postavo tokom prihodnjih let. Oblika vprašanj, glede katerih bodo glasovali v posameznih državah, je sioer različna, a dejanski bo razvidno iz odgovorov zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s sedanjo prohibicijsko zakonodajo. Na kratko so trlase vprašanja v različnih državah : New York : — Ali naj so pozove kongres, da modificira Volsteado-vo postavo tako, da bo posameznim državam dovoljeno uveljaviti lastno mnenje, katera pijača je opojna ? Illinois: — Slično kot v New Yorku. California : — Ali naj se razveljavi državno prohibicijsko postavo? Colorado: — Ali naj se da državni zakonodaji polnomoč, da modificira prohibicijsko postavo tako, da bo dovoljeno izdelovanje. importiranje in prodajanje o-pojnih pijač pod pojrojem, da no bodo predlagano izpromcmhe v konfliktu z zveznimi postavami? Misouri: — Ali naj so prekliče vso državne postave za izveden je prohibioije ? Montana: — Slično kot v Missouri. " Nevada: — Ali naj Se naprosi kongres, naj skliče konvencijo, kateri naj bi bil predložen poseben predlog za izpremenitev 18. amondmenta? Ali je ustavna prohibici ja izjalovljen je? Wisconsin : — Ali naj kongres izpremeni Volsteadovo postavo na tak način, da bo dovoljeno izdflo-vanje in prodaja piva s 2.75 odstotkov pod vladnim nadzorstvom, z določbo, da se ne smo piti pijače na mestu, kjer se jo prodaja. Brutalna morilca obsojena na smrt. V Chicagu sta bila dva brutalna morilca obsojena na smrt. — Nameravala sta izvršiti četrti umor. — Vprizorjala sta roparske napade, da dobita denar za obram* bo. Veliki knez se bo poročil z bogato Amerikanko. i Miss Emery se je zaročila z velikim knezom Dimitrijem, ki ima za seboj precej romantično preteklost. — Baje je bil soudeležen pri umoru Rasputina. CHICAGO, 111., 31. oktobra. — Dva morilca, ki sta so priznala krivim umora treh ljudi, sta bila včeraj obsojena na smrt na vislicah. čeprav sta se priznala krivim. Ta dva moža sta James Gri-cius in Thomas Mac Wane, ki sta ustrelila dva moška in eno žensko v pravcati orgiji roparskih napadov tekom preteklega julija. Sodnik Ilarr^- Miller je določil dan usmrčenja na 31. decembra, potom ko so zagovorniki izjavili, da so priznata krivim, v upanju, da bosta na ta način ušla smrtni kazni. Grocius je star 21 let, Mc-Wane pa devetnajst. Odvedla sta Ludovika Tiossa. taksi šoferja na zapadno stran mesta, kjer sta srečala Frcderieka Kleina, superintendenta nok^ nedeljske šole ter njegovo zaročenko. Miss Mario Bland, staro 23 lot. Skušala sta izvesti roparski napad nad Kleinom in njegovo to-varišico. a ker se je skušal Klein braniti ter je Miss P.lanjr zakričala, sta pričela bandlta streljati ter ubila oba. Nato sta umorila tudi šoferja, ki jo skušal pobegniti z taksija. Predno je bil Gricius aretiran, jo nameraval izvršiti četrti umor. Jlotel je namreč umoriti svojega prejšnjega delodajalca, ker je iz-trubil prst v rasn, ko je bil v njegovi službi. Pojasnil je. da je izvršil celo serijo roparskih napadov in iz tega izvirajočih umorov v namenu, da dobi potrebni sklad za obrambo, ko bi mnor-l svojega prejšnjega delodajalca. Oba obtožena sta se proglasila krivim pretekli teden, a nista hotela ničesar pričati, da olajšata kazen. Kabelskim potom jo prišlo včeraj kratko sporočilo o zaroki Miss Andrey Emery, najmlajše h>rke pokojnega multimilijonarja Eme-rvja iz Cincinnatija, z ruskim velikim knezom Dimitrijem. To poročilo je zelo presenetilo sorodnike in prijatelje mlade deklice. Celo sestra Miss Emery, ki je dobila brzojavko, ni vedela ničesar o njenem znanstvu z ruskim velikim knezom. Poročilo je poir/Uia pozneje mati deklice, ki živi v Biarritzu. Veliki knez Dimitrij jo star 34-let. On je edini sin velikega kneza Paula, ki je bil brat carja Aleksandra III. Leta 1014 je bil veliki knez Dimitrij, takrat praporščak pri gardnili dragoneih, izgnan iz Rusije, ker se je zaljubil v neko Amerikanko. katero je spoznal v Petrogradu ter se hotel poročiti ž njo. Malo pred revolucijo je bil Dimitrij zopet izgnan iz glavnega mesta, in sicer t:*i perzijsko mejo, ker je padel v nemilost pri carinji radi soudeležbe pri umoru znanega pustolovca, meniha Rasputina. Glasilo se je takrat, da sta Dimitrij in princ .Tusupov spravila meniha s poti. radi česar je narod proslavljal o-ba kot kot junaka. Izgnan poročevalec. DUNAJ. Avstrija, 1. novembra. Iz Bukarešte poročajo, da jo bil izgnan od tam poročevalec United Press, ker -ga dolže da je pošiljal nerosnčna poročila jrlode prinoa Karola. Trdijo tudi. da mu jo br-zojavil berlinski ' poročevalec Unite i Press navodila, katera so razlatrali kot žaljiva za kraljevsko družino. Veliko deževje po Zapadni Evropi. Več dni trajajoče deževje je preplavilo zapadno Evropo. — Velike množine blata. — Poplava v Afriki. — Velika škoda v Belgiji. tem. da si je zabodel ijrlo skozi lice. Neki dijak ga jo vprašal: — Ali bi čutili udarec v trebuh. Mr. Houdini? — Gotovo ne. — je odvrnil Houdini. Se predno se je Houdini zavedel ter se mogel pripraviti, ga je sunil dijak dvakrat v trebuh. Houdini je bil rojen leta 1874 v Appleton, Wis. kot sin rabinca Maver Samuel Weissa ter je pozneje izpremenil svoje ime v Houdini. Od svoje rane mladosti se je zanimal za trike, katerim je pozneje posvetil vse svoje življenje Njegova karijora je bila v glavnem razdeljena na dva dela. Na eni strani je vlekel za nos javnost. na drug? strani pa je pojasnjeval javnosti, kako jo vlečejo za nos drugi. Napadal je tudi špi-ritualiste in njih medije ter izjavljal. da ni nobene "eopernije", katere bi ne znal ponarediti. - PARIZ. Francija, 31. oktobra. Zapadna Evropa, od Ilolandske pa do Pirenejev predstavlja obširno ozemlje blata vsled nalivov, ki so trajali brez prestanka več dni. V nekaterih pokrajinah je povzročilo deževje resno škodo, posebno v Belgiji in Vogezih, kjer kjer so stopile reke iz svojih strug. Včeraj zvečer je,v Parizu še vedno deževala, i?i vsa znamenja kažejo, da se ne bo še tko hitro zjasnilo. Ozemlje od Pariza pa do atlan-tiške obali je velikanska luža. polna blata. V Švici dežuje v dolinah, do-čim po gorah sneži. Celo severna Afrika je bila doloma preplavljena, soglasno s poročili iz Marakeša. ki javljajo, da so velikanski nalivi prekinili komunikacijo s Casablanca. Največja škoda pa je bila povzročena v Belgiji. Charleroi pokrajina nudi sliko opustošenja in številne industrije so morale ustaviti svoje ubratovanje. V deliriju umoril ženo. Iz strahu pred očetom, ki je zblaznil od pijačo. j»> zlezUi šcsi-njast let stara Lucv Kogar, pod posteljo v svojem domu nn 3. Avemio v New Yorku ter osLalu tam štiri tire. ne da bi vedela, da je bila ubita njena mati. ka.'