Cena 2 Dna mm tKM)» ob «iutra|. asa Stane nescCno Din ij— c* mo-tenutro Dir »o-— neobvezno. Oglas* do t ari tu. Uredništvo i Ljubljana, fcCnatiovj, ulica Stev 5/L Telefon št. «07» m 2804, ponoči tudi it 20 ha- Rokopisi se no vračajo. za gospodarstvo, prosveio in k. j«. - Telefon it. ____U LJubljana, Premer- uMca fc. 4. — Telefon ftt >49« Podrataid: Maribor, Aleksandrovo It 13 — Celic. Aleksandrova cesta Baten pri postnem cek. zavodu s Ljub-lana ftt 11.841 - Praha čiaio 71.1*0. ' Wien.Hr. tos^ai- imenovana Provizorna rešitev vladne krize po neuspehu Marinkovičeve koncentracijske misije Dr. Marinkovič je že predsnočnjim vrnil mandat. - Radikali in demokrati so se sporazumeli o obnovitvi stare vlade. - Po celodnevnih konzultacijah se je vladar snočl odločil za začasno rešitev krize in poveril mandat tretjič g. Vukičeviču Ljubljana, 22. februarja. Ukaz o novi vladi g. Vukičeviča še sicer ni podpisan, vendar je gotovo, da bo jutri imenovan obnovljeni Vukiče-vičev kabinet, kakor je bil sestavljen po zadnjem sporazumu med gg. Vukičevičem in Davidovičem. S tem pa je dolgotrajna kriza le začasno zaključena. Politična javnost brez razlike strank si je na jasnem, da ima nova Vukičevičeva vlada čisto provizoričen značaj in le nalogo, da spravi pod streho državni proračun. Kmečko-demokratska koaliciia upravičeno smatra ta razvoj dogodkov kot dokaz popolnega nerazumevanja velikega pokreta ki se razvija v državi. Koncentracijska misija g. dr. Marinko-vičeva se je razbila in morala razbiti na tem, da so hegemonisti mislili, daje jedro celokupnega političnega vprašanja. kolikor se tiče udeležbe KDK na vladi v portfeliih in v udeležbi na državni moči. Popo'noma pa so spregledali, da organizacija in politika KDK sloni na spoznanju, da po sedaniih metodah ni mogoče več naprej in da zapostavljeni in mrcvarjeni prečanski kraii zahtevajo ne portfelje, temveč pravico. Koalicija je včeraj postavila svoje minima'ne zahteve za ude'ežbo v vladi. Zahtevala ie reviziio davčnega zakona revizijo krivičnega proračuna zakonske garancije za depolitizacijo državnega upravnega aparata in garancije glede inozemskega posojila, da bi pri tem prečanski kraii ne igra^ samo vlogo dolžnika in plačnika, temveč tudi deležnika na tem posojilu. Vse te zahteve so naletele na popolno nerazumevanj. tako da koaliciji ni preostalo ničesar drugega kakor da ie odklonila sodelovanje v vladi ki je hotela biti no svoiem delovnem orogramu zopet le srbnanska in je nvslila. da bo KDK popolnoma prevzela hlapčevsko vlom ki jo igra naoram heeemon'stom k!er<'ka1na in muslimanska stranka Obnova Vukičevičeve vlade pomeni koncentracijo heeemomstov. ki se vedno bolj boje močne KDK in ki pozablja na vsa tnedseboina nesoglasja in spore, ko gre za tn. da se zmaea idej ki jih zastopa KDK. čim boli zavleče in ctež-koči. V službi hegemomstov je bil ves Čas celokupni beograjski tisk. ki ere tako da danes «Pravda» ozna- čuje KDK. ki ie legitimni predstavnik prečanskih interesov kot »postranski element v eventualni koncentracijski vladi*. KDK pa seveda noče biti enostranski element«: kraji, ki iih zastopa, se dobro zavedajo, da predstavljajo glavni element v naši državi. Zato borba KDK ne bo ponehala, temveč se še bolj razvila. da s pojačeno energijo izvojuje končno zmago. Eden od naiboli karakterističnih rezultatov sedanie krize je ta, da so se hegemonisti morali prepričati o solidarnosti in enotnosti fronte KDK in da so tudi oni morali iasno priznati, da je vsaka vlada v kateri KDK ne sodeluje, v naprej obsojena na neuspeh. Smešno izgleda, da hegemonisti. da ne bi jim bilo treba odgovarjati na stvarne zahteve koaliciie. ostro napadajo KDK, ker je predlagala nevtralno osebo izven parlamenta za šefa koncentracijske vlade. Tudi Dolitično dete v Beogradu in v vsej državi oa danes ve. da na žalost v naši državi ne bo mogoče prej doseči uspehov z depolitizacijo državne uprave, dokler ne bo stal na čelu vlade mož, ki bo strankarsko nevezan in neinteresiran. Izvenpar-lamentarna osebnost kot predsednik vlade je danes na žalost edina garancija za depolititizaciio. Borba proti Vukičevičevemu sistemu se bo sedaj z vso ostrino in ojačeno odločnostjo nadaljevala, kar bo tem lažje, ker je obnovljena Vukičevičeva vlada že v svojem postanku Dodžagana in nosi na sebi vse znake skorajšnje politične smrti. Z imenovaniem novega Vukičevičevega kabineta je kriza formalno zaključena in nova kriza stvarno otvoriena.___ Po vsej S«wwK srre plas. le »Domovina" je za nas! i Beograd, 22. febr. r. Vladna kriza jc bila danes formalno zaključena z obnovo bivše kier ^radikalsko-demokratske koalicije pod vodstvom g. Vukičeviča v smislu sporazuma, ki je bil dosežen med njim in g. Davidovičem že minulo soboto. Dr. Marinkovič je že snoči vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade, ne da bi počakal na sklepe radikalskega in demokratskega kluba, ki glede njegovega mandata sploh nista še zavzela svojega stališča. Ves današnji dan je minul v skrajni nervoznosti, ker nihče ni vedel, kako se bodo dogodki nadalje razvijali. Gg. Vukičevič in Davidovič sta ta zastoj v razpletu krize uporabila zato, da se podrobno dogovorita glede obnove stare koalicije z neznatnimi osebnimi spremembami. Zvečer je bil po dolgotrajnih konferencah in sestankih ta sporazum dosežen. Z ozirom na to, da država ne more ostati brez preračuna in so na dnevnem redu tudi še druge neodložljive zadeve, je vladar po nasvetu skupščinskega predsednika zvečer poveril gospodu Vukičeviču tudi formalni mandat, tako da bo g. Vukičevič že jutri dopoldne predložil kralju ukaz o imenovanju nove vlade, ki bo takoj nato zaprisežena. Ta rešitev krize je po splošni sodbi le začasna in ne predstavlja trajnejše kombinacije. Potek vladne krize je jasno pokazal potrebo koncentracije, kakor jo zahteva KDK in ustvaritev močne koncentracijske vlad? je le začasno odgodena. Beograd, 22. februarja, n. Današnji dopoldan ie potekel v popolni po'itični desorijentaciji. Nasprotujoče se vesti o tem, ali ie dr Marinkovič sinoči vrnil kroni mandat ali ne. so tudi še danes ves dopoldne bile nepojasnjene. To ie povzročilo v političnih krogih splošno zmedo in popoln zastoj v razpletu krize. Z naraščujočo nervoznostjo ie vsa politična tavnost pričakovala nada inje dogodke. Poslanski klubi vseh strank so bili stalno zbrani in na vse strani so se vršile konference in posvetovanja. Gg. Vukičevič in Davidovič zopet v akciji Pavzo ki je nastala v razvoju dogodkov. sta gg. VukičeviC in Davidovič znova izkoristila za to. da prepričata svojo bkolico o neobhodni potrebi obnove stare Vukičevičeve vlade, glede katere sta se sporazumela že v minulem tednu, ko ie dobi' g. Vukičevič mandat za sestavo delovne vlade. G. Davidovič ie dopoldne najprei po-setil dr. Marinkoviča na njegovem stanovanju ter ostal pri njem nad eno uro. Od dr. Marinkoviča ie odšel v Narodno skupščino kier ga je že pričakoval g. Vukičevič. Odšla sta takoj v ministrsko sobo. kjer sta konferirala dolgo časa. Odhajajoč s te konference je g. Davidovič novinarjem na razna vprašanja izjavil: »Razgovariala sva se o situaciji. Ko bo vse gotovo, kar pripravljamo, boste dobili podrobnejša obvestila.* «Ali dobimo še danes vlado?* «Tega ne vem. To bomo šele videli.* Konferenca bivših ministrov G. Vukičevič je odšel po tej konferenci v vladno predsedstvo kjer so bili zbrani vsi radikalski ministri navzoča pa sta bila tudi bivša demokratska ministra dr Mijovič in dr. Angjelinovič, ; kakor tudi dr. Spaho in dr. Korošec, ki j sta sploh z g. Vukičevičem stalno v j najožjih stikih. G. Vukičevič je imel z ministri nad eno uro trajajočo konferenco, nato pa je odšel v radikalski klub. ki je imel za ob 11. dopoldne skli- I cano sejo. da nadaljuje svojo, včeraj dopoldne prekinjeno razpravo o stališču, ki naj ga zavzamejo radikali glede mandata dr. Marinkoviča. G. Vukičevič je sejo znova odgodil do popol- , dne. češ da je treba počakati nadaljnjih dogodkov. G. Vukičevič ne ve ničesar Nato je odšel g. Vukičevič na dvor, kjer je ostal do 12.20. Ko je odhajal z dvora, je na radovedna vprašanja no- i vinarjev, ali je morda on dobil znova mandat za sesatvo vlade izjavil, da sploh ni bil v dvoru, marveč samo pri ministru dvora. Z ozirom na vesti, da je dr. Marinkovič mandat že vrnil, so se novinarji fcudi pri tej priKfei hoteli in- 1 formirati o tem pri g. Vukičev;ču. ki pa iim ie iziavil: «Tega sedai še ne vem. Mislim, da ga še ni. Če pa se je to zgodPo. potem zaenkrat ni nobenega mandatarja. Težišče situacije ie potemtakem v dvoru, .faz grem sedaj domov.* Nepričakovana avdijenca dr. Marinkoviča Veliko senzacijo je vzbudila vest. da Je bil dopoldne tudi g. dr. Marinkovič kljub svoji težki bolezni na dvoru, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. Kakor se je pozneje izvedelo, je trajala njegova avdijenca od pol 11. do pol 13. Ko se je vračal na svoje stanovanje, so ga takoj obkolili novinarji in obsuli s celo ploho vprašanj. G. dr. Marinkovič pa iim ie dal sledečo kratko izjavo: «Mandat za sestavo vlade Sem vrnu že sinoči. Danes sem bil v dvoru samo za to, da se zahvalim kralju za zaupanje. ki mi ga ie 'zkazal s tem da mi ie poveril mandat. Z razpletom krize ni-mam torej sedaj nobenega opravka več.» Na vprašanje novinarjev, kdaj bomo dobili v'ado odnosno kdo bo sedaj dobil mandat za sestavo vlade, je g Marinkovič odgovoril, da ne ve ničesar. izjava dr. Marinkoviča. da je že sinoči vrnil mandat je izzvala v politični javnosti razumljivo senzacijo, ker je g. Vukičevič še malo prej zatrjeval, da se to še ni zgodilo. Nepojasnjena misija dr. Srskiča Splošno pozornost je vzbudila tudi avdijenca radikalskega poslanca doktor Mi'ana Srskiča. ki je bil nad eno uro pri kralju. Takoj nato je dr. Srskič po-setil v klubu KDK g. Pribičeviča in imel ž njim skoraj eno uro trajaioč razgovor. Politični krogi so to konferenco živahno komentirali. Znova se je za-trievalo. da iščejo pašičevci stikov s KDK. Opoldne spričo nasprotujočih si izjav glede mandata dr. Marinkoviča ni nihče vedel, pri čem da je. Širile so se najrazličnejše govorice in v vseh krogih se je ugibalo o nada'jnjem razvoju situacije Dočim so vukičevičevci izražali prepričanie da bo oo neusoehu dr. Marinkoviča dobil g. Vukičevič ponovno mandat za sestavo delovne vlade, so se iz drugih krogov š'ri1e vesti, da bo poverien mandat za sestavo koncentracijske vlade berlinskemu poslaniku g. Balugdžiču. Seja demokratskega kluba šele po dolgotrajnih ln številnih konferencah in sestankih je prišlo tekom popoldneva do razčiščenja situacije. Kmalu popoldne sta se ponovno sestala gg. Vukičevič in Davidovič. Po tem Sestava nove vlade Definitivna lista po sporazumu gg. Davidoviča in Vukičeviča. Med 18 ministri bo 16 Srbijancev in samo dva prečana Beograd, 22. februarja r. Gg. Davidovič in Vukičevič sta se na svojih nocojšnjih konlprencah sporazumela o definitivni sestavi kabineta. Nova vlada bo štela 18 ministrov, od katerih bo 10 radikalov, 5 demokratov, dr. Spaho, dr. Korošec in general Hadžič Sestavljena bo takole: ministrski predsednik: VELJA VUKlCEVlC (radikal), notranje zadeve: dr. ANTON KOROŠEC (SLS), zunanje zadeve: dr. VOJA MARINKOVIČ (demokrat), vojno in mornarico: general STEVO HADŽ1C (nestrankar), trgovina in industrija: dr. MEHMED SPAHO (musliman), finance: dr. BOGDAN MARKOVlC (radikal), socijalna politika: CEDA RADOVlC (radikal), agrarna reforma: dr. VLADA ANDRlC (radikal), poljedelstvo in vode: dr. ANDRA STANKOVIČ (radikal), pravda: KRSTA MILETlC (radikal), vere: MILORAD VUJIČIC (radikal), prosveta- MILAN GROL (demokrat), javna dela- PERA MARKOVlC (demokrat), promet: general SVETISLAV MILOŠAVLJEVlC (radikal), šume in rude; dr. ALEKSANDER MIJOVlC (demokrat), pošte: VLAJKO KOCIC (radikal), zdravstvo; dr. DOBRIVOJ GER. POPOVlC (radikal), izenačenje zakonov: dr ILIJA ŠUMENKOVIC (demokrat). sestanku je odšel g. Davidovič v demokratski klub. kjer se je nato vršila kratka seja. na kateri je g. Davidovič podai poročilo o situaciji. Naglašal je da so vsi poskusi za sestavo koncentracijske vlade propadli ter da je po njegovem mnenju sedaj edini izhod v obnovi prejšnje vladne koalicije z manjšimi osebnimi spremembami, glede katerih je bil sporazum dosežen že minulo soboto, ko je imel g. Vukičevič mandat za sestavo delovne vlade Demokratski klub je vzel poročilo g. Davidoviča na znanje. Takoj nato sta se ob 15. ponovno sestala gg Vukičevič in Davidovič. Sestanek je trajal pol ure. Po sestanku je g. Davidovič odklonil novinariem vsako iziavo. češ da ne more še ničesar povedati. Ponovna konferenca ministrov G. Vukičevič je odšel nato v dvor, kjer je ostal do 16. ure. Po povratku v vladno predsedstvo je izjavil, da je bil samo pri ministru dvora. V vladnem predsedstvu se je nato vršila dolgotrajna konferenca katere so se udeležili poleg dosedanjih radikalskih ministrov tudi oba demokratska ministra dr. M;.k)vič in dr Grga Angjelinovič ter dr Korošec in dr Spaho. Kakor se zatrjuje je g. Vukičevič na tej konferenci poročal o svojih razgovorih z g. Davidovičem Nekai časa sta prisostvovala konferenci tudi gg. dr. Perič in Ilija Mihailovič Odhaiajoč iz predsedstva vlade je dr Mijovič iziavil novinarjem. da se dela na obnovi prejšnje vladne koalicije. V enakem smislu so inforrrrrali novinarje tudi vsi ostali udeleženci konference lliia Mihai'ovič ie še dostavil, da obstoja io glede podrobnosti še nekate; j težkoče da pa pri tem ne gre za osebna vprašanja. G. Vukičevič se vedno ne ve ničesar Po tei konferenci sta se ponovno sestala gg. Vukičevič in Davidovič. G. Vukičevič ie nato oonovno odšel na dvor, kjer se ie mudil ool ure. Novinariem ie izjavil, da ie bil samo orj ministru dvora g. Jankoviču. Ko so ga vprašali, ali že ima mandat, ie g. Vukičevič to zanikal. *Kdo ima mandat?