-ro je videla sedeti na stolu. Patrick Koegan. ki je bil nreli-ran kot morilec in njegova* f^pa Margaret, stara 40 let, sta stanovala v družbi dveh otrok v do-tičnem stanovanju. Belgija kupuje zlato. BRUSELJ, Belgija. 1. novembra. — Belgijska narodna banka je kupila soglasno ^ poročili v listih $25.000.000 v zlatu. S tem bo povišana njena zlata reserva za večjo svoto kot je potrebna, da se pokrije trideset odstotkov papirnatega denarja, ki se nahaja prometu. Nakup zlata je v zvozi z načrti za Stabilizacijo belgijske vlade. VAŽNA IZJAVA NEMŠKEGA KANCELARJA MARXA Nemški kancelar trdi, da mora Francija odobriti zadolžni dogovor z Ameriko. — Nemški dc govor s Francijo bo čakal na odobrenje francoske ga dogovora z Ameriko. — Vsi drugi načrti so ničevi. BERLIN, Nemčija, I. novembra.—Dr. Wilhelm Marx, nemški kancelar, je povedal svojim rojakom v Erfurtu, da ne bo nikdar mogoče udejstviti zbliža-nja med Nemčijo in Francijo, dokler ne bo Francija odobrila svojega zadolžnega dogovora z Združenimi državami. Govoril je na zborovanju svoje lastne centristič-ne ali klerikalne stranke ter odkrito priznal, da je brez pomoči ameriškega kapitala nemogoče dati Franciji zahtevane finančne proti-koncesije, katere Koče imeti za izpraznenje Porenske. Qb istem času pa je izjavil, da je Nemčija že dosti profitirala od pogajanj v Thoiry, ker se je omajalo prejšnje odločno stališče Francije, da je izpraznenje Porenske nemogoče pred potekom dobe, katero določa versaillska mirovna pogodba. — Sedaj je definitivno ugotovljeno, da lahko Nemčija zahteva oproščenje zasedenega ozemlja, Kakorhitro bi našli pravo finančno pot. Ravno sedaj pa je ta uravnava zadela na tako velike težko-če, da jih ne bo mogoče uravnati preko noči. Mobilizacija nemških železniških bondov, predlagana v Thoiry, zahteva v vsakem slučaju sodelovanje Amerike. To pa je mogoče doseči le na ta način, da Francija odobri svoj zadolžni dogovor z Ameriko. — To odobrenje pa je zadelo na neobičajno velike težkoče v Franciji, a dokler ne bodo Francozi odobrili tega dogovora, je izključeno vsako pospe-šenje mobilizacijskega načrta. Dr. Marx je zaključil del svojega govora glede zunanjih zadev s svarilom, da mora preteči še precej časa, predno bo mogoče trajno uravnati vsa francosko-nemška vprašanja. Glede domačih zadev je govoril dr. Marx precej obširno o agitaciji za velik koalicijski kabinet v Nemčiji. Ta agitacija se vrši vspričo skorajšnega otvorjenja nemškega državnega zbora po poletnih počitnicah. Socijalistična stranka v Nemčiji in Franciji je sicer pripravljena podpirati vlado v državnem zboru, a noče stopiti v koalicijo z buržua-zijski mi strankami ter prevzeti del odgovornosti za vlado. Ta odpor socijalistov je bil dosedaj posledica strahu, da bodo izgubili velik del svojih pristašev med delavci, če bodo stopili v vlado. Dr. Marx je včeraj zahteval, naj socijalisti izrecno pojasnijo, če hočejo stavljati interese svoje stranke na prvo mesto ali pa stopijo v kabinet ter prevzamejo del odgovornosti za politiko, katero so sprejeli kot pravo. Zadrege, v katerih se nahajajo socijalisti. pa obstajajo v tem, da sicer odobravajo zunanjo politiko vlade, da pa ne morejo odobriti številnih, točk domače politike Marxovega kabineta. Seznam To je seznam, ki pokaže, koiiko ameriškega ali Kanadskega denarja nam je tr«ba poslati, ds poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ngajala, posebno še, ako boste vpoAtevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.95 Din. . ... 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 ____ .. $ 9.60 Din. , ... 2.500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $14.10 Din. . ... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 ... .. $23.00 Din. . ... 10,000 .... $183.00 Lir .. . . . 1000 .. $45.00 Za poSllJatve, Id presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa Dv t tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila p« brzojavnem za sit sike $L—. izvrtaj ema v najkrajšem Posebni podatki. Pristojbina ca izpla-tiia ameriikHi dolar, jez v JucoslarUi in Italiji zna&a kakor •ledi :za $25. ali manj i znesek 73 centov; od $25. naprej do $300. p# S cente od vsakega dolarja. Za vetje svote po pl-■wiffiw dogovor a. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street phono: oortlandt 4ost New Vor]£» N* Y, j GLAS NARODA, 2. NOV. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dop 1S1. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Bakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of boaineM of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" " Voice of the People" ___ Issued Every Day Except Bundays and Holidays. Za celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado___________$6.00 Za pol leta____________$3.00 Za Utrt leta_________________$1.50 Za Sew York ta celo leto $7.00 Za pol leta_________$3.50 j Za inozemstvo ta telo leto_$7.00; Za pol leta____________$3.50 ! Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876-__ VOLITVE Danes ln» osem ameriških držav glasovalo, <•<_■ naj se začne izpodbijati prohibiciji temelje ali ne. Težko je domnevati, kakšen bo izid glasovanja. Večina ameriškega naroda upa in moli, da bi bil izid glasovanja dober — namreč. da bi listi, ki so proti pro-jiibieiji, propali. Kot večino ameriškega naroda j«' treba seveda sma- j trati butlegarje in lnunšajiiarje. HALLOVI MORILCI McEeesport, Pa. Ker sera se zamudil z naročnino celih šest mesecev, se javljam sedaj in vam pošiljam šest dolarjev. Prilagam vam tudi dva dolarja za poplavljene«? v stari domovini. Anton Vegelj, 291.1 Gas St. Flint, Mich. Pošiljam vam ček za sedem 7 Fairview Ave., kjer je vi vseh ozirih izvrstna postrežba. V soboto zvečer se nam obljublja novo presenečenje. Nastopila bo godba 20 mož pod vodstvom ka-pelnika Josepha IVrshaka. ki bo' igrala pozno v noč ter nudila ple-J saželjnim obilo užitka. Naročnik. j Sacramento, Cal. i V mojem imenu in v imenu mo-' je žene pošiljam pet dolarjev za Dom slepih namesto venca za na grob Matt Jermana. Po mojem mnenju je boljše darovati v kak dober namen kot pa trositi denai za cvetlice. Ako bi se le del tistega denarja, ki gre pri slovenskih pogrebih za kine in nakit, uporabilo za Dom slepih, bi bil dom kaj kmalu zgrajen. Res je. da so cvetlice krasen izraz ljubezni in sočutja, toda pomen imajo samo za žive. Žganje kadila, zvonenje. streljanje in druge cerimonije ob pogrebu naših dragih so ostanek iz prejšnjih ne posebno kulturpih časov. To bo seveda težko odpraviti. ker smo še vedno polni starih predsodkov. Pred leti sem či-tal knjigo "Življenje Leva Tolstoja". Knjiga je napravila name močan vtis. Veliki mislec Tolstoj je rekfl pred smrtjo, naj ga pokopljejo v sadovnjak. S tem j.> kotel reči. da je truplo mrtvega človeka brez pomena in brez veljave. Slabiti in hvaliti je treba le tista dobra dela. ki jih človek v življenju napravi. Toda kot sem že rekel, na tisoče let starih vplivov. ki živo v nas'iz roda v rod. se še nismo otresli. Ko nastopi smrt sorodnika ali prijatelja, si mislimo: Lep pogreb mora imeti. Kaj bodo |>a drugi rekli, če bi gn tako po siromašno pokopali! Jermana je škoda. k;ij ne? Mest« Pueblo ga bo bolj pogrešalo kot kateregakoli rojaka. Prehitro je šel od nas. Kaj bi dali. če bi bil še med nami . . . Pozdrav! W. Predovieh. Scotia, Cal. T'pravnistvo Cilas Naroda: Prosim, da pošljete priloženih 25 dolarjev za poplavi jenee v Sloveniji. S pozdravom! John Jesenko, Pox 629. Druga obravnava proti morilcem pastorja Jlalla in njegove ljubice se bo pričela te dni. Poseben državni pravdnik zbira dokazilni materijal. Možak je čudovito natančen in podroben. Dal je, liaprimer izkopati truplo pred štirimi leti umorjene Hall-ove ljubice, da so mogli zdravniki natančno ugotoviti,, kako je bila umorjena. Ko so o: rtno: Njegova molitev je bila iskrena. Toda možak je v svojem ganutju najbrž pozabil, da je molil na ozemlju države New Jersey in da so domnevani morilci — inilijonarskega stanu. Novice iz Slovenije. Velik požar j** v Znojilih v kamniškem okraju uničil hišo in gospodarsko po-slopjc tamkašnjega mizarskega mojstra Jakoba Kaduirca. Ker ni bilo gasilnega orodja in je primanjkovalo tudi vode. se je po- uega dnevničarja pri velikem županstvu Nikolaja £ mol enakega. O samomoru .se doznavajo naslednje podrobnost i . Ko so je soprojra Šmolenskega po kotirani zadnji predstavi v kinu 'Ideal", kjer je uslužbena kol ON 2e ve, kaj govori. . . Y Ženevi se vrše razne konference. Zadnjič je šlo za odpravq kationov. Navzoč je bil tudi francoski minister Briand, ki se je z gromkim glasom in velikanskim navdušenjem zadri: — Proč s kanoni! S tem svojim vzklikom je možak poudaril svojo človekoljubnost. Par dni nato je pa francoska armada piviskušala o-gromen zrakoplov, v katerem se lahko naenkrat vozi 40 oboroženih vojakov in osem tisoč bomb, kojih vsaka telita dva funta. Da, Briand ima prav! Počemu kanoni, ko so aero-plani stokrat bolj uspešni? Proč s kanoni! Samo tako opremljenih aeroplanov, kot jih ima Francija, naj bi ne smela nobena druga dežela izdelovali in jih uporabljati. Rus, rodom iz Moskte. Roparski napad? Do stražnika na Marijinem trgu se je prikotalil neznan srednje star človek v dqcela vinjenem .-»ta nju in v popolnoma premočeni o- | fingiral napad, ko je vršil službo j v poštnem vozu kočevskega vlaka. Te dni se je pripetil nov zagoneten primer napada na poštno ain-I bulaneo. Iz Šmarja je odšel večerni potniški vlak ob 20.6 proti Ljubija- : ni. kamor prihaja ob 20.40. Ko-!ki„i-: k; 1 • ^ • i i, j bleki. ki se je legitimiral za : maj je vlak zapustil predor in vo-j/.il proti Škofljici, sta se na de-si ob poštnem vozu nenadoma po-j javila dvo moška in oddala iz re-| volverjev dva strela skozi okno na poštnega manipnlanta Leopol-j da Cudermana iz St. Vida. Kro- Če ste se naveličali navadnih.. M OSKI soglašajo irle lc oku.-a k'iyaret kot v v.seli drugih ozirih. Zvesti .so, če je zvestoba zaslužena. Ce se enkrat dot;iknet<- / ustnicami Il-liiiar ne boste nikdar več hoteli l-aditi druge ci-garete. Seznanite se s Kral jico izredmk cigaret. žar naglo razširil tembolj, ker jo| Pianistka, vrnila domov, je našla streha bila s slamo krita. Mizar- j Vrata v S°bo sklenjena, dasi je •sko orodje, žitni pridelek, krma. V s,,bl "°rola 1,1 • Ko se ji jc koiu- ! pohištvo in obleka — vse je po- S P*™"'™ sosedov posrečilo ! stalo žrtev strašnega ognja'. Ško-iyrata od>,retl- Se niulil stra" ! da se ecu i na 70.000 Din. Požar S°n ,>r,ZOr" Njen so»>ro- Xlko,a-l i je baje zakrivila neprevidnost o- Je ,e&! ohlcSen lia tleh srodi sobe !tl.0j, j s prestreljeno glavo v mlaki krvi. Ivroglo iz samokresa, ki je ležal „ . , . , , . poleg njega, si je Smolenskij po- Zopet napad na postni voz doleni-' , , . . , _ , J t gnal v desno senee. Motovi niego- skeea vlaka t j ve ga čina niso znani, ker pokoj- V spominu je še zadeva poštne- nik ni zapustil nikakega poslovil- ga pocluradnika Kalana. končana ( nega pisma. Baje je bil hud nev- nedavno pred ljubljansko poroto, rastnik in ga je bržčas hipna de- ki ga je oprostila obtožbe, da je J presija spravila v obup. Bil je Iz Jugoslavije. Napad razbojnikov. Nedavno noč sta v Vukanjih onkraj Niša vdrla dva oborožena razbojnika v hišo Vladimirja IV-trobiča, ki se je. prejšnji dan odpravil v rasinjski srez ženit svojega sina. Razbojnika sta ustrelila njegovo snaho ter težko ranila. ženo Milevo in starejšega sina Spira. Ker nista pobrala nik:i-kili vrednosti, se domneva, da sta razbojnika izvršila krvavi napad iz gole maščevalnosti, ker je stari Petrovič šel ženit svojega sina v deveto vas. Aretacija na shodu stanovanjskih najemnikov. V Splitu je bil aretiran delavec Ante Jelič. ki je te dni na shodu stanovanskih najemnikov aludi-ral na razmere v sovjetski Rusiji. Zastopnik oblasti mu je zaradi tega vzel besedo. Policija je za planila na njegovem domu več knjig in raznih spisov. Jelič je bil izročen državnemu pravdništvu. ki vodi proti njemu preiskavo po za- JUGOSLAVIA IREDENTA ATENTAT NA MUSSOLINIJA zeta Iliršmana. baje iz Šiške. Pri čel je stražniku, ki ga je od\c del na stražnico pripovedovati, da