« »Jaz ne«. »Ali bo predsednik Narodne skupščine dr. Perič sprejet v avdiienco?« »Tudi tega ne vem. Lahko vam samo to potrdim, da mandata nisem dobil«. Radikalski klub mora čakati G. Vukičevič se je nato vrnil v Narodno skupščino, kjer se ie sestal z g. Davidovičem. nato pa je odšel v radikalski klub. kjer so ga z največjo napetostjo pričakovali. Splošno se ie pričakovalo. da se bo sedaj vršila seja radikalskega kluba. Na presenečenje vseh navzočih poslancev pa je g. Vukičevič sejo ponovno odgodil, češ da situacija še ni rešena. Končni sporazum V kuloarjih Narodne skupščine pa so se med tem že začele širiti vesti, da ie kriza vlade rešena in da bo že iutri obnovljena prejšnja klero-radikalsko-demokratska koalicija. Ob 6. zvečer sta se nato še enkrat sestala gg. Vukičevič in Davidovič. Po tem sestanku ie odšel g Davidovič v demokratski klub, kjer ie obvestil navzoče ooslance. da je dosežen popoln sporazum z z. Vukičevi- čem glede obnove preišnie koalicije ter da bodo demokrati ohranili svojih pet portfeljev. Obenem ie sklical za jutri dopoldne ob 10. formalno sejo kluba, da odobri ta sporazum. Mandat tretjič poverjen g. Vukičeviču Po sestanku z g. Davidovičem se je odpeljal g. Vukičevič v spremstvu dr. Periča iz Narodne skupščine na dvor. Prv; je bil sprejet v avdijenci dr. Perič, ki je kot predsednik Narodne skupščine predlagal kroni, naj poveri mandat za sestavo koalicijske vlade ponovno g. Vukičeviču kot predsedniku največje parlamentarne skupine. Ob 7. je bil sprejet nato tudi g. Vu-kičev č, ki je ostal v dvoru do 7.30. Odhajajoč z dvora je novinarjem izjavil: »Jutri dobimo vlado.« »Kdo fco vse v vladi?« »Počaka te in iutri dobro pazite, kdo bo oblekel žaket; ta bo minister.« Vlada bo danes zaprisežena G. Vukičevič se je nato vrnil v vladno predsedstvo, kjer so ga še vedno čakali radikalni ministri, ar. Korošec in dr. Spaho. G. Vukičevič je z njimi konferiral do 9., nakar je odšel domov, izjavljajoč novinarjem, da je kriza rešena in da bo jutri vlada zaprisežena. Iz okolice gg. Vukičeviča in Davidoviča so nocoj zatrjevali, da je lista vlade v smislu sporazuma med Vukičevičem in Davidovičem že sestavljena. V glavnem gre za listo, na katero sta se sporazumela oba šefa že pretekli teden povodom drugega Vukičevičevega mandata, izvršene pa so bile še naknadno nekatere spremembe, ki so bile potrebne za poravnavo konflikta med bivšimi demokratskimi ministri in g. Davidovičem. Tako bo začasno zasedeno še tudj ministrstvo za izenačenje zakonov, čeprav se fco že z 31. marcem ukinilo. Ta portfelj bo prevzel g dr. Šumenko-vič. ki bo obenem vodil zunanje ministrstvo. dokler se bo dr. Marinkovič zdravil v inozemstvu. Obnovitev provizorija Ukaz o imenovanju nove vlade nocoj še ni bil podpisan, bo oa vsekakor iutri dopoldne, nakar bo vlada takoj zaprisežena in bodo ministri že iutri prevzeli svoje posle. Vest o novem mandatu g. Vukičeviča in o sporazumu glede obnovitve stare radikalsko-demokratske koaliciie se je hitro raznesla po vsem mestu ni pa vzbudila posebne senzaciie. ker so oo neuspehu Marinkovičeve akciie to rešitev že sp'ošno pričakovali. Kriza se je zavlekla že tako dolgo — sai ie trajala skoro ves mesec — da ie prišlo vse državno življenje v zastoj. Razvoi krize je pokazal, da je koncentraciia vseh strank za sedaj na res zdravi Dodlagi še nemogoča. Ker pa se ni dalo dalje čakati. ie prišlo do današnie začasne rešitve. Tudi demokratski in radikalski krogi sami priznavalo, da ima ta vlada samo nalogo, da spravi pod streho državni ororačun. Naknadno žrebanje Vojne škode Beograd. 22. februarja, p. V direkciji državnih dolgov se je danes vršilo naknadno žrebanje šestih dobitkov Vojne škode, ker «o bile pri zadnjem žrebanju pomotoma izžrebane obveznice, ki so že amortizirane. Izžrebani so bili sledil dobitki no 50.000 Din: 2434/280. 4049/521; po 20«W Din: 2376/293, in po 10.080 Din: 1780/848 9046)719, 8290/842. Obveznica St 4049/531 je bik prodana ▼ Ljubljani. *JUTRO» It 46 2 CtrtAL n IL 19281 Nad 200 Slovencev v ječi! Podrobnosti o napadu v Selcah Fašistična milica se je, kakor je bilo pričakovati, maščevala nad mirnim slovenskim ljudstvom. — Fašisti so aretirali na stotine Slovencev in pretepali celo starčke! — Stanje ranjenih miličnikov ni nevarno. — Obtožbe tržaških fašističnih listov Trst, 22. februarja, L Trije fašistični miličniki, ki so bili ranjeni pri atentatu v Selcah, so bili pripeljani v Trst in so sedaj v tukajšnji vojaški bolnici. Ker so bili ranjeni v spodnje dele telesa, njihovo stanje ni nevarno. Po zdravniških izjavah bosta dva okrevala v 15 dneh, zadnji pa bo moral ležati kaka 2 meseca. O atentatu samem so sedaj znani aekateri točnejši podatki: lzvT$en je bil v ponedeljek zvečer okoli 9. ure in ne ob 10. Do sobnih vrat se jc neopaženo priplazil človek visoke postave, ki je začel streljati iz dveh revolverjev proti miličnikom. Ko je pobegnil, je nekdo še s ceste odda! strel »kozi okno. Po tem sklepajo, da sia bila napadalca vsaj dva. Preiskava se ie vedno mrzlično nadaljuje. Ljudje, ki prihajajo iz Postojne, pripovedujejo. da je bilo aretiranih veliko Število ljudi, predvsem z Slavine, Pre-stranka in Postojne, pa tudi iz Selc. Kakih 200 je bilo še pridržanih v zaporu. Aretacije so Izvršili večinoma fašistični miličniki, ki so brezobzirno postopali z ljudmi. Vlekli so tudi starčke Iz hiš ter jih pretepali. Trditev, da je eden izmed ranjenih miličnikov spoznal med aretiranci napadalca. ne more biti preveč verjetna, ker si je atentator zakrival obraz z rokama, v katerih je držal 2 revolverja in je že pri prvem ali drugem strelu ugasnila edina petrolejka, ki je razsvetljevala sobo. «Picco!o», ki je priobčil dolgo poročilo o tem napadu, piše, da so prišli atentatorji najbrže preko meje in spravlja dogodek v zvezo z roparskim napadom na postajo .v Prestranku. z umorom miličnika Cicimbrija v Selcah ter z atentatom proti vojašnicam fašistične milice. Dalje govori o nekem Kuke-tu, bivšem častniku jugoslovenske policije, ki je bil baje kot malovreden človek izključen iz jugoslovenske vojske. Ta Kuket naj bi bil najnevarnejši hujskač, ki pripravlja atentate proti milici. List piše med drugim: spričo takih tolovajskih činov smo globoko uverje-ni, da so prizadeta poveljstva že ukrenila vse potrebno, da se ne dopusti prenos metod in sistemov balkanskih ko-mrtašev na našo mejo, ki je meja velikega naroda. «Popolo di Trieste» pa izraža mnenje, da je atentat delo domačih hujska-čev. ki ščuvajo mirno ljudstvo proti oblastem. Stroga preiskava, ki so jo uvedle oblasti. ima namen vse ugotoviti in pokazati najbolj izdatna sredstva, ki nai preprečijo ponavljanje takih podlih atentatov. Madžarski aSront proti Društvu narodov Madžarska je z uničevanjem in z javno dražbo italijanskih strojnih pušk izzvala novo ogorčenje v krogih Društva narodov. — Pred novimi sklepi Male antante. — Francoska obsodba Ženeva, 22. februarja s. Uničenje vojnega materijaiia v Monoštru, preden je bila uvedena uradna preiskava, smatrajo v krogih Društva narodov za nepri-jateljski čin Madžarske napram Društvu narodov, ker sedaj o investigaciji Sveta na licu mesta skoraj ne more biti več govora. Zastopniki Male antante, ki so zbrani tukaj na zasedanju varnostnega odbora, so se brzo avno obrnili do svojih vlad in zaprosili dovoljenja. da bi predlog za invest.gacijo proti Madžarski, ki je Društvu narodov ie stavljena, razširili z navedibo drugih težkih primerov prepovedanega uvažanja orožja. Na ta način bi prišlo vprašanje madžarskih kršitev mirovnih pogodb že na prihodnje zasedanje Društva narodov. Ženeva, 22. februarja s. V Ženevi navzoči zastopniki Male antante so se danes posvetovali o uničenju v Monoštru razkritih strojnic. Izrazili so mnenje, da ta čin v času, ko se hoče svet Društva narodov baviti z vso zadevo, težko škoduje ugledu Društva narodov. Bernsfoa železniška konvencija, na katero se Madžari sklicujejo, jim ne dovoljuje, da bi ne pustili takih stvari, dokler se o vlogah praške, beograjske bi bukareštanske vladie ne izreče svet Društva narodov. Zastopniki so dalje Izjavili, da Madžarska od vsega začet-ba sistematično prezira določbe mirovnih pogodb in vse korake, ki jih ima Društvo narodov za investigacijo na razpolago. Bukarešta. 22. februara g. Listi se obširno bavijo z uničenjem zaplenjenega orožja v Monoštru in poročajo, da bodo vlade Male antante spravile pred svet Društva narodov vse madžarske tihotapske afere z orožjem v zadnjih 4 letih. Kakor zatrjujejo tukajšnje vesti, so stopile vlade v Pragi, Beogradu in Bukarešti že v stik. Ženevski zastopniki so prejeli potrebna navodila za nadai'nje postopanje. Pariz, 22. februarja g. Za jutranjim časopisjem protestira tudi večerno časopisje zelo ostro proti uničenju petih vagonov utihotapljenega orožja na Madžarsko. Listi napadajo madžarsko vlado, ki je to ukrenila. »Intrasigeant« izjavlja, da glavna krivda za to postopanje ne zadene Madžarske, ker od vlade grofa Bethlena ni bilo drugega pričakovati. Krive so tega zavezniške vlade in organizem Društva narodov samega, ki ie poklicanim mestom onemogočil, da bi intervenirala v danem trenutku Slično piše tudi »Soir«, ki pravi, da madžarska vlada izziva Društvo narodov. List ugotavlja, da se je s tem madžarska vlada pregrešila tudi proti določbam trianonske pogodbe, ki točno določa dovoljeno mero oborožitve. Društvo narodov mora takoj poseči vmes, da zaščiti svoj prestiž. Storiti mora energične korake, da se v bodoče slični pojavi ne bodo ponavljali. Budimpešta, 22. februarja s. Poroča se, da bodo zaplenjene strojnice baje prodiane v Francijo. Uničevalna dela je vršilo pod nadzorstvom monoštrskega okra:nega sodnika 40 delavcev. Med kupci se je nabralo tudi več interesentov iz inozemstva Za garancijo materi-jalnih interesov odpošiliatelia. W ga do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, je okrajno sodišče postavilo skrbnika. Ženevski razgovori Jugoslovenski delegat podpira rimski predlog za regijonalne pogodbe. — Utopistični sovjetski predlogi Ženeva, 22. februarja, s. V varnostnem odboru j« predlagal Roulain Jaqueimyms osnutek švedske vlade za razsod:ščno in Izravnalno pogodbo, ki naj bi jo podpisale vse države. Kanadijec Riitell je priporoča! ca praktično dosego cilja kako naj bi se mednarodni spori mirno reševali, zaključek dvostranskih pogodb po vzorcu ameriško-kanadijske razsodišČJie in izravnalne pogodbe. Jugoslovenski zastopnik dr. Markovič je izjavil, da razsodiščno m izravnalno postopanje n« zadostuje, dokler niso z njim zvezane tudi sankcije in garancije. Niti pakt Društva narodov ni zadostna garancija miru, k! ga ie mogoče zagotoviti le s splošno varnostno pogodbo. Dr. Markovič je dal nato pobudo, naj bi svet Društva narodov dal inicijativo, da se sklenejo nadaljne regijonalne pogodbe po vzotcu locarnske. Ženeva, 22. februarja s. Tajništvo Društva narodov je dopoldne objavilo rusko •pomenico k konvenciiskim osnutkom, ki sahteva kot dopolnilo že objavljenih raz-orožitverfh določb še 7 konvencij v slede-£b točkah: 1. o odpravi generalnih štabov bi drugih naprav do končane spkišne razorožitve; 2 o orožju za osebno obrambo ln sa lov In o njegovi množini: 3. o namenu letal za sodiabie ln gospodarske namene; 4 o seznamu trdnjav in utrlenlh mest kakor tudi zbirališč za ladje in letala, ki Jih je treba razdelati; 5. o fzdelovaniu in določitvi minfena orožja In o tTgovfejt z orožjem; 6. e pomorski polk:!JI Ju številu ladij, 3ci Bh »mejo Imeti posamezne države; 7. o ttatutu za stalni mednarodni kontrolni odbor bi 8. o ukrepih nevojaškega značaja. Ce Im m držav« pogodbenice uprle sklepom meAmrodaega kontrolnega odbora, aaj bi bila sklicana posebna mednarodna konferenca. ki naj bi teh 8 konvencli uveljavila tekom 9 mesecev In nato razorožitvena komisija izvedla do konca. Ženeva, 22 februarja g. Osnutek konvencij sovjetske vlade smatrajo za utopijo. Priznati je treba, da Je sovieaska vlada v nasprotju s površnim predlogom, ki ga je predložila pripravljalni razorožltveni konferenci v novembru, sedanie konvenciie izdelala z največjo temeljitostjo in da lih vodi odkritosrčna volja za mir. Razprave o njih pa ne bodo mogoče ker flh ni mogoče Izvesti. Značilen incident pri prihodu afganistanskega kralja v Berlin Berlin. 