komi ° za5nzna bil izvršen te dni gli sta razbili šipo. nista pa zade-.0n sc je bajo po vodi ,ovi, nekaj ' grozen zločin. Orožniki so dognali cilja. Poštni manipulant je ta-,r.a^ semilltja. dokler mu ni pri- H. ^ k seljak Ivan Šečko umoril ■koj potegnil za zasilno zavoro, j Sla na pomo- neka slu~ajno mimoJ svojega sina Srečka. Razbil mu je ; nakar se je vlak sunkoma ustavil.; k]()-a ndekariea, ki ga je potegni-kamnom lobanjo ter truplo v | roparja sta medtem že odskočila j Je iz vode in ?a tako regilfJ , 5umi zakopal. Sodna oblast je od- Iin iz^inila v temi. | ; redila ekshumaeijo in raztelese- nje umorjenega sina. Ko je prispel vlak v Ljublja-! no. so poštni in ]>olicijski organi Požar v celjski okolici. Na Mussolinija je 1 >i 1 zoj)et vprizorjen atentat, pa tudi topot brez uspeha. Mussolinijevi pristaši so atentatorja tako razmrcva-rili, da ^a ni bilo mogoče spoznati. Sploli so v Italiji zadnji čas take metode jako priljubljene. Uničiti in razmesariti do nespoznanja. Tako naj bi bil tudi Matteotti uničen, i>a so vseeeno j)rišli morilcem na sled. Marsikateri krvavi sled vodi dandanašnji v italijansko notranje ministrstvo. To so sledovi o atentatorjih na ministrskega predsednika Mussolinija in so sledovi o atentatih na poštene ljudi, ki se ne strinjajo z Mussolini jem! Treba jih je vzbrisati, tako ali tako. Semintam pa kljub temu ostane kak madež, ki jasno priea o ^omadeževani'' Mussolinijevi vladi. takoj zaslišali manipnlanta Cuder! lz Celja *>0r°r'aj0 : V tor('k" mana. Oblastva so nemudoma u>" oktobrfl ^ top z Miklavževega vedla preiskavo, da izsledijo na-!hnba v naljni padalca Krvava rodbinska drama. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik 7 Združenih državaK, V selu Zabojnici pri Kragujev-celjski okolici. Ogenj je nastal v cu se je odigrala krvava rodbin-takozvanem Majerbergu. v graj- ska drania. katere žrtev je bila šeini med Ostrožnim in Šmartnim Darinka, žena seljaka Živote Rta-v Rožni dolini, ki je bila še pred menkoviea. Ko so sosedje bili kratkim last g. Tome. Gorelo je alarmirani s strelom iz revolver-gospodarsko poslopje ter so se ja ter prihiteli prtd hišo omenje-vžgale tudi pritikline. Celjski ga- nega seljaka. se jim je nudil gro-silei so bili s svojo avtobrizgalno zen prizor. Darinka, stara 24 let kmalu na kraju nesreče ter se jim je ležala mrtva na tleh; krogla jo je po napornem delu z drugimi je zadela v glavo. Njen mož Živo-požarnimi hrambami posrečilo o-. ta pa je moeno krvavel, zadet od genj lokalizirati. Kako je požar krogle v desno stran prsi. nastal, dosedaj še ni natančno do-j Policiji je Živko izjavil, da je stropju nekdo ustrelil. Medtem sb j gnano, govori se pa zopet o zlob- žena streljala nanj potem pa izvršila samomor. Samomor dnevničarja. Ponoči se je na Dunajski cesti kjer se nahaja kavarna Evropa, naenkrat zbralo več ljudi, ker je iz hiše nekdo prinesel na ulico novico, da se je zgoraj v stanovanju zgodil" velika nesreča. Novica se je kmalu izpremenila v precejšnjo senzacijo, ko se je doznalo podrobneje, da se je v drugem nad- Nove vojašnice v Rocolu i • rp , . . . j pri lrstu so dograjene m vojaštvo se vseli v kratkem v nje. Vojašnice so postavljene na zemljišču 100.000 kvadratnih metrov. Zgradb je 13. Zid. ki jih obdaja, meri 1200 m. Vsu poslopja so mo-brno urejena. posebno lepi so r-astniški prostori. Pozicija jo , krasna, višina polna svetlobe in zraka. Vodovod, elektrika, radio-' postaja bo dovajala godbo iz Londona in Xew Yorka. Zasnoval je bil roeolske vojašnice maršal Ton-rad. izvedla jih je pa italijanska oblast. Italijani pravijo, da je ho-t«-J Conrad vojaštvo odločiti od meščanstva in roeolske vojašnice bi bile služilo v strahovanje irre-dentističnega Trsta. Interpelacija poslanca Besednjaka (loriški poslanee dr. liesednjak j<> posla' na ministrstvo notranjih l>oslov in na ministrstvo za javna dela interpelacijo, ki vprašu-ic. ali ni primerno, da se odredi tal<:ojšnj;i izredna denarna pomo-~ prebivalstvu, katero i«' ;. odsto se rabi za pridelovanja redi na 4,500,000 farmah, kar masla, 4 odsto za pridelovanje si-predstavlja 75 odsto vseh fai'm v ra zgoščenega (kondesiranega) J tej deželi. Mlekarstvo (dairying) J mleka in sladoleda. Ostanek se ra-! ima mnogo prednosti nad drugi-, bi za razne produkte mi oblikami farmarstva. Izboljšuje prst mesto da jo izčrpava, kaj- kot mlečni prašek, sladno mleko (malted milk) itd. Večina takih postran- ti živinoreja zajema veliko manj < škili produktov, kot posneto mle-j rodovitnih snovi iz prst i nego po-, ko (skim-milk) ali pin jeno mleko J povrh tega zalaga z (butter-milk), sc rabijo za krmo. ! V razmerju z nekaterimi drugi- j mi deželami Združene države ne j zavživajo mnogo mlečnih p rodu k-' tov in se neprestano vodi vzgoje- ■ valna propaganda za večjo rabo j istih. Leta 1021 se je cenilo, da je j vsak prebivalec zavžil 45 galonov mleka, dočim znaša konsumpcija Ijedelstvo, in gnojem, ki je neprecenljive vred-sti za obnavljanje rodovidnosti. Mlekarstvo tudi nudi priliko za koristonosno rabo nekaterih poljedelskih pridelkov, ki bi bili drugače brez vrednosti, kot trava in slama; zalaga s cenim pristranskim pridelkom v obliki posnetega mleka ali sirotke, ki tvori jako dobro in ekonomično krmo za teleta in drugo živino. Mlekarstvo se lahko kombinira z drugimi oblikami poljedelstva. Končno mlekarski produkti nudijo farmarju stalen dohodek vini. Mlekarska središča v Združenih državah. •Skoraj polovica vseli molznih krav nahaja v scduiorici držav, od katerih ima vsaka čez milijon krav. Te države, navedene zaporedno po svoji važnosti mlekarstvu, so sledeče: Wisconsin, New York, Minnesota, lili- Naduha je bila hitro ustavljena. na Nemškem fiO galonov na leto za vsakega prebivalca, v Švici 07 j galonov. na Švedskem 70 galonov. j V istem letu je povprečno vsak j prebivalec Združenih držav poje-i v goto-j del lfi.1 futov masla, dočim je Iva-j nada konsurairala povprečno 20 funtov. Avstralija 2fi in Dansko 16 funtov za vsako osebo. Konsumpcija sira znaša le 3.8 j funtov za osebo, dočim v nekate-j rili evropskih državah jedo razmeroma štirikrat ali petkrat toliko sira. Ako bi prebivalci Zdru-' ženili držav jedli za vsako osebo j toliko sira kot Danci. Angleži in j Xemei in polovico toliko sjra ko-j Ukor Švicarji, bi to ustvarilo trqr{ za 0000 milijonov funtov mleka več kot ga je danes treba. Produkcija mlečnih konserv (canned milk), namreč izhlapi je- Johnson's Belladonna obliž je zaustavil trpljenje. Tis«*Vri mi prepričali, iln je m«>-;:<*%• lti ugodno «h!jh>uj»h- _ lezeu ter v marsikaterem slučaju za-hteva zdravniške pomuf-i. Tekom zdravljenja se marsikateri bolnik prehudi |m»ji ter se zvija v>led hudlli natiador. Ako takoj pri- j lepite Johnson's Belladonna obllž. na- ; padi [Mauivadi takoj prenehajo. , Ve&rat je mogoče take poBočne jia-j pade |s>;x>lnoma odstraniti. ako s| pri. lepite JotUPHai'K Belladonna obllž. predno ležete k »»očitku. Zdravilo v ohiiAu prtMlre koSo ter iKHuirl mišiit-ln razburjene živce. 