22. februarja. g. Dopoldne je prispela semkaj afganistanska kraljevska dvojica. Na Lehrt - kolodvoru no io sprejeli državni predsednik Rindenburg, nekateri Slani vlade, pruski ministrski predsednik, zastopniki vojaških oblasti in flani afganistanskega poslaništva. Med vožnjo v mesto se je pripetil incidpnt. Kmalu, ko le avtomobil z državnfm predsednikom in Vralievsko dvojico zapustfl brendenhnrSltn vrata, se Je pojavil med množico rdeči avtomobil bf»*egn prestolonaslednika. Voz je zavrnil med množico In tako je prlfel del mnotlre prireiati ovacije blvSemu prestolonasledniku. Levičarske Časopisje ostro kritizira oosfonanje bivšega pr^fnlnnaslednlka. cVoeafsche fcel-tunp» nznaftife nleeov Čin » npfkn«en. Jfe*. da se je kol znpiotnlk odele*!' sprejema, ki je bil namenjen tujemu vladarju. Definithmi rezultat občinskih volitev v Bolgariji Sofija, 22. febr. h. Po definitivnem izidu občinskih volitev je prejela vladna stran« ka 586, opozicija pa 306 tisoč oddanih gla« •ov. Vladna stranica si je potemtakem pri« dobila 65 odstotkov vseh glasov. Zopet italijanska ' intervencija na Dunaju Innsbruck, 22 febr. d. Krščansko socijab ni deželni poslanec Steinegger je na seji tirolskega deželnega zbora, dne 7. t m. naglašal v svojem poročilu o ustanovitvi spominskega denarja za bojevnike, da naj bi ti novci vezali severno in odcepljeno Južno Tirolsko in vedno opozarjali na kri« vice, ki se gode južnim Ttrolcem. Obenem je govornik protestiarl proti zatiranju nem« škega življa v Južni Tirolski Tudi vele« nemški poslanec Jaeger je govoril o trp» Ijenju in brezpravnosti nemške Južne Ti« roiske. Italijanska vlada je sedaj pričela pri zvez« nem kancelarju poizvedovati o podrobno« stih v govorih obeh poslancev. L rad ivez* nega kancelarja je zahteval besedilo obeh govornikov od tirolskega deželnega zbora, čemur je deželni glavar takoj ugodil. Itali« janska vlada ugovarja proti temu, da pred« sednik deželnega zbora dr. Stumpf na me« stih, kjer sta govornika napadala Italijo, ni prekinil njihovih govorov ali jih pozval k redu in ukori! njihove izraze napram Italiji. alnnsbrucker Nachrichten*, protestirajo proti vmešavanju Italije v avstrijske zade» ve in pričakuje, da bo zvezni kancelar z vso ostrostjo zavrnil italijansko interven* cijo. Pangalos je hotel ozdraviti parlamentarizem z diktaturo Atene, 22. februarja, h. Bivši diktator Pan-galos je podal med svojim ujetništvom na nekem grškem otoku dopisniku «Unitet Presse» v Atenah dr. Geldrasu izjavo, v kateri zagovarja svojo diktaturo. Ker so držali Pangalosa dosedaj popolnoma izoliranega, so te izjave edine, ki so na razpolago, odkar je kot diktator propadel. Pnngalcs obtožuje Venizelosovo vlado, da je prav za prav skrita diktatura, in sicer s krvjo in železom. Pan-galos se je sam lotil diktature, ker je hotel ozdraviti parlamentarno življenje. Odstraniti je hotel nezdrave pojave in napraviti zopet red. Edina okolnost, da je s prisilnim posojilom preprečil takojšnji bankrot Narodne banke, je bila izborna misel njegove uprave. Pansralos se sklicuje nn zgodovinske diktatorja Solona. Perikleja itd. in pravi h koncu, da je preteklost pokazala, da so ga vedno klicali, kadar je pretila nevarnost. Pangaloe želi. da bi njegova domovina pro-spevaTa in da ne bi nikdar več potrebovala njegove pomoči. Izid prvih evropskih parlamentarnih volitev na Japonskem Pariz. 22. februarja, s. Prvi volilni rezultati iz Tokia so nastopni: 17 'iberalcev, 13 konservativcev, 1 proletarec in vodja socija-listov. V Osaki ie bilo izvoljenih 13 liberalcev, 5 konservativcev in 2 proletarca. Izvo-lienih je bilo 43 članov vladne stranke. fi4 članov opozicije in 18 kandidatov sedmih drugih strank, izmed katerih pripada največ delavski stranki. Tokio. 22. februarja, (be.) Dosedaj je bilo izvoljenih pri volitvah v državni zbor 220 pristašev vladne stranke, 216 opozicijonal-cev in 5 socijalistov. Rudarska stavka na Češkem Praga, 22. febr. g. Stanje v severnoče* skem stavkovnem revirju je neizpremenje« no. Prekinjena pogajanja za poravnavo še vedno počivajo. Miru danes niso nikjer kr« Sili. Nemški kovinarji oričnejo zooet z delom Berlin, 22. febr. g. Spor v nemški kovin« ski industriji je poravnan. Funkcijonarji kovinarskih organizacij v srednji Nemčiji so izdali stavkujočim nalog, da v petek zo* {>et pričnejo z delom. Obenem je razveljav« jen tudi sklep industrijcev o izprtju Poljska duhovščina in volitve Lvov, 22. februarja g. Lvovski nadškof je vsem duhovnikom prepovedal, da bi se aktivno udeleževali volilnih shodov. Obsojena vohunka Varšava, 22. febr. g Okrajno sodišče v Vilnu je obsodilo ženo bivšega poslanca Baiina zaradi vohunstva v korist sovjetske Rusije na tri leta zapora. Balin je utekel v Berlin, kjer ga zasledujejo s tiralico. Moskva in angleške volitve Moskva, 22 febr. fbe.) Za prihodnje vo« litve v angleški parlament bodo postavili angleški komunisti 50 kandidatur. Izvrše« vafni odbor tretje internacijonale je skle« nil, da bo nudil angleškim komunistom v volilnem boju vso moralno in materijalno pomoč. Iz madžarske zbornice BudimpeHa, 22. febr. h. V poslanski zbor« niči je očital danes demokratski poslanec Bela Fabian vladnemu poslancu m bivšemu ministru Jakobu Bleverju, da se je v nem« šketn nacionalističnem časopisju pritože. va), kako slabo ravna Madžarska s švabi. BIeyer je to priznal, pripomnil pa je, da imajo Švabi mnogo neizpolnjenih želj do vlade. Fabian je nato napovedal, da bo ju« tri v zbornici prečita! njegove članke. Francosko belgijska carinska pogodba Pariz. 22. febr! (pa.) Franeosko«belgljska carinska pogodba je bila včeraj podpisana. Ameriško zlato za Francijo Pariz, 22. febr. (pa.) Včeraj je prispelo Iz Newyorka semkaj za 168 milijonov fran* kov zlata Po Krp n t zo vem procesu Berlin. 22 febr. g. Neki podjetnik je skle« nil Izrabiti razpravo proti Pavlu Krantzu s tem, da je pričel proda jati brošuro z na« ulovom: Zagovor Hiide Scheller Brošura Je bila zaplenjena. Tudi ravnateljstvo nekega večjega gledaliSča je bilo posvarjeno za« radi iziav. ki so %t pri opereti «Madame Pomnadoiir* ujemale t Izjavami liilde Scaellcr. Titulescu In Stresemann Na francoski Rivijeri sta se sestala vnanja ministra Nemčije in Rumunije in imela več razgovorov, ki se tičejo, kakor se oficijozno poroča, raznih problemov ter sploh odnošajev med obema državama. Sestanek med Stresemannom in Titulescom bi se imel vršiti že pred časom. V dobi Titulescovih političnih raz govorov v Rimu se je poročalo, da odide iz Italije naprej v Berlin, od ondod pa v Pariz in morda še v London. Ti-tulescovo precej dolgotrajno bivanje v Rimu, odnosno v Italiji je ta popotni program v toliko spremenilo, da se je rumunski vnanji minister podai najprej v Pariz ter imel tamkaj z vodilnimi francoskimi državniki številne razgovore. Zakasnitev Titulescovega poseta v Berlinu so nemški komentarji glosi rali že precej neprijazno kar pa seveda še nič ne pomeni. Titulescu misli ves čas do ženevskega zasedanja porabiti za diplomatske raagovore. Ako pojde po ženevskih dneh zares v London, kakor se napo veduje, tedaj bo absolviral vse vodil ne evropske države. Posebnih problemov med Rumunijo in Nemčijo ni, vsaj ne takih, ki bi v veliko motili norma'ne odnošaje med obema državama. Izmed vseh nasledstve nih držav ima Rumunska še razmeroma najmanj opravka z Nemčijo: niti ni njena neposredna soseda, niti ne spada v neposredno območje nemških vnanje-političnih interesov. Pred vojno se je Nemčija zelo trudila, da dobi, odnosno da obdrži Rumunijo na svoji strani. Zato je Berlin v onih časih zelo pritiskal na Dunaj, odnosno Budimpešto, da poskusita doseči sporazum glede erdeljskih Rumunov in na ta način pre prečita, da Bukarešta ne preide v ta bor antante. Na odporu črnožoltega konservativizma je ta berlinski zasnu-tek propadel. Za odnošaje med Nemčijo in Rumunijo so danes osnove popolnoma drugačne. Le redki so še oni politični teo-retiki. ki zagovarjajo načrt, da bi Nemčija. združena z Avstrijo, zvezana z Madžarsko, sklenila tesnejše prijateljstvo in da bi ta alijansa tvorila barijero zoper prodirajoče slovanstvo. Ne, razvoj političnih odnošajev je to staro teorijo zavrgel in postavil praktične probleme ki pa zahtevajo povsem drugačnih solucij. In te solucije Nemčije in Rutnunije ne postavijo na isto stran... Nemčija se je v povojni stiski skušala okoristiti s prijateljstvom s sovjetsko Rusijo. S to pa ima Rumuniia hud spor zaradi Besarabije. Da si zagotovi posest te dežele, je iskala in našla do bro zaveznico v Poljski; z njo je sklenila tesno zvezo, tako da si državi garantirata medsebojno teritorijalno nedotakljivost proti komurkoli. S tem postaja Rumunija indirektnim potom nasprotnica Nemčije, ako bi ta poostrila svoj spor s Poijsko zaradi vzhodnih meja. Glede odnošajev do Rusije in do Polj ske se nahajata sedaj Rumunija in Nemčija v nasprotnih taborih, česar se ne sme podcenjevati. Kar se tiče srednjega Podunavja sicer nasprotja niso tako velika, zakaj Mala antanta je pač neprijetna za nepomirljivo Madžarsko, za Nemčijo pa le tedaj, ako bi se Berlin identificiral s predvojnimi vsenemškimi težnjami. Danes takih teženj Nemci ne kažejo, zato ni mogoče govoriti o direktnih nasprotjih med njimi in Malo antanto. Ali spričo prikljuoitvenih stremljenj, odnošajev do Francije ter problemov, ki izvirajo iz mirovnih pogodb. se mora priznati, da je Nemčiji Mala antanta vendarle prej neprijetna nego simpatična: najbolj se bo n. pr. to pokazalo o priliki investigacijske afere. Tudi v tem področju se tedaj pota Bukarešta in Berlina ne ujemajo. K temu pride še vprašanje nemške manjšine v Rumuniji. Razgovori med Stresemannom in Titulescom navedenega stanja ne morejo spremeniti niti se ga tikati; ali iz očrtanega se razvidi, da se morejo nanašati le na aktualne trgovinske in ekonomske odnošaje in pa na nekatere politične probleme, ki izvirajo iz mirovnih pogodb ali pa se tičejo Društva narodov. Ravno glede investigacijske zahteve bi mogli direktni razgovori med obema vnaniima ministroma ki se bosta udeležila zasedanja Sveta v Ženevi, marsikaj pripraviti in že vnaorei pripomoči k razjasnitvi situacije. Baš spričo tega pa seveda o rezultatih razgovorov. če se bodo tikali tudi teh aktualnih točk. ne bomo ničesar Izvedeli. Diplomatski razgovori na francoski Riviieri tedaj ne morejo vplivati na smernice rumunske vnanje politike. • Bukarešta, 22. februarja, g. Posebni poročevalec «AdeveruIa» poroča, da sta dr. Stresemann in Titulescu razpravljala med drugim tudi o vprašanru rumunskih optantov v Transilvaniji. Po ooročilu lista ie Izid tega razgovora za Rumunijo velike važnosti Interesanfen sklep indijske skupščine Newctefhf, 22 febr d Parlament je s 55 proti 25 glasovom odklonil predlog anglo* indijske vlade, a katerim naj bi se ustano« vila indijska vojna mornarica. To glaso« vanje ie treba smatrati kot posledico oia» čanja naclional»«tičneg» upora proti angie« škemu gospndstvu. Ta upor ie predvsem izzvalo Imenovanje londonske ustavne ko« misije za Indijo. M\ onstran granit Nov program «Lege» Lega potrebuje na lete MutMIOO lir. .Z lanskim kongresom je pričela »Lega« svojo novo dobo. Ojačna se je s pomočjo viaue, lašisucae stranke, dr ušiva »Dame Alighieri«, naj odličnejših osebnosti v Iuiiji, meščanov Trsta in novih provinc. »Lega« izvršuje nov program, ki se identificira z nacijonalno asimilacijo drugoroonih con. Tržaška občina je že prevzela rikrea.orfl »Lege« pri Sv. Jakobu, v kratktm prevzame azil v Barkovijah. Pazinska občina sprejme prihodnje leto šolo »Lege« v svoje področje. Tudi pulska občina si osvoji »Le-ginec azile. Sledeč temu kriteriju je ustanovila »Lega« svoje zavode v Račj.vasl, Velih Munah, Bistrici, Ajdovščini, v Rihem-bergu in Pri Sv. Petru v šumi otvori letos šole. Lansko leto je bilo »Loginih* šol 77, gojencev 4280, rikreaiorijev in pošolskih vzgo-jevalfšč 14. gojencev 2398, skupno zavodov 91 s 6678 gojenci. V Lastovem v Dalmaciji deluje izborno društvena »Časa Naziona-let s številnimi odseki, knjižnico in muzejem, Sporazum med »Lego« in »Italio Reden t o« je povsem dosežen. Mosconi poskrbi za kar najskladnejše odnošaje med obema društvoma. Tradicijona!no je prijateljstvo društva »Dante Alighieri« do »Lese«, k^eri odšteva vsako ieto večjo podporo. »Lego« podpirajo vse lokalne in deželne oblasti, fašistični tajnik., podeštati. Novih potreb ima »Lega« vedno več. Bilanca za 1. 