2jcue za uporabo. Bil s^m potreben nove obleke.! 6. 20. Nedelja. Počitek. Stopil sem h krojaču in ga vpra- 7. 10. Čeprav me boli imtica__ 581: vendar delu čast! Krojil sem hla- — Ali ste vi krojač ? če. Eno hlačnico sem ureza! _ pa — Saj vendar vidite, — je od-i me tako boli hrbet, da se komaj govoril. —Jaz sem. na kratko po-1 gibljem. Kdaj se bo vendar kon-vedano. izvršujoči član profesijo- čala ta nesramna eksploataeija na-nalne zveze "Tgla~\ i še«ra teža !kega dela ? — Ali bi ni i mogli napraviti; 8. 10. Državni praznik. Hvala obleko? ' ! Bogu, človek se vsaj en dan <•«]- — M-m-m. . . Prosim, toda to je dahne. j težka stvar, napraviti old eko. j 0. 10. Zopet sem iskal gumbe, i Nikar ne mislite, da je to malen- V treh trgovinah sem bil. predno jk°st- ^ ^ j sem našel, kar rabim. In tako sem I — Vem. da ni. Če bi bila 'o rna- j zafrečkal ves dan. Ampak ime-I lenkost. bi si jo sešil sam. Koli-j nitne^a janjčka pa imajo v kleti i ko računate, ako sam prinesem; pri "Majski roži"! Kam sem h-blago? j vtaknil gumbe? Pa ne. da bi jih — Tristo tiso"-. ! l>al pozabil pri "Majski roži*'? — Oprostite, jaz dam tudi pod- Pogledati bo treba. i,osro- I 10. 10. Seveda, tam so bili — I — Seveda, tudi gumbe in si,- Kako spjn vraf?;1 m0„t,, kanec vam zaračunam p~e-rbei. ,, ,n TT1 . ... ' , . . 4 _ ' 11. 10. Hlače sem ze skora r po- • Potem pa. saj veste. . . Na račun t , ... ,. , ,: . : poJiioma prikrojil. \ es polomljen križ imam. To nam sesajo našo igračo se igrali, srce ste kot igračo razdejali." Skoraj li bil jokal. Tu se dnevnik konča. Zvišanje pristopninskih pristojbin za premo garje. BREZPLAČNO Razentega, da vana da najboljšo kakovost in prehrano, dobite tudi dragocena darila za labelne. Gospodinje lahko hranijo lal>e!ne ter okrase svoje domove z dragocenimi predmeti, ki jih dobe zastonj. Na sliki vidite uro-budilko. Dobite jo lahko za 230 lahelnov. Začnite danes hraniti labebie ter jih odnesite v bližnjo premijsko trgovino, ki so navedene spodaj, ter izberite, karkoli potrebujete v svojem domu. nega 'evaporated^ in zgoščenega tahl _ skrijte Vsj fri je pred ne C condensed) mleka, se je poveča- dosežnim in nedoseženim I mi dajte nekaj, ft o tisoč. ! Dal sem 11111 predujem in čakal I kaj bo. — Kaj pa stojite? Pojdite domov. čez par dni se pa mimogre- . de oglasite. ' — Oprostite. . . Kaj pa mera? —• Lahko v^a.mcm. želite. 1 Sicer pa to ni važno, s:ij imava j isto postavo. Za par centimetrov boste morda večji in <"-žji od me-j ne. Ko sem se vrnil domov, sem ! vj»rašal soseda : I — Koliko zasluži sedaj obrtnik ali delavec? • — Vrag vedi. koliko. Morda j kakih tristo tisoč. | —~ Ni niojroče. Pravkar je za- ■ hteval krojač od mene za «mio obleko tristo tisoč. — Morda bo šival vašo obleko I ves mesec. ; — Ves mesec? Včasih jo je iz-gotovil v dveh -dneh. — Kdo? — Krojač. — Kdo pa šiva sedaj? — Izvršujoči član profcsijonal-iif: zveze "Igia". i — Xo. vidite. 1 • — Pa saj tudi ta lahko dovrši. V dveh dneh. . . Ali ne? ■— Potemtakem zasluži pri 24 ! delavnikih na mesec'tri milijone i šeststo tisoč. — To je nezaslišano! — Tako je pač. ('cz teden dni sem stopil h krojaču pomerit obleko. Dejal mi je: — Obleka še ni gotova za pomerjanje. Molče sem se ozrl po sobi in naenkrat je moj p o cried obvisel na tankem zvezku, ki se je valjal ! na robu ogromne mize. Na ovitku je bilo napisano : ■ — Dnevnik -Tereniijeja Obkar-i nalova. izvršujočega člana prof. * zveze "Igla". i — f'asieo vode bi vas prosil. — sem velel skromno. £?el je po vodo. jaz pa sem iz-v s1*"0.)1 maknil zvezek, ga vtaknil v žep j vili pri Florenci neko skrivnost- i jn tji10 odšel. ----j1,0 ko,(>- ki bi se baie * Pri-| Doma sem ga prečita!. Tu ga Kaj zvijačni Odisej in Oalvani tlom vporabiti pri avtomobilih. —, podajam braz okrajšav in izpre-s svojimi žabjimi kraki, kaj Leo- Toda že pri prvem poskusu se je j memb. nardo s svojimi fantazijami o le- kolo razletelo na tisoč koscev, in 2. 10. Danes sem dobil naročilo C3EEajg*^?^ Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW york cm y, n. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 142/ Third Avenue, near SOth Street G1 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. V. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. Warren Street, near WashinQton St. kri — bogve, kdaj bo tega konec ? 12. 10. Ali bi ureza I telovnik? 13. 10. Nedelja. Razmajal sem si malo križ. 14. 10. Krojil sem telovnik. — Škarje so popolnoma tope. K brusa čil jih bo treba tiesti, kako pa? lf>. 10. Kje sem jih pozabil ? Pa menda n«1 zopet pri Majski roži? 1 b. 1<>. Kajpada, tam so bile. 17. in. Praznik. 10. Zborovanje profesijonal-ne zveze "Iurla". Kdaj se bom pač spravi! nad suknjo? P>. 10. Zelo velik praznik. 20. 10. Nedelja. 1. 10. Odjemalec je zmerjal kol obseden. (V bi bil on v moji koži! V hioskopu dajejo komad: *'Nje«ra. ki te ljubi". Treba bo pogledati. . . 22. 10. N'eki Averčenko je naročil obleko. Zelo sumljiva oseba. Kar barantati je hotel. Ljudje postajajo res nesramni. Dejal je. naj vzamem mero. Smešno. Kakor pri mrtvih. 23. 10. T'rezal sem hlače in polovico suknje. 24. 10. "Majska roža": kupil gumbe v trjrovini. Kino. MAOFXA i A KM K L. Pa. 2*. oktobra. — Xa konvenciji okraja f« United Mine Workers je bi! sprejet predlog, da se zviša pri--topninske pristojbine za neizu-e-ne delavce od 10 na $f»0. Antra-citni tovariši s., amendirali svojo ustavo v soglasju s to določbo, a s pridržkom, da bodo sinovi linijskih članov sprej-ti brez vstopnine. Potovanje pruskega bivšega princa. IJERLIN. Nemčija. 