1927 se zaključi z velikim primanjkljajem. Vzdrževanje zavodov v dru-gorodtiih conah stane ogromne žrtve. Treba podpore z vseh strani. Vlada subvencijonira »Lego« velikodušno, toda njen prispevek ne pokrije niti polovice stroškov. »Lega* potrebuje en miH-jon in tri sto tisoč lir na leto. Italija ve. da bodočnost klije iz novrh generacij in da je cbramba vhoda v hišo prva premisa za najdaljneiše cilje. Tako je govoril generalni tajnik »Lege« dr. Petroreio uredniku tržaškega »Piccola«. Kar nm je povedal o bodočem posedanju »Lege« po jugoslovenski Dalmaciji. Je ostalo tajno. p— Občno konsurrmo društvo v Idriji proslavi 27. t. m. tridesetletnico svojega obstoja. Podjetje je napredovalo takoj od Eočetka in se lepo razvilo. Imelo je tudi ritične čase, ki pa jih je srečno prestalo. Zato stoji danes na zdravi podlagi in ima za bodočnost jasne cilje pred seboj. p— Ali Je res ali ni res? Sežano so opw sovali fašistični listi za ognjišče zavednega italijanstva in lep rastlinjak fašistične omla dine. Oglasili so se fašisti iz drugih delov Julijske Krajine in zlasti z Goriškega so pribijali po tržaških dnevnikih, da so do« seženi tudi tam sijajni uspehi med drugo« rodci. «Piccolo» pa je trdil, da se je dobro uveljavil fašizem edinole na Krasu, na osta« lem Primorskem pa ne, ker se ni delalo povsodi po enotnih načelih. Treba znati, osvojiti si dmgorodne kraje. . Iz tega je pač dovolj razvidno, kako so pretirana la« ška poročala o penetraciji fašizma med drugorodci. p— Na Livku ie umri gospod Oskar Mi-klavič, ljudskošoiski učitelj, star komaj 30 let. V Karpatih se mu je porušilo zdravje in moral je v greb tako mlad! p— Kobol — Cobolii. Tržaški fašistični tajnik Cobol je uvidel, da je njegov pri* imek vendar le premalo italijanski. Treba torej priznati, da je tudi on iz vrst drugo« rodcev, in stopiti pred politično oblast a prošnjo, da se priimek poitalijanči. To se je zgodilo tn slovenski Kobal tiči sedaj v italijanski spaki a Cobolii«. p— Izseljevanje. Spomlad prihaja v de* želo, mladina pa beži iz nje. Cuje se, da se odpravlja na pot v daljni svet veliko število goriških fantov in deklet iz raznih vasi. Iz Avč je odšlo te dni 5 fantov in 3 dekleta v Južno Ameriko. Ganljivo je bv lo slovo. p— Premeščen je iz Gorice v Feltre šolski nadzornik Goričan K. Rubbia. Kaj pa je la zagrešil? Saj je veljal vendar za dobrega fašista! p— Ponesrečit se je na poti iz Goč proti Črnemu vrhu mlad kmečki fant Anton Bon« čina iz Koševnika. Vozil je dva sodčka vi* na. Na nekem ovinku se je voz prevrnil, Bončina je padel in obležal pod vosom mrtev. p— Na zadnjem trgu v Sežani so cene goveji živini poskočile od 250 na 300 dp 330 lir za stot žive teže. Krav in volov je bilo na trgu 603, telet 71. Cena teletom 400 do 500 lir mr«-ve teže. Kupčija prav dobra. p— Nad Opatijo zopet joče reška «Ve» detta». Ni propagande ni organizacije. «Ne gibljemo se s potrebno naglostjo in agil* nostjo. Ali naj se uveljavi organizacija in disciplina ali pa se odpovejmo vrednemu življenju glede na zunanjo konkurenco. Druge poti ni. Mi smo že »aostali. Nočemo napovedovati slabo aii upravičeni smo mi« sliti, da je uspeh poletne aezone deloma ie ogrožen«... p— Revizije pri posojilnicah na deželi, ki so članice Zadružne zveze v Gorici, se na« daljujejo. Ljudje so dvignili že mnogo de« narja in ga naložili drugod. Inženjer Rust« ja, ki je moral odložiti uredništvo »Gospo« darskega Lista«, je odpuščen iz službe pri Zvezi. S 1. aprilom mora zapustiti tudi svoje stanovanje v hiši Zadružne zveze. >— Polno »politično nevarnih ljudi« je v goriški deželi. Taki dobivajo prisilne iz* kaznics v smislu čl, 5. zakona o javni v ar« nosti in za policijske arh;ve morajo odtisniti prste. V Gorici, v Ajdovščini, v Vfc pavi in drugod je bilo že več takih sluča« j*v. Na ta način hočejo uničiti zlasti slo« venske trgovce ln obrtnike. k— S Koroškega. Celovške «Freie Stim« men» so potipale Italijanskega konzula De« licha. ki se je v svojem nagovoru na itali« jansko kolonijo čudij obstoju in delovanju fašl ja v Bel laku. Nemški list je očital Ita* lijanom vtikaije v notranje koroške rade« ve, kakor je to doslej storil že večkrat. Konzul Delich je poslal listu pojasnilo, da se fašiji v inozemstvu držijo strogo svojih navodil iz Rima in se pokorijo zakonom dežel, v katerih so gostje. Inozemski f aii ji imajo edino nalogo, da skrhe za kulturne, moralne m materijalne koristi Italijanov... Cela Koroška ve. da ni res to. kar trdi Ita« Ii lanski konzul Bilo ie že dovolj *lučatev ftalilanskega vmešavanja v knro*ke notra« nje ttvari k> arogantnega izzivanja duma* l ■JUTRO. It 46 - S Ooftrtati 21 JL 1921 raji in ljudje Usoda zagorske steklarne Zagorje. 22. februarja. Obratovanje v zagorski steklarni bo astavljeno. Sedanji lastnik, odnosno najemnik si je zgradil v Rogaški Slatini moderno steklarno, naša steklarna pa je izročena poginu. S tem je dolina zgubila eno izmed velikih industrij, kar bo imelo za posledico povečanje brezposelnosti in škodo pri vsem obrtništvu. Kakor smo informirani, je bila ukinitev steklarne že dalj časa na dnevnem redu, vendar se temu ni pripisovala posebna važnost, ker se je obratovanje v manjšem obsegu izvrševalo. Najemnik je precejšnje število delavcev premestil v Rogaško Slatino in v Hrastnik, profesijoniste bo pritegnil na oba obrata — ostalo delavstvo pa bo odpuščeno. Stara steklarna, ki že desetletja obratuje nepretrgoma in ki je bila po svojem finem steklu daleč po svetu mana, je torej zapisana smrti. Kje je vzrok za to? Nekateri trdijo, da je bil to pritisk od strani Trboveljske družbe, kar se je izkazaio za neresnično. Podjetje pač ni imelo resne volje za obratovanje, saj se je videlo po tem, da se je kupčija pri nakupu posestva od strani podjetja in posestnika Kragla razdrla za borih 30.000 «kron», kar pač pri milijonski Investiciji ne igra prav nobene vloge. S tem nakupom bi bila dana možnost graditi lastne steklarne in popolne neodvisnosti od strani rudnika, ako je v tem bila ovira pri obratovanju. Nekateri funkcijonarji podjetja v Zagorju iščejo vzrok, zakaj ni prišlo pred osmimi leti do te kupčije in mečejo sence na ljudi, katerim se še sanjalo ni, za kaj gre. Ako je šlo res za borih par tisočakov, potem naj bi se kdorkoli že odrekel mešetariji, ki se celo v takem primeru in po tolikih letih zrcali. Mi o tem ne bomo razpravljali. Nam gre edinole za to, kako ohraniti steklarno v Zagorju in obdržati stare steklarje domačine doma, kjeT bi si lahko služili svoj kruh. Apeliramo na ravnateljstvo TPD. da steklarno obdrži, če ne dalje, vsaj toliko časa, da preživimo sedanje kritične čase. Dobili se bodo najemniki, če ne pri nas. gotovo na Češkem. Saj je Jugoslavija mnogo cenejša, tako v delu kakor v prehrani. Ako se izplača prenos tekstilnih tovarn fe Češke v Jugoslavijo, smo lahko prepričani, da bo tudi steklo imelo pri nas boljšo konkurenčno zmožnost. V primeru pa, da TPD ne bi mogla ugoditi splošni želji, tedaj pač ne bi preostalo drugega kakor zainteresirati za stvar češkoslovaško steklarsko industrijo in J ustreči v vsakem pogledu. Še imamo nekaj sveta v dolini, kjer bi lahko stala ponosna nova steklarna. Prosimo vse merodajne oblasti, da nas v tem podpirajo. Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani Ljubljana, 22. februarja Včeraj smo naznanili otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva v soboto, dne 25. t m. ob 11. uri dopoldne. Po informacijah, ki smo jih prejeli na kompetentnem mestu, prinašamo danes seznam češkoslovaških arhitektov, ki se te razstave udeležujejo. To so gg. Adamek, Balan, Benš, profesor na šoli arhitekture praške tehnike dr. ing. arh. Engel, Feuerstein. Fiala, Fržgner, B. Fuchs iz Brna, J. Fuchs iz Prage. Gahu-ra, arh. Gočar, profesor arhitekture na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi, Grossmann, Harminc, Havliček, Hofman, Hubsihmann, arhitekt Janak, Plečnikov na-slednuk na državni umetniško-industrijski šoli v Pragi, Jurkovič, Kalous, Kavalir, Ker-hart, umrli ustanovitelj češke moderne arhitekture Jan Kotšra, ki je bil profesor na umetniško-industrijski šoli v Pragi, odkoder je, ko ga je nadomestil naš krajan prof. J. Plečnik, odšel na praško akademijo upodabljajočih umetnosti, nadalje Kozak, Krej-car, prof. brnske tehnike Kroha, Križ, Ky-sela, Libra, Linhart, Machon, Marek. Mer-ganc, Mezera, Novotny, prof. praške tehnike Petfik, Plhon J. Polivka, Rossler, Roš-kot, Riba, Slama, Startf. Šilinger, Špalek, Tyl, Vahala, Wachsman, Wallenfels, Wies-ner in Zazvorka. Med razstavljali je mnogo Plečnikovih učencev iz dobe njegovega delovanja na praški umetniško-industrijski šoli, tako da bo tudi v tem pogledu razstava gotovo zan;miva za našo javnost. Higijena zakona (Filmsko predavanje ZKD samo za moške.) Po velikem uspehu, ki ga je imelo filmsko predavanje zdravnice ge. dr. Finkove, namenjeno pretečeni teden samo ženskam, ponavlja ZKD ta spored v tekočem tednu za moške. Tudi njim je treba pouka in svarilnih nasvetov na tem polju, kajti od njih življenja je v glavnem odvisna sreča in zdravje cele rodbine. O tei važni temi predava za moške g. dr. I. Grum, zdravnik na ljubljanski ženski bolnici. Njegovo predavanje, kakor tuda film sam bo prikrojen za moške in je to pot damam dostop zabranjen. Cilj teh prireditev ZKD je razširjati higijeno v zakonskem življenju, okrepiti in poplemeniti narod, pleme in človeštvo sploh, osvojiti nauke in načela za splošni blagor in zdravje, razmakniti zagrmi alo tajnega in tajinstvenega v naravnem poteku življenja, vzpostaviti jasnost in resnico o seksualnem življenju, vse to je namen tako predavanja kakor tudi filma samega. V svojem govoru bo g. predavatelj opozarjal zlasti na čuvanje pred spolnimi bolezni, ki so v filmu z vsemi njih groznimi posledicam« vsakomur predočene. Vse, kar spada v poglavje higijene zakona, karkoli je treba vedeti slehernemu možu oziroma kandidatu za zakonski stan, je v tem f firmi na poučen način prikazano. Zato si mora ta spored ogledati vsak mož in vsak mladenič. ZKD predvaja film kot običajno v kinu Naprei TOM MIX Razbojniki na ekspres TOM MIX je v tem pustolovnem filmu gibčen kakor kača, hraber kot lev, podjeten kot orel in bor* ben kot volk. TOM MIX ustavi ekspresni vlak. TOM MIX reši devojko. TOM MIX lomi pečine. TOM MIX skače iz pečine na ekspres. TOM MIX meče razbojnike z ekspresa. TOM MIX obvlada deset banditov. itd. itd. Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9, ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Kulturni pregled Ljubljanska drama Četrtek, 23.: . Gostuje gosp. Edvard Kohout, član Narodnega divadia v Pragi. D. Petek, 24.: . D. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder pobota, 25.: s Kohoutom kot gostom v naslovni ulogi. Gostovanje Burgtheatra v Mariboru se vrši v ponedeljek, 27. februarja. Uprizori se Schonherrjeva igra <2ena — vrag*. Nastopijo sami odlični člani dunajskega Burgtheatra. Priporočamo rezerviranje sedežev čim prej, ker je to brez dvoma najboljši nemški ansambel, ki je kedaj nastopil v mariborskem gledališču. Zagrebško akademsko pevsko društvo pripravlja v maju turnejo po Nemčiji. Zbor bo dirigiral skladatelj Jakob Go-tovac. Pevci imajo na programu srbske, hrvatske in slovenske zborovske skladbe. Koncertov bo več, prvi bo v Berlinu. Violinist Vaša Pfihoda bo koncertiral v soboto, dne 25. t. m. v Zagrebu. Ljubljanski koncerti. Za mesec marc so napovedani v Ljubljani sledeči koncerti: 1. marca bo v Filharmonični dvorani klavirski koncert pianistke Jadvige Poženelove s pretežno francoskim programom. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske priredi s sodelovanjem pianista Antona Trosta orkestralni koncert v ponedeljek, dne 5. Matica in sicer v soboto 25. t m. ob 1130 in v nedeljo 26. t m. ob 11. dopoldne. Vstop mladimi izpod 16 let prepovedan. Strašna rana Maribor, 22. februarja Danes na Pepelnico dopoldne so pripeljali z avtomobilom v mariborsko bolnico iz Zupatincev 57letnega posestnika Alojzija Maleka z razparanim trebuhom. Spremljevalci pripovedujejo, da je dcbil strašno rano na pustni zabava. Ko je bilo veselje na višku, so pričela plesati starodavni »pol-štertanc«. MaJekova žena je pri tem pobirala prispevke za godce. Posestnikov sin Andrej Čuček pa ni hotel dati svojega deleža za godbene stroške. Nastal je prepir najprej med njim in Malekovo ženo, pozneje pa še z drugimi. Nekdo je Cučka, ki je baje imel že nož v rokah, sunil ven V tem hipu pa je prihitel posestnik Malek, da izve. kdo se prepira z njegovo ženo. Skočil je ven za Cučkom io po kratkem prerekanju mu je ta z nožem razparal trebuh. Rana je sicer strašna, a če ne bo komplikacij, bo Malek po sodbi zdravnikov okreval. Zasledovanje sleparske tip-karice z litijskega sodišča Tudi na Vačah in drugod je »kupovala« Primanova Ivanka iz Zagorja krompir za zagorske trgovce. Litija, 22. februarja V torkovem »Jutru« smo poročali o drzni goljufici, Ivanki Pobetičevi — kakor se je izdajala spretna varalica —, ki je kupovala po Jablanški dolini drva za državo. Na račun kupčije je jemala Ivanka »kavcijo«, za rešitev pravd, ki so jih imeli Jablančana je pobirala »takso«, Tazen tega pa si je izposodila od kmetov več malenkosti. Svojo sleparsko obrt je razširila Ivanka tudi po kresnlški okotaci, nakar je za njo izginila vsaka sled. Na podlagi »Jutrovega« poročila pa so se začeii priglašati tudi od drugod, kjer ie Ivanka z vso spretnostjo rnolzLa iz žepa kmetičev lepe denarce. Prav zanimivo je bilo bivanje Ivanke na Vačah pri Litiji Pri kmetu Ivanu Grilcu se je oglasila na njegovem domu v Klenku št 26 — naselje je ne daleč od Vač. Zgovorno dekle se je Grilcu na mah prikupilo ter je stopilo z njim v kupčijo. Ivanka se je izdajala, da kupuje za zagorskega trgovca g. Milerja krompir. Grilc je skjenil z nio ugodno kupčijo, ker pa se ie bTd<žala noč, je prosila Ivanka za prenočišče. Seveda ga je dobila brez obotavljanja. Ko pa Je drago jutro potrkala Grilčeva gospodinja na vrata, se ni odizval nihče. Naposled je gospodar le stopil v sobo, ki pa je bila prazna. Grilčevi so nato vsa ptrepadeni ugotovili, da si je nočna potnica vzela s seboj več stvari. Tekom noči je namreč odprla in pre-metala vse skrinje in omare, ter je odnesla 2 ženska zlata prstana, enega z rdečim, drugega z belim kamnom. Tudi za obutev se je preskrbela dobro; iz omare je potegnila par novih ženskih boksastih čevljev. V posebni škatli, ki ijo je imel Grilc v nezaklenjenem predalu, se je nahajalo še nekaj denarja, ki ga je imel gospodar kot razpolož-nimo. Tudi tega je dolgoprsta fvanlka po-basala kot potne stroiške. Ivanka je »kupovala« po vaški okolici krompir že nekaj časa prej, preden se Je pojavila v okolica Jafblance, kljer se Je izdajala za sodno »tipkarico« iz št. 6. Pravega imena ni povedala nikjer. Pač pa so poizvedbe žandarmerijske stanice na Vačah ugotovile, da je pregrešna Ivanka — Ivanka Primanova, doma iz Lok, občina Aržaše, ki so v zagorski kotlini. Kljub svoji mladosti — gre šele v 21. pomlad — je kazenski list Ivanke že precej popisan. Po poklicu je sicer delavka, ki pa se udaja običajno brezdelju in je sploh nestalnega bivališča. Pohajačica je znana v domači okolici z zvenečim, čarobnim imenom »Lumpi«. Po ugotovitvi identitete so jo skušali po vaški avanturi aretirati. Vsa pazljiva skrb, ki si jo ie nadela zagorska in vaška žandarmerij-ska stanica, pa je ostala brezuspešna. Za »Lumpi« se je zanimala tudi ljubljanska policijska direkcija, ki je popisala nevarno dolgoprstko v svojem službenem glasilu. A zaman! »Lumpi« niso mogli spraviti za za-mrelžena okenca, kamor vsekakor spada. Upajmo pa, da bo prišla po svoji zadnji »tipkarski« avaiituri pravici v roke. Avanture Ivanke Piunanove žalibog prav izrazito osvetljujejo značaj našega kmeta. marca v unionski dvorani. 9. marca koneer-tira v Ljubljani z izbranim sporedom Zagrebški trio, ki nastopi tokrat prvič na samostojnem koncertu v našem mestu. V ponedeljek, 12. marca pa koncertira zbor Narodnega železničarekega društva pod vodstvom zborovodje H. Svetla. Ljubljančanom dobro znana ga. Ivanka Hrastova-Negro pa priredi samostojen pevski večer dno 16. marca v dvorani Filbarmonične družbe. Natančnejše sporede objavimo pravočasno. Najnovejša Mornarjevo delo na Dunaju. Franc Molnar je napisal novo dramo, ki so Se letošnjo jesen uprizori v dunajskem Burg-theatru. Naslov drame je . Smrt skladatelja Kadleea. A. V. Kadlec, bivši kapelnik ruske carske opere v Lje-ningradu in dobro znan skladatelj, je umrl v Samari. Kadlec je bil rodom Ceh in je dosegel s svočimi kompozicijami lepe uspehe. 201etnieo smrti Češkega pisatelja Svato-pluka Cecha obhajamo danes, 23 februarja. Pred 20. leti na ta dan je Čech zatisnil svoje oči. Cech je bil pesnik, prosaik in leljtonist. Kot pesnik si je pridobil največji sloves s knjigo , pozdrave in poklone deputacij, zahvalo jubilantke in slavnostno igro, ki jo je nalašč Vsakemu tipa, b ae poievi na njegovem domu ki mi zabrenkij« mr lepih besedi, gre naš kmet na Hm, ter mu izroča svod denar ia poveri zaupanje. V slučajih napram uradnim oblastim pa je kmet do skrajnosti ne* zaupljiv in se je treba v sodnijskih poslih uprav ž njimi ubijati, da se končno ojuna-či ln podpiše sodsrijska protokol, ali kako drugo Hstino. Razburljiv alarm Ljubljana, 22. februarja Nocoj ob 22.5 je grajski čuvaj Svetel naznanil z dvema potovskrroa streloma, da nekje v mestu gori. Po ulicah, ki so bile še precej živahne, je takoj nastal hrup in ljudje, ki niso vudeH nikjer nikakega odseva, so hiteli v gručah pred gasilski urad v Mestnem domu, da poizvejo, kje je požar. Tam so zvedeli, da je ogenj na Osojah pri Jerančaču. V nekaj minutah je bila množica ljudstva pred Jerančičevo hišo, nad katero je bulo res opaziti manjši odsev. K sreči pa ni bilo nič nevarnega. Vnele so se samo saje. Na lice mesta prispeli gasilci so nevarnost odstranili tekom četrt ure. O škodi, ki je nastala zaradi ognja, se skoro ne da govoriti. Kurentova pogorevščina Ljubljana, 22. februarja Princ Karneval ali po naše patiroo veselja Kurent na letošnji pust ni imel bogate žetve. Kriza, trikrat kriza regira slovenski svet in mu ne pušča v žepih dovolj prebitka za češčenje Kurenta. Maškar smo še videli nekaj, deloma na ulici, deloma na plesih. Zadnje bi morale biti razkošnejše, a so bile večinoma siromašne. Kriza! Mirne so bile uluoe, ko so hitele posamezne maske v Kurentova svetišča bolj iz stare navade kakor iz potrebe po zabavi, a niso bile dosti Živahnejše, ko so se v poznih nočnih urah — že na pepelnično sredo — vračali Kureotovi prijatelji z raznih prireditev domov. Pogorel si. Kurent, in se blamiral ob svojem letošnjem proslavljanju in prav je tako, četudi reporterju zaradi svoje blarnaže nisi daj sredstev za pisanje zgodbic. Policijska kronika je zabeležila samo dva primera pooestoih izgredov, in sicer sta se zgodila oba v običajno živahni Kolodvorski ulici, kjer so se posamezni prehudi krokarji sprli s stražnikom. Aretiranih je bflo na pust 5 oseb, pa ne zavoljo pusta. Eden aretiranr cev Je osumljen vloma v delavnico kleparja Žitnika na Ambroževem trgu. Dva Franceta sta morala v kajbico zaradi tatvine in prav tako dve poiepinki zaradi vlačuganja. Ti so pustim čas najslabše zaključili, še slabše kakor oni in one, ki so šli plesat z zadnjimi parami, ki so baš še zadostovale za vstopnino, a za žejo, ki rada nastane pri plesanfiu, ni bulo več papirnatih metuljev. Ni se popivalo na pust kakor ne ves pred-pustni čas. Hvala Bogu, bi rekli, če bi ne vedeli, da le bila ta vzdržnost le prisiljena. Cviček, kisli cviček je največ pel svojo kranjsko pesem. Kaj pa šampanjec, ki bi moral bati običajen na pustnih prireditvah? Saj tako beremo v romanih in pikantnih zgodbah. O šampanjcu na redutah Ljubljančanu že lepo vrsto let samo sanjamo. Mi plačujemo sto vrst davkov, davščin in taks, tako da nam včasi še za krompir ne preostane novcev. Tudi Zagreb se pritožuje, da letos ni v redu proslavi? Karnevala, Bilo pa je v Zagrebu gotovo živahnejše kakor v Ljubljani, kjer smo imeli tiii večje in več malih prireditev. Karneval v Sevilji, ki ga ie priredil Sokol Ljubljana v Narodnem domu, potem Danes prvič v Ljubljani! Oba dela naenkrat — 16 dejanji — momrmentalnega nemŠko*franeoskega filma po romanu Pavk F6wa: Grbec ali Vitez Lagardere Vsled ogromne dolžine filma danes samo tri predstave: ob pol 5., četrt na 8., četrt na 10. Pomnoženi orkester! — Cene navadne! Telefon 2730. Kino «Dvor», Karneval v Carigradu (Sokol H.), prirejen v Kazini, in končno tradicionalna mesarska maškerada, ld se je vršila na Tabora, » bile prav lepe prireditve. Danes pa smo že v postu in smo tam v Rožni dolini nekje kar na dvorišču pred hišo zažgali pusta, da nas za letos ne bo veC motil. Skoro bi hili obenem zapahli gospodarsko poslopje. Ce bi se nam zgodila nesreča, bi pač drugega dne brali v »Jutro«, da so lahkomiselni zlikovci v pijanosti zanetili ogenj v poslopju posestnika in tako naprej. S pepelnico srno o tvorili 40danski post, ki pa za večuno Ljubljančanov ne bo pomenil nikake spremembe. Krim v predpustu, kriza v postu . . . Trdovratna samomorilka Trbovlje, 22. februatfa Neka tukajšnja trgovalka, že priletnejša ženska, je letos pred pustom za trdno sklenila, da si konča življenje in se odpravi na oni svet Kupila si Je četrt litra žganda, ga popila in se tako navzela korajže. Nato je šla na železniško progo in se le v bližini električne centrale vlegla na žeteznniški ti*. Omamljena od žganja je zadremala aa tračnicah. K sreči je vlak pri vozil tik po sosednjem tiru in kandkiatinja smrti je ostala nepoškodovana. Preden Je po tej progi prišel drugi vlak, ki bi bil gotovo končal življenje speče kandidatinje smrti, jo Je našel na tiru progovra obhodnik ln Jo sprwfl domov. Toda trdovratna kandidatinja ni odpenjala od svojega sklepa. Naslednje dopoldne je prišla zopet k Savi, ter je v bližini železniškega predora skočila v vodo. Ograjena je bila v pelerino in se le stvar zopet tako obnesla, da se je pelerina pri skoku v vodo napihnila kakor balon, ki je samomorilko držali nad vodo. Valovi Save so samomorilko nesli kakih 200 m in jo nato lepo odložili sredi Save na plitvim, odkoder so jo ljudje zvlekli na suho s precejšnjo težavo. V čuvajnici so jo preoblekli, nakar jo je žandarmerijska patrulja odvedla domov. Zenica zatrjuje, da nima veselja do življenja zaradi bolezni in pa, ker so njene gmotne razmere obupne. Pričakovali pa Je, da si bo po dveh poskusih samomora, kjer jo je srečno naključje obakrat rešilo smrti, vendarle premislila in poskusila še dalje živeti na tem nesrečnem planetu. Barka, ki so z njo vozili pusta po Litiji za to priliko napisal režiser zagrebške drame in sin jubilantke gosp. Tito StrozzL V tem komadu se bodo pojavili na odru poleg jubilantke vsi najboljši Žveči igralci zagrebškega dramskega gledališča. Plesni večer Erne Kovačeve v Celju Celjska plesalka gdč. Erna Kovačeva je priredila v sredo, dne 15. t. m. v mestnem gledališču v Celju svoj drugi umetniSki pleni večer v sezoni 1927./28. Rasen treh točk, ki jih je izvajala plesalka ie na prvem plesnem večeru, je obsegal spored nove plese s področja resnejše in lahke plesne umetnosti. Zopet se je pokazalo, da pristoja gdč. Kovačevi zlasti lažji žanr. V resnejših točkah — zlasti v Cajkovskega — je sicer tehnično zadovoljila, nedostajalo pa je poglobitve, s katero naj izraža plesalka pristno notranje doživetje. V lažjem žanra je zlasti uspela s Straussovo , z ruskim motivom . Njegovo vrednost najbolj tepričuje dejstvo, da so igrali glavne uloge; Stanislav-skij, Moskvin, Lužskij, ŠevSanko fn drugI najboljši člani Hudožestvenega teatra. V Re-volucijskem gledališču pa Je bila dne 14 te* bruarja premijera Fajkove drame j čas se je pokojnik živahno udejstvoval v javnosti Bil je od nekdaj zvest prijatelj Svetozarja Pribičeviča. fedal je tri zbirke svojih povesti, nekaj prevodov in razprav, mnogo njegovih beletri-stičnih del in člankov pa je raztresenih po novinah. revijah m koledarjih Pokojnik zapušča poleg žalujoče soproge in hčerke dva sina, prvi je častnik, drugi pa dijak monta-nistiike v Ljuhljani. Pokojniku bo v naši narodni zgodovini ohranjen časten spomin * Ljubljana — najbolj usmiljeno mesto. Piše nam prijatelj: Pred par dnevi sem imel priliko videti nabiralno kniižico nekega gladujočega Hercegovca. kateremu je ljubljanska policija dovolila nabiranje v Ljubljani dva dni. Nesrečnež se ie najprej obrnil v bogato Subotico Tam >e nabral 10 dinarjev reci in piši deset dinariev V Osje-ku ie nabral 157 Din, v Ljubliani pa že prvo dopoldne 220 Din, kar znači. da ie v Ljubliani srčna kultura in sočustvovanje bolj razvito kakor po gospodarsko mnogo bolj premožnih krajih. * »Razgled« št. 8. Pravkar je izšla 8. številka te izredno priljubljene, ilustrirane revije. ki prinaša topot v llustraciiskem delu mnogo Jakčevih portrejev, njegovega najboljšega Otona Župančiča, dalie krasne pokrajinske slike, portreie filmskih veličin, lepotno konkurenco naših najmlajših itd. Tekstni del prinaša poleg leposlovnega dela tudi humoristična opazovanja iz letošnje »Črno-bele«, filmske članke, zdravstvo, tehniko itd. »Razgled« se naroča v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-II. in ga vsem kar narbolie priporočamo. 