1. novembra. -— Lrat prejšnjega nemškega '•«'»arja. IIHnrieh. namerava vpri-/.oriti potovanje v M<-i iko. V lmti nil o skem Podtaknjen ogenj. ■rnoslavcih pri Murski .j«- preil nekaj dnevi izbrnl -koli ponoči v irospodai'- posb»pju Josipa Tifano o- vp»*p( lil več poslopij okroL' :i(K>.(K)0 Din. genj. ki je in napravil škode. Ogenj je bil brezdvomno p taknjen. toda oblasii doslej še stoji iščejo požijralea. KATJA IZIŽOHNA rUKl)STA\ A. KI .Ji: rKKSKNKTIl.A \K\V \OHK: I/vrsten ztwir. jako p«'stra nrS'I'K.MKI.I. "To je l'i! veeer i-i*snh"ne l>e. In i^tem kujiira ! Mr. I.on<-dale je *I:i! svoje najlNtlJšo ju njegov izvrsten hmu<>r je 1»š 1 ves e:is li:i višku, iije^nve izl...r-lie šale -o vzliujjile i>ii ]»t.slu-šaleih salve smeli a."* i.'. P. Sawyer, Kvenini: Post. 44th St.lHEATRt: 26. 10. "Ste s srcem kot z ■ Oh sredah, sobotah in na _«lan popoldne. 1»\\'A V A olilui ! iS IZNAJDLJIV POET [zneje je Uabrielc iznašel sicer s takim truščem. da so je blago, nosijo ti m I se ; Medtem ko sem jemal mero. sem Gabri-; P«- kure in race razbežale na vse i trsroval z naročnikom in tako la tekom zadnjih desetih let. Let- jelom a'Annunzijem! Kakor veli-! vetrove. Tretja iznajdba, o kate-! ra3nn dan l.a uporaba tega produkta znaša ki laški poet je. kakor baš čitamo'vi pa se ne čuje nič pobližjega : — I 3 10 Pre^edovd sen* dandanes nekaj eez 10 futov za stopil pred javnost z novo iznajd-| Znašel je neko posebno srebrno Prf/snoto jlolTro ' vsako osebo. Izdelovanja sladoleda iu>, zlitin« v tat™-« ie vin !licsnoto dobro (ice-ereanO, mlečnega praška ^ .........l^L^^JV^ ^ ^ Dekleti kapitalisti. Potem sem Onilk dandanes prihaja povprečno na vsako osebo po dva in četrt pralo-na sladoleda. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki tra :e naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE ZllIZ, nroduk ' - ^^ ^^ antiC'nih T» pil caj. obedoval, tupatam malo iilk ponder, m diugih produk- -el(, od v~eraj np„0 se gtejp y to Fama da so se vojvodi di Monte j ' bpklial _ in žo ie bil večer r se t ud j povečuje. Ceni se. da kategorijo dvonožcev že par deset-! Xovoso posrečile kar hkrati tri k,. " rln Llu r^ ' par letij. Njegov univerzalni duh je1 velej>omembne iznajdbe, namreč novo toaletno vodo, ki jo je krstil način pripravljanja treh novih pred mnogimi leti pogodil neko vrst žganja. D'Annunzio je nove eival Kar ne pridem do dela. Jutri pa. začnem. . . 4. 10. Praznik, Nisem delal. Po- •1. i:' A t 1 XrrQTt? mi bla5°Lloner'e ime "Muh Nun-1 iznajdbe tudi že krstil: eni je dalj 5. 10, šel sem po gumbe in suka- AL.I V to lil. --cia". Zal mu njegova iznajdba: ime La Oofficuecia. drugi Cere-j nec Pridem v trgovino _ bila' da se je stvorilfi v Beogradu kor- proti pričakovanju ni prinesla ni-1 sella brata Ginepra. tretji pa —, je zaj)rta Vrarr vedi _ ti tr^ov-l poracija, koje namen je zgraditi kakega cvenka. Neki veliki Ion-] Mentuccia brata Silvestra. ' cj menda k^r naprej kosijo. Vr-| velikansko tovarno za cement v donski trgovec s parfemi, ki mu: In pri vse mtem je d'Annunzio nil sem se domov, pil čaj in šeli Sibeniku? Ali veste, da izdeloval- je prismojeni d'Annunzio ]»osla' abstinent! ' zopet v trgovino, pa je bila še cem Helm ar cigaret prija zaupa- * vzorec svoje tekočine, jo je krat-'--| vedno zaprta. Ti ljudje menda nje Helmar kadilcev, ker vedno komalo odklonil, češ. da je iznajd-i samo jedo. Ne vem. kdaj trguje- dobe vso vrednost za svoj denar? ba brez slehernega duha. . . Po- \ ADVERTISE in GLAS NARODA jo. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 82 Cortlandt Street, izvršuje nakazila, , New York, N. Y. odpremlja potnike. __ jifr GLAS NARODA, 2. NOV. 1926 r BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. u d Za. "Glas Naroda" priredil G. P. /r * vy * * 17 Nadaljevanje.) — No, naj bo, — je odvrnil nato, kot po težkem sklepu. — Tebi na ljubo, danes zvečer. t — Danes zvečer? — je vprašala kneginja presenečena. - Nasmehnil se je. _ , . a v zvezi z drugimi jedrni, naprimer pečenimi jalxtlki als kakim drugim sadjem. Napravite danes ji**l ;>o naslednjem načinu. Otroei bodo jako radi jedli. "BRAX BRITTLE" 1'= eaše otrobi 2 časi zdrobljenega sladkorja 1 časa rjavega sladkorja 1 eaša vode eaše masla H žllčiea soli eaše svetlega koruznega Škroba l»ajte sladkor, koruzni škrob v lK»nev ter kuhajte toliko rasa. da se bo sladkor raztopil. Pri tem morate neprestano mešati. Nato pa segrevajte. ne da l»i mešali do -St H i st. F. Odstavite ter prideuite sol . in maslo, da se bo vlekdo. Nato pri- | denite otrobi ter dajte vse skupaj v dobro lianiaščcno ponev. Površino i p<»gladite, da Ik> ravna ter dajte nazaj v iki". Ko se strdi, razrežite na poljubne koščke. Nasveti za kuhinjo. Predno zavijete kek, v katerem je jelly, omočite prtič z vodo ter ga zavijte z njegovo iK>uiočjo. V tem slučaju se kek ne bo spri jemal. Ko delate sladoled, pomnite, daje najboljše razmerje tri četrtine ledu in ona četrtina soli. Vode, v kateri so se kuhala zelišča. ni treba metati vstran. V taki vodi je dosti miuelarij. posebno železa. Corn flakes se lahko uporablja namesto drobtinic pri pripravljanju ostrig, zelenjave itd. Opeka v poči bo prištedila pro- ItazrežJte kisle kumarice na koščke ter jih dodajte krompirjevi solati. To bo izboljšalo okus. Nasveti za dom. 1'rej so imeli za čaj iKweliue iui-zieo, sedaj imajo pa vozičke, ki i-mujo to preduost, da se jih lahko privede iz kuhinje v jedilnico ali pa na verando. Ko čistite kopalnico, odpravite najprej vse madeže s ter|«eutiiioin. nato pa dobro operite z milom in toplo vodo. Madeže od črnila lalik odpravite s svile, če jilt potresete s soljo ter malo namočite z limono, pustite tako nekoliko minut, potem i a izmijte z amonijo. l»a boste svilene nogavice dalj ( časa nosili, kupujte vedno take, ki imajo dvojne i»ete. Srebrne predmete najlažje očistit«* s pasto, ki je napravljena iz belila, vode in amonije. Namažite ter pustite, da se bo izsušilo, potem pa izbrišite. Nasveti za lepoto. Kožo se da najlažje in najboljše »»čistiti z liinonovim sokom. Limona je sploh koristna ter se jo da uporabiti v najrazličnejše svr-be. Ako imate roke od ia;;od črne. jih namažite z liinonovlui sokom, pa bo umazanec takoj izginil. Obraz umijte naprej z mlačno vodo in milom. Nato se namažite z limono. Ko se bo linionov sok posušil. se namažite s cold creamom. Najboljše je. da to storite zvečer. Naslednjega jutra se umijte z mrzlo votlo. Osebno zdravje. Človeško telo je stroj, stroj ki dela vedno, brez prestanka. Ta stroj pa potrebuje tudj kuriva i;i temu kurivu pravimo hrana. Hrana se deli v tri vrste: v tisto ki gradi, v tisto, ki dovaja gorkoto in ki regulira. 