428 NAJBOLJŠE CADEŽ-H NOOAVIfF falpaJe,n ** Me8*1 ,r« to NUUrt V IIStritarjeva ul * Dopust železniškega osobja. Po uradniškem zakonu zamore uradnik, ki ni izkoristil zakonite pravice na dopust v enem letu, poslužiti se te pravice v naslednjem letu Ker je ta pravica velike važnosti za železniško uradništvo, je na stavljeno vprašanje generalna direkcija državnih železnic odločila, da se te pravice ne more poslužiti železniško pomožno osobie. * Sodišče, ki noče samo sebe deložlratL V Varaždinu je grof Beroldingen kot lastnik hiše odpovedal državnemu erariu potom tamkajšnjega okrajnega sodišča uradne prostore, ker država ni hotela plačati zahtevanega povišanja najemnine. Banski stol je razsodbo okrajnega sodišča potrdil, nakar je odvetnik grofa Beroldingena zahteval deložacijo sodišča in rubežen sodne blagajne. Ko je eksekutor z desetimi da-lavci prišel v sodne prostore, ga je referent obvestil, da je sodni predstojnik vzel s seboj tozadevne akte. Odvetnik ie poiskal sodnega predstojnika ter zahteval, naj se deložacija izvrši. Sodni predstojnik ga ie zavrnil, da se deložacija ne more izvršiti, ker bo zahteval, naj se delegira drugo sodišče. češ da vendar ne gre, da bi kdo sam sebe deložiral. PRAVI .Florian" izdeluje samo tvrdka E. JERAS ia DRUG, Uubllaoa. Dunajska cesta 33. Pazite aa firmo, ki ]e označena na vsaki steklenici s pravim FLORIANOM. JE NAJBOLJŠA ŽELODČNA ORENCICA * Kako je prišlo do krvave borbe vašča-oov. Poročali smo. da so se v nedeljo popoldne spopadli prebivalci dveh sosednjih vasi v Dabnaoiil. K riševa in Oromače, ta da se ie razvila strahovita bitka, v kateri ie tekla kri kakor na fronti. Glasom dose- danjih ugotovitev preiskave, ki Jo intenzivno vodi dubrovniška polietja, je prišle de spopada takole: V nedeljo popoldne okrog 4. se je vračalo 24 kmetov z neke zabave v Orafcu domov v Kriševo. Sredi poti jdfe je srečala skupina 36 vaščanov iz Oromače. Preden so se srečsH m urt&on le začelo padati kamenje na seljake iz Kriie-va, so začeli Gromačani s kletvami ta grožnjami razvijati fronto. Komčoo so izvršili napad in so nasprotnike obdelovali z vsem, kar jim je bilo pri roki. Seljaku Batiniču je motika razklala glavo in vrhu tega so ga še potolkli s kamenjem. Zelo hudo poškodbo je nadalje odneslo 6 seljakov iz Kruše-va in je posebno stanje dveh izredno kritično. Nad 20 seljakov pa je lažje ranjenih. Kakor smo poročali, je policija doslej aretirala 26 seljakov iz Gromače. Ugotovljeno ie, da vlada sovraštvo med prebivalci Kri-ševa in Gromače že od lani, ko je v juliju na neki zabavi v Orašcu zmanjkala zlata ura z verižico bratu ubitega Batiniča. Te tatvine je bil osumljen gromaški župan Ku-salo in se v tej zadevi vod' proces pred sodiščem v Dubrovniku. * 68 letni starec ugrabil 30 letno dekle. V dalmatidskem selu Gorice ie te dni 68 letni Tomo Mikulič ugrabil in odpelial 30 le-tno dekle iz domače hiše. »Ženin« je povabil večjo družbo ter priredil ženitovanjsko gostijo. Naslednje jutro pa je prišel oče dekleta s svoirmi pomagači pred Mikuličevo hišo in odvedel svojo hčerko, starec pa ie bil izročen sodišču. ITO — zobna pasta najboljša. * Oglejte si sukno za moške obleke in površnike v izložbah in trgovini Josip Šlibar. Ljubljana- Stari trg 21. (poleg Zalaznika). 426 * Srajce za gospode iz angleškega ce-lirja in popefina, na želio po meri v 24 urah. P Magdič. Liubljana. 51 v «šlager»=filmu sezije: „V mesta ijiibavi in pesmi" (Das tanzende Wien) Velike predpriprave so v polnem teku! «KINO DVOR». Iz Ipibljane Seja ljubljanskega občinskega sveta. Občinski svet ljubljanski se iutri ob petih popoldne sestane k izredni seji Na dnevnem redu seje je med drugim volitev in konstituiranje odsekov občinskega sveta, nadalje poročilo stanovanjskega odseka in predlog za najetje posojila 6 milijonov dinarjev za nujno zgraditev malih stanovanj ter samostalni predlog občinskega svetovalca Likozarja glede preskrbe Barjanov s pitno vodo. u— Društvo poštnih, telegrafskih hi telefonskih uradnikov. Na prvi odborovi seji. ki je bila nedavno tega se je odbor tako ustanovil: podpredsednik ie Luciian Kovačič. tajnik Joško Ferluga. tajnikova namestnica Jožica Zavrtanik, blagajnik Vilko Smerdu, njegova namestnica pa Pavla Ciuha. u— Odpovedana stanovanja. Prejeli smo Stranke, ki imajo stanovanja odpovedana in dosedaj še »imajo drugih stanovanj, naj se vse prijavijo v mestni posvetovalnici v uradnih urah v abecednem redu kakor je bilo v časopisju objavljeno Stanovanjski odsek namerava na podlagi prijav podvze-ti morebitno zaželjeno posredovanje med hišnimi lastniki in najemniki, kakor tudi po možnosti skrbeti na drng način, da najemniki ne ostanejo brez stanovanj. u— Odsek uradnikov II. kat UJNŽB in UdrHŽenje železniških činovnfkov kralj. SHS sklicujeta danes 23. t. m. ob 19.30 uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije sestanek uradnikov IL kategorije. Vse cenjene tovariše najvljudneje vabimo, da se sestanka sigurno udeleže. u— Československa škola. FohSdkovS hodina pro všechny naše ditky ve čtvrtek dne 23. t. m. o pStd odpoledne ve škole. Pfijdte všichni i s ditkami! 427 u— Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v letu 1928 v soboto 3. marca, velika dvorana Kazine ob 21. uri. Vabila informacije ta prijave tekmujočih Parov pri g. Jenku v I. nadstr. kav. Emona vsak dan od 18. do 20. ure. Pričetek brezplačnega osemdnevnega tečaja za perfekcijeniranje ANTON BAJEC cvetličarna LJUBLJANA, Pod Trančo vrtnarija Tržaške e. 34, telefon 32—22 tekmovalcev v petek 24. t. m. od IS. do 20. ure. I. nadstr. kav. »Emona«. 429 u— SK Svoboda. V soboto ob 20. uri plesna vaja v veliki dvorani Uniona. 425 u— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. Premijera učinkovite tridejanske Steinove veseloigre »Pred poroko« (Das Opierlamm) se vrši v soboto dne 25. februarja. Ker je igra prepletena s pristnim humorjem ta z izredno mikavnimi scenami, nudi vsakomur prvovrsten užitek Nikomur ne bo žal ako si za malenkostno vstopnino privošči dobri dve uri neizkaljenega razvedrila in nepnsiPenega smeha Dasi zahteva veseloigra spričo množice moisterski izklesanih tipov in velezabavnih domislekov vsestransko rutino in temperamentno izvajanje, smo docela prepričani, da bo marljivi ansambl častno rešil svojo nelabko nalogo v splošno zadovoljstvo Igro ie s priznano vestnostjo in natančnosti« našfudiral g režiser Milan Skrbinšek V niei nastopi-pijo najboljše moči. — Premijera je namenjena p. n. abonentom a tudi ostalemu ob činstvu. V nedelo se igra ponovi. Ne zamudite torej ugodne prilike ter napolnite dvorano obakrat! u— »Dečva« Vodstvo akciie za propagando »Dečve« ie naklonilo iz prvih došlih zneskov, ki so bili vposlani za naročene »Dečve«. 100 Din za slepce in 100 Din za gladujoče Priporočamo v posnemanje' u— Nezaželjen obisk v stanovanju. Delavec Ciril Capuder, stanujoč na Franko-panski cesti št. 21 je prijavil, da je predvčerajšnjim na večer vdrl neznan zmikavt v njegovo sobo ter mu odnesel ker ni drugega našel 300 Din vredno srebrno uro Iko. Čudno je, da tatu, kljub temu, da se je moral potruditi celo do podstrešja ni nikdo opazil ne pri prihodu in ne po odhodu. u— Če bi on vedel ie... Čevliarski pomočnik Janez R. z Ilovice se ie zbudil predvčerajšnjim zjutraj neznansko potol-čen. Priče! je seveda premišljevati, kako je do tega prišlo in kdo je kriv. Popoldne je stražnica dobila prijavo, da je bil tepen s sekiro, bržkone s topim koncem, ki jo je tedaj držal v roki neki posestnik iz Rudnika. Zaslišani obdolženec pa ie odločno zanikal vsako krivdo in povedal, da je bil Janez prejšnjega dne pijan ko čep in da je padel s kolesa. Janez ima bolečine, vendarle pa sam ne ve pri čem je in kdo mu jih ie prizadejal, kajti tudi priče govore vse tako zmešano, da se bo končno odločil in sam plačal zdravnika. u— Pobegi od doma. Posestnik Pave! Kruljc na Rebri št. 15 je prijavil, da je že pred dnevi neznanokam izginil v njegovi hiši pri vdovi Heleni F stanujoči 69 letni pleskarski pomočnik Josip Braier. Ker je bil Brajer že i. 1920 v opazovalnici ter je tudi sedaj močno živčno razkrojen, obstoja bojazen, da si bo mož kaj storil. Enako je pobegni! in sicer Lz državnega vzgojevali-šča 17 letni goienec Vladimir Mikuš, ki ga ie pa stražnik zasačil že v Šiški ter ga odvedel nazaj v zavod. u— Prepir in strel na svatbi. Clančič, ki smo ga obiavih pod tem naslovom v včerajšnji številki lista popravljamo po naknad nih informaciiah v toliko, da ie v dogodku omeniena svatba na Vrju pri Smledniku potekla mirno in brez kakega incidenta Kalser in Rozman sta se sprla šele pozneje v Zg. Pirnčah, kjer je prišlo do obžalovanja vrednega dogodka. Tudi ie Kaiser baje streljal na Rozmana v silobranu. Iz Celja e— Občni zbor Krajevne organizacije Rdečega križa v Celin se vrši danes, v četrtek, dne 23. t. m. ob 20. uri v sejni dvorani mestnega magistrata z običatnim dnevnim redom. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 71 letni viničar Janez Pečovnik lz Zbelovega. — Dne 21. t. m. je preminul v Medlogu pri Celju mlinar Jurij Dimec. Naj v miru počiva! e_ Poroka. V ponedeljek, dne 20. t. m. sta se poročila v Petrovčah g. Aleksander Simončič, posestnik v Sevnici in gdč. Marica Lešnik iz Ložnice pri Žalcu. Na predlog g. Naraksa se ie nabralo na gostiji 160 dinarjev za celjsko dijaško kuhinja e— Požari. Te dni je zgorelo posestniku Jerneju Pušniku na Svetini pri Celiu gospodarsko poslopje s krmo, orodjem in z drugimi premičninami. Posestnik ie bil zavarovan le za neznatno vsoto. — V soboto, dne 18. t. m. zjutraj je začelo goreti go> spodarsko poslopje Leopolda Na potnika v Gavcah v šmartnem ob Paki Zgorelo je takisto gospodarsko poslopje ln kozolec. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti živino. Ogenj je zanetila mačka, ki se je grela preblizu železne peči. e— Maškerada celjskega Olepševalnega ln tajsko prometnega društva. Tudi letos je ta prireditev na pustni torek Izredno lepo uspela. Na popoldanskem mladinskem kor-zu se ie nabralo mnogo mladine, med njimi prav lepo število zelo originalnih hi srčka-nih mask. Aranžiral ie Icorzo z izredno spretnosti© g. PfeKer. Na večerni tnaske- radi so bili vsi prostori Celjskega doma prenapolnjeni. Zlasti je bilo veliko vrvenje v veliki dvorani, kjer se je nabralo okrog 200 mask. Postrežba je bila vestransko zadovoljiva, tako da je mladina rajala, ostali gostje pa so se veselili do ranega jutra. Upamo, da bo s prireditvijo zadovoljen tudi blagajnik Olepševalnega društva, ki ima za tekoče leto polno lepih načrtov, ki bodo izvedljivi le, ako bodo na razpolago tudi finančna sredstva. Iz Maribora a— Ed:n koncert moškega pevsftega zbora v letošnji sezoni priredi »Drava« v petek 2. marca v unionski dvorani Kot solista sodelujeta g. Živko in g. Faganeli ter gdč. Zacherlova kot spremljevalka na klavirju. 