'Med gradiluo hrano simdajo: sir. jajea. ribe. mrso in mleko. Žitnata jedila dovajajo te- lesu potrelno gorkoto. V zadnjo stor! da l>oste lahko !>ekli še kako vrsto spadajo mineralije in vita-d rti go Jed, razen one. ki je že v i mini. Teh je največ v otrobeh in peči. ' zrnatih julijih sploh. Ivan Bežnik: Narod, ki izumira, (Nadaljevanje) I gikrat neizmerne množine mesa. __i sflanine, rib itd. V teh ženskih čolnih potujejo j Xjih kuharska umetnost je či-Eskimi od lova do lova, iz kraja enostavna. v krai in ostanejo po par mese- . , , , * ...... , . . ileso m ribe «nedo deloma su- cev v zalivih, kjer se nahajajo se- . , , . _ ... rove ah izmrzle, deloma kuhane verni jeleni, ram gredo vsi na lov , . .. . . .. , ali opečene. Tu in Tam pustijo turn zmjo veselo in v zadovoljstvu. 3 .„ di meso, da pridne nekoliko smr- Večkrat gredo tudi na daljša ^ imenujejo pa nikiak> in ga potovanja gori in dofli ob obali. pojedo brea nadaJjne priprave. --Zgodilo se je, da je napravila e- p„df>hna ^ zelo ^ljaibljena jed na družina 110 milj dolgo poto-;^ ^lave t.uinjev. Slanino tulnjev vanje. kar je silno mnogo. Hitro (in kitoy jedo sarovo ki pa sve. ne potujejo seveda. Dva .ženska ža prav drtbro tekne ima sladko. čolna: ki smo jih videli mi. — pra-; ben okw, in np m pf) tmu_ Po vi Nanst-n. - sta rabila za 40 milj Um za-ne dišati če dolgo pot celi dve leti. Kakor hitro pridejo namreč Es- slanino kuha ali peče. Nekateri mislijo, da Eskimi pi- kimi v kraj, kjer je obilo tulnjev , .. .. v A , jjejo stopljeni tran. kar pa m res, se ustavim, nanrarno šotor, gredo , ,. - . . dasi se ga ravno ne ogibljejo. — na lov in poiščejo pripraven pro- __ ^ . . , _ , .. ... . ... Naso deklo Rozino sem vidc-1 vec- stor. napravilo liiso in preznnijo. . ^ . . ,, it.- * . ■ i i -- krat. kako ga je popila po par A pomladi ali poletju, kadar juni ... . . ...... _ , . ..... . pozirkov iz svetilke, ki io je ci- dovoli led, pa nadaljujejo svoje; .. ... „ ... ' , ... . t>tila ah polnila. Teknilo ji je ze- potovanje. Na ta na cm si je tre-i "i j i. * .10 dobro, ba razlagati dolgost .potovanja. Potovanje ob zahodni obali je P^0 ljubijo kompot. ki je na- mnogo hitrejše in lažje, ker tam P ra vi jen iz neke koreninice in led ne stavi toliko zaprek. ] tra»a- Pripravlja se na ^elo čuden Ta (potovanja imajo svoje do- — Ena izmed žensk kolje bre posledice, ker omogočil je jo. da Janino in pljuje sok na steblo in ne žive popolnoma ločeno in sami;to tako dolgo, da je po njenem zase. Tu naletijo na druge ljudi mnnju dovolj. Ta stetbla potem in občujejo ž njimi. Celo poletje Re vrši ob obali av promet. To nekaj časa ležijo, nakar jih vzamejo iz omake in z velikim tekom vpliva tudi na dušo Eskima, ki pojedo, »e nekoliko zgibllje. bolj strasten ; Grenlandci imajo sledeče rastje za lov. ipridobi na spretnosti in linstvo: Angeliko. regrat, krsavec, je tudi vtfled menjavanja lovišč; vranje jagode. . . pač majhna iz-plen ubogatejši. i bira za rastlinojedce. Posebna Življenje v čiisrtih in zračnih pro-1 slasčiea je vsebina želodca sever-storih je mnogo bolj prijetno kot i nega jelena. Če Grenlandec ubi-bivanje v temnih. smrdl.rivih zim- je jelena in ne more mnogo vtzeti skih hišah. Najlepše dni svojega i s sabo, tedaj mn gotovo izreže že-žhMjenja užije Eskimo v šotorih j lodec. Grenlandska žena fprosi moža. ki gre na lov, naj ji prinese vsebino jelenovega želodca. To najbrž sledi iz tega, ker jim snino manjka rastlinske hrane. Severni jelen pa se napase najboi>ših rastlin, ki dobijo v -želodcu blsluiast in v ženskih čolnih Hrana. Eskimo je. kadar je lačen, če ima i a j seveda. Posti se lahko ?al-no dolgo:-«ato pa tudi požro dru-1 okus. To jedo tu pa Jam s kosi 'sianine in vranjimi jagodami aku-paj. I l)mga jed, katera bi se gotovo vsakemu izmed nas galnla, je črevesje severne kokoši (smežke). —-,Tu ne pride tedaj v pošt e v samo želodec, Eskimo požre tudi čreva j z vsem vred. Ostanek od kolyj« pa prodajo za mal desar. Nansen pripoveduje, da je na lovu Grenlandec Joel pobral drob iz sto kokoši. Seveda ni mogel vse ;te množine (pojesti, zato je spra-S vil ovtanek v vrečo. Nameraval jc jnesti ostanek domov in použiti , skupaj s svojo ljubo ženo, pa ni dočakal tega — po jedel je že med potjo vse sam. To je grenlaud-ska jed. ki je Evroipejec ne more pnkusiti. Kot posebna Slaščica velja tudi koža raznih vrst kitov; posebno ona "bele ribe" in tudi ]>ot-vala velja za največjega vseh u-'žitkov. Koio potegnejo raz žival J s slanino vred in jo surovo ipojedo. Narii-sen ipraW, da je to dobra jed. res prava slaščica, z zelo dobrim okusom po orehovih jedreah in e- štTiprah. Koža je zelo vlačna, zato l% . se užitek zelo podaljša. Celo gren- lanclski Danci ljubijo to jed. Ce pa kožo skuhajo, izgubi ves prijeten okus. Dobra jed je tudi surova koža "svetlega brentača", ki se pa ne da primerjati s prejšnjo. Tudi surovo kožo tulnja jedo Eskimi radi. toda s slanino vred. Okusa ni slaibega, le radi obilnih j dlak je težko, požreti jo." J Eskimi jedo meso tulnjev, kitov, severnih jelenov, zajcev, cello meso psov in lisic. Edino, kar ('/ametajo. je meso vranov, ker iš-; če j o hrano v gnoju. Suhih živali, ki nimajo tolstega mesa. Eskimo ne mara. Neki minijonar je ipovabil v eni iznied južnogrenlandskih na-selfein več Eskimov na kosilo. Ponudil jim je pečenih kokoši - snežk, ki jih je sam rad jedel. Toda gostje niso jedli, naj ^o jih silili še tako. Misijonar jih je začuden vprašal, če ne jedo kokoši. — Da, — so odgovorili. — a le tedaj, če je velika lakota. Tedaj so Eskimi naszadnje tudi izbirčni. V sili jedo seveda v«. Zgodilo se je, da so sesekaii kože poletnega šotora in skuhali juho. Večkrat se čuje — tako poročajo očividci — da je ta in ta žena skuhala juho iz svojih. — starih hlač. Miz v grenlandski hiši ni. Skledo postavijo kar na tla, ljudje sedijo na podgradah in jedo z vilicami, ki jim jih je Bog dal že ob rojstvu. Da bi postavili skledo na kak zaboj, tega se ne domislijo, pripogibanje se jim zdi nujno potrebno. Ko je neka danska ženska iiiK'1-la veliko pranje, je najela več Grenlandk. Ko je prišla k njim, je videla, kako so se globoko sklanjale nad kadjo, ki je Stala na tleh. Ker se ji je zdelo to naporno jim je dala nekaj lesenih podstavkov, na katere naj bi dele posodo. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je našla iperilno posodo še vedno na tleh, perice pa so stale sa podstavkih ter se globoko vpogi-bale. ko so prale. Od vseh stvari, ki so jih prinesli Evropejci, ljubijo Eskimi predvsem kavo. in sicer že v preobili meri. To skuhajo močno in jo popijejo po dve ali več velikih skodelic; to pa se vrši po štirikrat do petkrat na dan. Poleg kave je v oialih tudi to-| bak. Na zapadni obali ga puaijo in žvečijo, na vzhodni obali pa ga njuha jo% enako tudi ženske na za-padu. Tobak za njuhanje na riba-' io med kamni sami iz dobro posušenega tobaka. Hranijo ga v roženih puščicah. Jezik Eskimov nima izraza za 4'Dober dan" ali — "Dobrodošel", zato poudi došlecu tobačno puščico, a ta mu v povračilo ponudi svojo. Pri odhodu se ponori isto. K sreči je vlada prepovedala prodajanje žganja. Tu in tam ga dobijo od Evropejcev, če so pri njih v delu. ali jim kaj prodajo. To se pa godi vendar le pogosto. Vsi Eskimi, možje in žene, silno rodi pijejo žganje, ne radi tega, da bi jim vleMo, ampak — kot trdijo — ker je lepo biti pijan. Tudi se res radi upijamijo, če se jim nudi priložnost, a to je redko. '-Zgodi Be, da se po dogovoru dc- Hfetanie paroiko* - Shipping New.* 4. novembra: Thuringia, Hamburg, Homeric. Cber-Cherbour*. Br»- t. novembra: France, Havre; bourg; Muencbeo. men. t. novembra: DerfHlnger, Bremen.__ 10. novembra: Mauretanla, Cherbourg; RepubUo, Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Dvutschland, Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Paris, Havre; L,evlathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg. Bremen. Bremen. 15, novembra: Suffren. Havre. 17. novembra: Pres. Hitrdins, Cherbourg. Bremen. 18. novembra: Francunia. Cherbourg. 19 novembra: Martha. Washington, Trst. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Btutt(r&rt Cherbourg. Bremen. 14. novembra: Rf'reiijraria, Cherbourg; flto. Waah-iriRton, Cherbourg, Bremen. >7. novembra: Cle\ eland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 1. dec imbra: Marrvtanin, Cherbourg: President R''0«e elt. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Grass«1, Havre; Westphalia. Hamburg; Luetzow. Bremen 3. decr-mbra: Pres. Wilson, Trst. 4 decembra: I'aris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg 8. decembra: Car-mania. Cherbourg; Muenehen. Cherbourg. Bremen. 9. decembra: AIt«ert Hallin. Cherbourg. Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berer.gaxia. Cherbourg; l„n Savole. Havre: President Hard.ug, Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Itoiha.mbt.-uu, Havre 27. decembra: Paris, Havre: Olympic, Cherbourg; l>eutscliland. Cherbourg. Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg. 6. januarja: He Crasse. Havre: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 7 Januarja: Martha Washington. Trst. 8. januarja: Berengaria. Cherbourg; France, Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 Januarja: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen. 15. januarja: P;ui.«. Havre; Aquitania, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; R'-public. Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg. Brc men. 25. Januarja: Pres. Wilson. Trst. 27. januarja: Ito.'htrnbeau, Havre; Thuringia. Hamburg. 29 Januarja: Majestic. Cherbourg: Frame. Havre; Muenehen, Cherbourg. Bremen. ^■^NAJCENEJŠA VOZKJA v JUGOSLAVIJO COSU UCH^ss* DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka žeiezniika vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA PRESIDENTE WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA Vprašajte za cene :n prostore v bliinjl agenturi. PHELPS BROS.. 2 West St , N. Y. S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi parniki na ulje PARIS 13. nov. — 4 decembra ROCHAMBEAr — 24. nov., 22 det-. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČI! lavci vrstijo: en dan popije eden za vse. a drugi dan drugi. Tako se jim vendar ponudi priložnost pijanosti, ker ji mje, po tem sodeč, re« edini cilj užitka. To pa se godi samo. dokler jim ne pridejo na tried. Ce je Eskimo pijan, si tako surov kot eden naših pijancev, na-Kjvrot.no. zelo miren in dobrodušen je. Tudi grenlandske žene se ne jezijo, če vidijo moža pijanega. Kabine tretjega razreda z utnivalnil.i in tekočo vudo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. cfreaehJ&ie 19 STATE ST , NEW YORK ali lokalni agentje (Dalje prihodnjič.) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je pon-čen o potnih Ustih, prlliagl in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedrZavlJanl eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washingtona. bodisi za eno leto ali C mesecev In se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najhližnji naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo t proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce lg starega kraja, naj nam prej plge za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnSCenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariše ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti ▼ kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Wash-ngton. Predno podvsamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK SS CORTLANDT ST, N*W YORK ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdal« priročno knjižico, ki je namenje-na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. POZOR GOSPODINJE Kakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE, PLEČETA in vsako vrstno drugo prekajeno IllfSO. Klobaso, šunke, želodci in plečeta so 40č funt, poštnine prosto. Za obilo naročil se priporočani Ferdo Jazbec 1561 E. 49th St. Cleveland, Ohio. (6x 1—6) Prav vsakdo- =1 kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. ADVERTISE in GLAS NARODA •r^vxteJ*