431 a— Haydn »Stvarjenje marca 1928. a— Pustno praznovanje Mariborčanov je bilo tokrat nepričakovano mirno. Po spisih pol;cije je bila samo ena prijava zaradi prekoračenja policijske ure, policija pa ie izvršila samo eno aretacijo zaradi razgrajanja. Tako mirno ne minejo niti običajne noči od sobote na nedeljo. a— Splavarske vožnje. Drava je bila za spiavarje dolgo časa zaprta, sedaj bo pa falska elektrana na prošnjo prizadetih omogočila splavariem vožnjo od 23. do 27. t. m. prav tako bo Drava odprta tudi nekaj dni prihodnjega meseca, na kar interesente že sedaj opozarjamo. Iz Litije i— Šahovska sirrAittanka. V ponedeljek zvečer je šahist g Ciril Vidmar odigral z Litijčani več partij šaha. G Vidmar je absolviral z litijskimi šahisti tudi simultan* ko na 7 deskah ter dobil 6 točk i— Princeska Zvezdana — na platnu. Prosvetni odbor Sokola Litija^Šmartno predvaja v nedeljo 26. t m v litijskem So« kolskera domu ob 17 30 iri film «Princeska Zvezdana«. Vstop prost! i— Miss Litija 1928 Na Sokolovi maske* radi, ki je bila kot običajno najlepša in najelitnejša predpustna litijska prireditev, je bila izvoljena za miss Litijo 171etna go» spodična Olgica Bizjakova iz Gradca pri Litiji, hčerka znanega voditelja napredne* ga delavstva g Luke Bizjaka Izvolitev sim» patične in priljubljene deklice je bila spre* jeta z živahnim aplavzom. i—- Požari ob železniški progi Nenavad* no vroče solnce je travo in drugo ščavje cb železniški progi tako posušilo, da zane» tijo iskre z lokomotive vsak hip kje požar. Turisti, ki so prišli v nedeljo popoldne s Poišnika, so opazili v gozdu nad Mošeni* kcm požaT na dveh krajih V ponedeljek p-opoldne pa je sprejel lesni industrijec go* spod Rotar obvestilo, da je nastal požar na njegovem kompleksu med Savo in Za« forjem. Gospod Rotar je odšel takoj na raj požara, kjer se je združenim močem končno posrečilo, da so požar udušili. lz Trbovelj t— Zlata poroka. Nedavno je preteklo pol stoletja, kar sta se vzela Jernej Izlaker in njegova žena Neža, roj. Brici, gostilni* čarja v Lokah. Izmed 15 otrok je še 5 živih, dva sinova sta trgovca, hčerke so poročene. G Izlaker je star 75 let. 40 let je delal pri rudniku, kjer si je pokvaril vid, tako da je danes skoraj slep. Zato pa dobiva kolo* salno visoko pokojnino — mesečnih 10 di* narjev. Sicer pa sta oba slavljenca še trd* na in zdrava, ter jih take želimo videti še mnogo let. t— Ze zopet nož. Na pustni večer je pil čevljarski pomočnik Jožef Bczjak. doma nekje od Ptuja, v gostilni svojega mojstra g. Avgusta Kukenberga Ob 10 so zaprli f gostilno Bezjak bi bil pa rad še malo po* umpal; ker je pa bila v žepu suša je pro* sil gospodarja za predujem, katerega mu je ta odbil glede na to, da je fant že pre* cej pil. Fanta je to razjezilo. Sunil je go» spodarja z nožem v trebuh in ga težko ra* nil. G. Kukenberga so odpeljali takoj k zdravniku, ki ga je obvezal in ga zaenkrat prepustil domači oskrbi. Jože Bezjak je pobegnil neznano kam in ga orožniki za* sledujejo. t— Tatvina med veselico. V kolodvor* ski restavraciji pri g. Kokalju so imeli n£ pustni torek domačo veselico Ko so se gostje in maškare najbolj zabavali, je po* rabil to priliko neki uzmovič in se utiho* tapil v prvo nadstropje, kjer ie imel g Ko* kalj v neki miznici shranjen denar v mali ročni blagajni Odnesel je blagajno z vso vsebino okoli 8000 Din in za kakih 4000 Din zlatnine. Uzmovidu so morale biti hišne razmere dobro znane. Za spomin je pustil v sobi vrv. Kaj je nameraval z vrvjo, ni znano. Orožniki so menda zločincu že na sledu in upati je, da pride kmalu v roke pravice. t— Pomota. Včeraj smo pomotoma poro* čali, da namerava graditi g. dr Baumgarten stanovanjsko hišo. Gosp. dT. Baumgarten je kupil nasproti stare bolnice samo stav* beno parcelo in ne misli za enkrat še nič©' sar zidati NAJBOLJŠE čistilo za parkete se dobi Dri tvrdki: STANE DERGANC. družba s o. t, LJUBLJANA, Pred Škofije Kt, 20. „Das elektrotechnische Institut der jugoslavischen Universitat Ljubljana" slavischen Universitat Ljubljana». Pod tem naslovom je izdal dr. Milan Vidmar v lastni založbi razširjen ponatis zanimive razprave o ljubljanski univerzi, predvsem njeni tehniki in elektrotehnik nem institutu, ki je izšla v 9. številki (ja* nuar 1928.) dunajskega časopisa «Elektro« technik und Maschinenbau». V uvodu podaja dr. Vidmar kratek hi« storijat slovenske univerze. Ljubljanska visoka šola, ki formalno datira od leta 1919., sega dejansko v 17. stoletje, ko je obstojal jezuitski licej, ki je že takrat imel značaj visoke šole. Študentje so se sicer mogli izobraževati le v teologiji in filozo« fiji, vršile pa so se že tedaj promocije. Ko je Jožef II. ukinil jezuitski samostan, je morala leta 1773 prenehati tudi ljubljan« ska «univerza»; toda že nekaj desetletij kasneje je pod Napoleonom vznikla nova, popolna ljubljanska univerza, ki ie imela tudi stolico za tehniške vede. V nadaljnjem riše avtor borbe Slovencev za njihov naj« višji znanstveni zavod, za katerega so se s svojimi odličnimi znanstveniki kvalifi« cirali že davno pred nastopom dvajsetega veka; dal ga jim je šele prevrat. Ostali del razprave je posvečen elek« tiotehničnemu instituta ljubljanske tehni« ke, ki se je v razmeroma kratki dobi raz« vil do izredne popolnosti, tako da lahko uspešno tekmuje ne samo s sličnimi insti« tucijami v naši državi, nego tudi z instituti velikih in starih evropskih tehnik Največ zaslug imajo pri tem privatna podjetja in idealni zasebniki, ki so za zgradbo teh« nike in izpopoinjenje instituta toliko pri« spevali, da se je vzlic nezadostnim držav« nim dotacijam mogla ljubljanska tehnika obdržati in razviti. Za kvaliteto elektro* tehničnega oddelka ljubljanske univerze govore najbolje slušatelji sami. Med 170 študenti, ki so bili v letošnjem zimskem semestru vpisani na elektrotehničnem od« delku. so sicer zastopani v največjem šte« vilu Slovenci, nenavadno mnogo jih je pa tudi iz ostalih, celo najbolj oddaljenih kra« jev iztočne in južne Jugoslavije, da, niti Bolgarov ne manjka. Avtor prinaša nadalje podrobne podat* ke o uredbi instituta, popisuje moderno opremljene laboratorije in učilnice in orne« nja biblioteko, ki obsega med 2CC0 zvezki vsa no, dosedanja priloga ^Sokolskega Glasnika» kot samostojno glasilo za pred-njake. Pred nami je prva številka tega lista, ki je izšla koncem januarja v zelo lepi revi-jalni obliki in prinaša članke br. dr. Murni-ka: Več čuta dolžnosti!, sestre Jugove: Sestram ob Novem letu!, dalje pa razno tehniško gradivo od br. Vidmarja, vaje za članice za Amsterdam, poročila iz saveznega tehniškega odbora in mnogo raznih drobnih tehniških notic. Številko krasi nekoliko krasnih slik iz naše zimske prirode. — Prednja-ka toplo priporočamo vsem bratskim društvom in posameznim bratom in sestram! Mladinske čajanke Sokola I. v Ljubljani. Sokol I. na Taboru je priredil preteklo nedeljo svojo vsakoletno zimsko mladinsko čajanko, ki je bila vkljub krasnemu vremenu prav dobro obiskana po moškem in ženskem naraščaju, starših in društvenem članstvu. Izkazalo se je. da so take intimne društvene prireditve zelo pomembno sredstvo za gojitev skupnosti med naraščajem in članstvom in omogočajo tudi direktne stike sokolskega društva kot takega in svojci sokolske mladine. Prostrana dvorana na Taboru je bila polna mladine. Vzpored je obsegal telovadno-vzgojni in zabavni del Sodeloval je oddelek društvenega salonskega orkpstra, ki je uvodoma zasvi-ral par koračnic, nakar je povzel besedo starosta brat dr. Pavel Pestotnik in je v lepih in izbranih izvajanjih tolmačil mladini lepoto, smer in cilje sokolske misli. Njegov govor je bil poln tople domovinske ljubezni, poln dobrih misli in nasvetov za nadaljno sokolsko delo ter je našel velik odmev pri poslušalcih. -» Po govoru j« nastopilo šeste-ro naraščajnie z ljubkimi prostimi vajami, ki so vsestransko zelo dobro izpadle. Sledila je prva deklamacija in nato petero skupin moškega naraščaja pod vodstvom br. Byške na bradlji. Skupine so imele močan zmislek skupnosti ter so prav dobro izpadle. Po drusi deklamaciji je sledila končna točka, vežbe develorice moškega naraščaja v prostih vajah, ki so bile vkljub težkoči zelo dobro odvežbane. Po pogostitvi celokupnega naraščaja in ostalih udeležencev Be je razvila prav lepa domača zabava s petjem domorodnih pesmi in plesanjem raznih narodnih kol Umestno bi bilo, da se drugo leto priredi večkrat kaj sličnegal Vremensko poročilo Meteorološki zavod * Ljubljani 22. februarja 1928. Višma barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja Ljubi jana Maribor . Zagreb . . Beograd t Saraievo . Skopi ie . . Dubrovnik Split Praha . . . 8. -I a> ca 720 772-0 771 770 5 7/3-3 '09 77«) 0 77>j'6 u a E u « Cl f* v » v bmei »etra in brzina v metrih -2-4 _ 4 - S - 4 - 8 — 4 2 0 k9 84 74 X3 64 38 43 E 2 mirno mirno W 2 E 2 N 1 \V 6 NE 1 •o X 3 3 9 10 0 4 7 Padavine Vrsta v mm do 1 nre Solnce vzhaja ob 6.51, zahaja ob 17.37, luna vzhaja ob 757, zahaja «b 18.50. Najvišia temperatura danes « Ljubhani 7.4 C, najnižja — 3.3 C. Dunajska vremenska napoved za žetrttek; Pretežno jasno; ponoči mraz. Tržaška vremenska napoved sa četrtek: Lahki severni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od B do 8 stopinj. Morje mimo. Šport Naši kolesarji in IX. olimpijada Letos se vrši IX. svetovna Olimpijada v Amsterdamu. Vse športne panoge širom naše države se mrzlično pripravljajo, da dosežejo v svetovni konkurenci čim častnejša mesta. Jugoslovensko kolesarstvo je na VIII. Olimpijadi v Parizu doseglo izredno lep uspeh in se bo tudi letos temeljito pripravilo za borbo pred svetom Da to omogočimo in častno izvedemo, je treba v krogih slovenskega kolesarstva resnih in temeljitih predpriprav. Od klubov se ne bo zahtevalo financijelnih žrtev, pač pa moralne podpore, vsled česar je častna športna dolžnost vsakeg3 posameznega kolesarja, kakor tudi klubov, da se z vso vnemo zainteresirajo za svetovno olimpijado. V dosego tega naj se sestavi: «Medklubski kolesarski odbor za IX. olimpijado v Sloveniji>, ki se naj naslovi na že delujoči cLjubljanski propagandni odbor za IX. olimpijado> ter bo s skupnim delom skušal doseči v Sloveniji kar najpovoljnejše uspehe. Sklicujemo torej «Medklubski kolesarski sestanek* na dan 1. marca t. 1. (četrtek) zvečer ob pol 20. v kavarni €Prešeren> na Marijinem trgu. Na tem sestanku vam bo poročal o dosedanjem delovanju in o predpripravah član Ljubljanskega odbora za IX. olimpijado, ki bo obenem to svojo dosedanjo funkcijo izročil širšemu kolesarskemu odboru. Kolesarski klubi Slovenije! Vaša častna in moralna dolžnost je, da se udeležite tega sestanka po svojem delegatu in s tem pospešite važno in resno delo ua kolesarsko športnem polju. Klubi, ki se tega sestanka ne morejo udeležiti, naj pravočasno delegirajo katerega izmed ljubljanskih klubov, da jih zastopa, za kar so odgovorni klubski predsedniki. P. d. klubi se opozarjajo, da je ustanovitev Medklubskega kolesarskega odbora do skrajnosti nujna in se bodo uspehi in sklepi tega sestanka javili v športnih rubrikah naših dnevnikov. Kolesarski Zdravo! Ljubljana, 20. febr. 1928. Pripravljalni odbor za cfiledklubski odbor kolesarstva za IX. olimpijado:* v Sloveniji. Službeno iz LNP. Seja upravnega od* bora se vrši jutri, v petek ob 20.30 uri v damskem salonu kavarne «Emona». Radi važnosti dnevnega reda se prosi točne in polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I. Službeno iz LLAP. Seja upravnega od« bora LLAP bo v petek, 24. t. m. ob 20 uri v posebni sobi kavarne «Evropa». Tajnik. Smuška tekma za prvenstvo Slovenije v letu 1927/28 se vrši letos na Pohorju v priredbi IS&K. Maribor v Mariboru. Tekmu« jejo poleg Mariborčanov tudi Bervar, Ba« novec, Režek, Jenko, Tinta in še nekateri iz Ljubljane. Proga, je dolga 24 km. Ljub* Ijanske smučarje vabimo, da se udeleže po možnosti teh tekem in posetijo Pohorje, kjer bodo na lepem smuškem terenu goto* vo prišli na svoj račun. Inž. Janko Janša in dr. Kmet, ki sta bi« Ia v naši olimpijski vrsti v St. Moritzu, se nista vrnila, temveč sta odpotovala na povabilo Nemške smuške zveze z nemško tekmovalno vrsto na državno prvenstvo Nemčije v Feldberg, kjer nastopita danes v četrtek in v nedeljo. Naša vojaška tekmovalna vrsta je od* potovala na Češkoslovaško, kjer se udele« ži vojaških tekem v proslavo desetletnice osvobojenja. Tekme se vrše v Tatri v Strb« skem plesu, kjer tekmujejo češkoslovaška, franooska, švicarska, italijanska, rumunska in naša vojska. Nastopijo v patrolnem tek* movanju na 30 km združenim s strelja« njem, na tekmi posameznikov na 18 km in na tekmi z zaprekami. Tekmovalno repre* zentanco naše vojske tvorijo podporočnik ^redojevič, ppor. Maksimovič, nar. Klavo« ra in nar. Popovič. Vrsti želimo, da odne« se časten uspeh na tem tekmovanju. Polovična vožnja za verificirane člane JZSS. Savez bo preskrbel svojim članom izkaznice za trikratno polovično vožnjo na naših železnicah. Oni, ki so že dve leti čla* ni, naj oddajo svojo legitimacijo ali sliko pri saveznem blagajniku g. Komarju, v in« seratnem pddelku «Jutra». Državno prvenstvo v smuških skokih. V nedeljo 26 febr. se vrši v Mojstrani raz tamošnje skakalnice tekma za prvenstvo države. Na tekmi nastopijo naši najboljši smučarji«skakači, med njimi Schubert, Jan« ša, Pogačar, Dolenc, Hanssen i. dr. Skakal* niča v Mojstrani je naša največja in naj« boljša skakalnica, ter jo Mojstrčani pri« pravljajo za nedeljo. Tekma je določena za 11. uro. tedaj po prihodu dopoldanske* ga vlaka. Ako ostane vreme nespremenje« no in jasno, bo tekma zanimiva za vsake« ga, tudi za nesmučarja teT bo vsakdo lah« ko užival lepoto smuškeea skakanja. Pri* pominjamo še, da je skakalnica povečana, dobila je daljši zalet, vsled česar bodo mo« goči daljši skoki kot dosedaj. Smučarji pa pridejo vsi k temu tekmovanju. Smuški tečaj za izvežbane smučarje, ki ga vodi inž Hanssen, naš norveški tre« ner, je včeraj pričel ter traja do nedelje. Drugi tečaj začne v ponedeljek in bo tra* jal do sobote 3 marca. Namen tečajev je, izpopolniti tehnično znanje smučarjev, in jim omogočiti lažje in hitrejše premagova« nje raznih terenskih težkoč, informirati smučarje o pravilih mazanja, itd. Prijave za drugi tečaj se sprejemajo v trgovini J. Goreč. Skakalnica v Kranjski gori. Letoviško društvo v Kranjski gori javlja vsem smu« čarjem, da je skakamica v dobrem stanju ter urejena za trening. Vremensko poro« čilo: Temperatura tri stopinje pod ničlo, barometer 699, snega 40 cm, sneg osrenjen, smuka povoljna, vreme lepo, solnčno Kanadski igralci hockeya na ledu — zmagujejo. Včeraj je igralo olimpijsko ho» ekey«moštvo Kanade proti reprezentanci Avstrije na Dunaju in rmagalo s 13 : 0 (4 : 0, 7 : 0, 2 : 0). Američani so bili vse« skozi boljši in so pokazali od prvega do zadnjega dovršeno igro. Najboljši je bU njihov kapetan Porter. Avstrijci so stati« rali! SK Jadran. Danes ob 20. uri seja upr. odbora v Narodni kavarni. V petek popol* dne od 15. dalje trening na igrišču. Ob 20. sestanek moštev v Narodni kavarni. V ne« delo 26. t. m. ob 9.30 dopoldne se vrši red« ni občni zbor, na katerega se vse ftaistro opozarja, posebno »ato ker se vrši po no* vih pravilih. Vrši se v Narodni kavarni. ASK Primorje. Seja eentralnega odbo* ra danes ob 21 v tajništvu. — Tajnik. ŽSK Hermes Danes ob 19.30 se vr« seja pri Kmetu. Zaradi izredne važnosti prosim za točno im polnoštevilno udeležbo. Tajnik, Gospodarstvo Občni sbor Obrtne banke SHS. Obrtna banka SHS bo imela v nedeljo, 2$. marca ob 9. dopoldne v dvorani Kola srpskih se-stara, Frankopanova ulica 11, v Beogradu prvi redni občni zbor svojih delničarjev z naslednjim dnevnim redom: 1.) Volitev zapisnikarja, treh skrutinatorjev in treh ove-rovateljev zapisnika. 2.) Poročilo upravnega odbora o delovanju banke in predložitev računov za leto 1927. 3.) Poročilo nadzorstvenega odbora. 4.) Odobrenje bilance in delovanje upravnega in nadzorstvenega odbora. 5.) Predlogi o uporabi čistega dobička. 6.) Volitev šestih članov upravnega odbora in dveh članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu namesto odstopivših članov. 7.) Reševanje morebitnih predlogov v smislu člena 28. bančnih pravil. — Delničarji, ki se želijo udeležiti tega zbora, morajo deponirati svoje začasne delnice najmanj sedem dni pred občnim zborom v smislu Člena 24. bančnih pravil ali pri blagaini centrale ali pa nri blagaini slavne podružnice v Zagrebu (Baruna Jelačiča ulica 2). Obenem se opozarjajo delničarji Obrtne banke SHS, da delnic za udeležbo na zboru delničarjev ni treba deponirati osebno, marveč lahko pošljejo delnice tudi no pošti centrali ali pa glavni podružnici Obrtne banke SHS. V zameno za delnice bodo v smislu čl. 25 bančnih pravil dobili vstopnice na zbor. Da se odtegnejo 6froškom, morejo delničarji iz enega kraja poslati svoje začasne delnice ali osebno ali pa po pooblaščencu skuono v enem zavoju, vendar pa mora prejeti centrala ali slavna podružnica začasne delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev. — Kakor je iz gomiesa razvidno, vprašanje ustanovitve podružnice v Ljubljani ni stavljeno na dnevni red. Smatramo, da bi bil skraini čas. da se ta podružnica ustanovi, kajti že na ustanovnem občnem zboru tega zavoda jp bilo soglasno sklenjeno, da se ima takoj pristopiti k ustanovitvi te podružnice. Upravi je bila ob tej priliki tudi poverjena naloga, dn ukrene vse priprave za ustanovitev podružnice Dokler ta podružnica ne bo ustanovljena, daje nosojila slovenskim obrtnikom centrala v Beogradu. Kakor oa je iz nedavno objavljene statistike o danih kreditih razvidno, je poslovanje s centralo težko, kajti do februarja t. 1 je bilo od skupne vsote preko 20 milijonov Din obrtnikom v Slovpniii odobreno le dvoje posojil v višini 11.000 Din. = Zanimanje inozemskih podjetij za Jugoslavijo v zvezi z novim velikim inozemskim posojilom. Vest o predstoječi sklenitvi velikega zunanjega posojila je nenadoma vzbudila zanimanje različnih inozemskih skuoin za naše gospodarstvo. Zlasti močni inozemski koncerni lesne in gradbene industrije so poslali v našo državo svoje zastopnike, ki sondirajo teren z* nakup, odnosno zakun ve-liki^ š"m. ki Ipžmo vzdolž projektiranih železniških prog, odnosno za prevzem v inve-stici'sVem profrrnmu predvidenih gradbenih del. Ka^or smo že poročali, snuje neka angleška finančna skupina posebno družbo za razvoj iugoslovenskega gosoodarstva pod imenom . ki namerava prevzeti gradbena dela. Tudi velika francoska gradbena podjetja so v Beogradu navezala tozadevna pogajanja. Za omeniene jugoslovenske šume pa se zanimala predvsem švicarsko - madžarska lesna koncerna Ofa in Našice ler angleška Rot-scHld - skunina. Z grad bo novih železniških pros v naši državi se bodo ustvarile nove mržnosti za dobičkanosno eksnloatacijo našega naravnega bogastva. Kakor pa je podoba, bo zaradi pomanikanja domačega privatnem kapitala in zaradi nezadostne podjetnosti naših Hudi. izVnristil nastale m^nosti za eksploatacijo naših naravnih zakladov predvsem le inozemski kaojtal. dočim bomo mi plačevali visoke obresti za to posojilo in deficit obrata novih prog, ki je za gotovo vrsto let obratovanja neizo"ib«n tudi pri progah, katerih bodoča rentabilnost ie zaej"ri-rana. Želeli bi bilo. da bi bili naši merndnj-ni krogi v Beosrradu pri daianiu koncesij za eksploatacijo naših naravnih zakladov inozemskemu kapitalu zelo oprezni = Poziv delniškim družbam Veliko županstvo Ijubllanske oblasti poziva delniške drtr/be s sedežem v ljublianski oblasti, da nredlože velikemu županstvu kot nadzorstvenemu oblastvu v 14 dneh. ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto. računski zaključek (bilanco in račun izsrube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zakliuček morajo objaviti družbe z de'niško glavnico preko t.OOO.OOO Din v cUradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti> kakor tudi v eSlužbenih No-vinahs v Beoen-adu. V dotiPni obiavi je treba navesti višino in izplffilo dividende. = ITdrnJerje sa pohiianie gospodarske krize. V Beogradu Je bilo nedavno ustanovljeno Udruženje za pohiianie gospodarske krize, ki bo v kratkem izdalo nroglas na narod, v katerem se poziva k organizirani borbi proti vzrokom današnje težke gospodarske krize. Udruženje poziva vse organizacije v naši državi in vse privatne osebe, da prijavijo svoi vstop v udruženje. = Beopra!«ka občina namerava v kratkem najeti dolgoročno investicijsko posojilo. Kakor znano, je beograjska občina lani najela kratkoročno dolarsko posojilo, ki ie bilo porabljeno za nujna investicijska dela. Ker s t. majem t. 1. poteče rob tega posoiila, namerava občina v kratkem skleniti dolgoročno posojilo, ki ga bo porabila za povračilo kratkoročnega posojila in za nadaljevanje investicijskih del. Za to posoiilo ie beograjska občina preiela že več ponudb inozemskih finančnih skupin. Usanee ljubljanske borze sa promet s devizami, valutami, stalno obrestonoanimi vrednotami in delnicami so objavljene v od 21. t. m., na kar opozarjamo Interesente. — Preložitev občnega zbora Slovenske banke. Izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke, bi je bil sklican za 23. t. m„ je preložen na nedoločen čas. = Likvidacija. Kmetijsko društvo za Kranj in okolico, r. z. z o. z. s s«deSem v Kranju je prešlo v likvidacijo. = Ogromna pasivnost nemške zunanje trgovine v jantiarj"- V januarju t. L se j« trgovinska bilanca Nemčije dalj« poslabšala. Uvoz se je ponovno dvignil, dočim je izvoz nazadoval. Pasivnost zunanje trgovine Je v tem mesecu dosegla rekordno viiino 508 milijonov mark («.8 milijarde Din). a Znatno povečana produkcija avtomobil-sbega koncema General Motors. Znani ameriški avtomobilski koncem General Motors Corp., najnevarnejši Fordov tekmec, je v Ereteklera letu prodal 1,582.748 avtomoM- iv napram 1,284.859 v L 1926. in 835.902 * L 1925. V tem številu so upoštevani vsi tipi, ki jih izdelujejo tvoraic« koncema, in to: Chevrolet, Buick, Oakland, Oldsmobile, Cadillac, Positac, La Salle, GMC tovorni avtomobili. Navzlic znatno povečani produkciji je čisti dobiček nazadoval od 194.6 milijona dolarjev (11.1 milijarde Din) v L 1926. na 185.1 milijona dolarjev (7.7 milijard Din) v preteklem letu. r= Dividende avstrijskih velebank r primeri s predvojnimi dividendami. Čeprav s« je avstrijsko gospodarstvo v zadnjih letih r veliki meri konsolidiralo in je tudi avstrijsko banka rstvo prebolelo inflacijske izgube, vendar dobički dunajskih velebank Se vedno znatno zaostajajo za predvojnimi dobifkL Deset dunajskih velebank je pred vojno te-plačalo letno za 80 milijonov bron (116 milijonov Šilingov) dividend. za 1. 1927. pa bo preostalih fi velebank izplačalo le okrog 23 milijonov šilingov, še značilnejSe pa J« dejstvo. da so v preteklem letu vse avstrijske delniške družbe (skupno z bankami), bi bo-tirajo na dunaiski borzi, izplačale za dividende komaj 60 milijonov šilingov, torej lo polovico tega, kar je pred vojno izplačalo za dividende 10 dunajskih velebanb. Ror»e 22. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji nekaterih deviz so za malenkost popustili. Privalna ponudba je bila kakor običajno slaba ter je morala Narodna ba.nka kriti skoro vso potrebo. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojaa škoda po včerajšnjih rekordnih tečajih za malenkost popustila. Promptna se je trgovala po 454 — 456, za marc po 458 — 459. za april po 461 in za december no 480. Investi-ciisko je bilo zaključeno po 91 ter je ob zaključku sestanka notirala 91.25 — 92. Med bančnimi paoirii se je Praštediona okrepila na 880 — 885. Narodna banka pa je pri čvrsti tendenci notirala 6300 — 6450. Ljubljanska kreditna se je trgovala nespremenjeno po 135 Med industrijskimi papirji 80 bile delnice lesnoindustrijskih oodjetii dalje čvrste. Gutmann se ie dvignil na 230 _ 245; dočim se je Slavonija trgovala po 15.5 — 16, Našice Union pa pc 1870 — 1850. Pri večjem povpraševanju so bile delnice Tvornice vagonov (Brodi zaključene po 50—52. Okrepile so se tudi Vevče, in sicer na 140—150 brez zaključka. Devize in valute. LiubHana. Amsterdam 22.8775 — 22.9375 (22.9075). Berlin 13.5725 — 13.6025 03.5875), Bruseli 7 9104 — 7.9404 (7.9254). Budimoe-šta 0 — 9 945, Cnrih 1093.5 - 1096.5 (1095), Dun*f S.0015 — 8.0315 (8.0165). London 277.2 do 978 (277.6), Nevrvork 56.79 — 56.99 (56.89), Pariz 0 — 2^8 88, Praga 168.83 do 169.13 (168.731, Trst 300.4 — 302.4 '301.4). Zagreb. Dunai 8.0015 _ 8.0315. Berlin 13 5725 - 13.6025. Budimpešta 9.935—9.965, Milan 300.5 _ 302,5. London 277.2 — 278, Nevvork 56.79 — 56.99, Pariz 222.88 do 224.88. Praga 168.33 — 169.13, Curih 1093.5 do 1096.5. ' Dn«aj. Beograd 12.445 — 12495. Berlin 1^9.17 _ 169.67, T op^on 34.575 — 34.675, Milan 37.555 — 37.655. Newvork 708.65 do 711.05 Pariz 27.87 — 27,97. Pra» «*talib borzah: v Pragi 59.06, v Berlinu 7358. Efekti. Lfiiblfapa. Celiska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 8775. Kreditni zavod 165 — 0. Vevče 135 — 0. Ruše 265 do 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zasro^. Državne vredno**: Vojna škoda 456 _ 457.5, kasa 456 — 457.5, za marc 458 do 4 "9, za april 460 — 462, za december 479 do 480, investieiifiko 91.25 — 92, agrarne 54 do ?9; bančne: Hipo 65 — 66, Kreditna 90 do 91, Poljo 185 — 19.5, Praštediona 880 do 885. Ljublianska bredjtna 135 — 186. Srosba 141 _ 142. Jugo 96.25 — 96.75. Zemaliska Sarajevo 142 — 144. Narodna 6300 _ 6450; industrijske: Gutmann 230 — 245. Slaveks 105 — 0, Slavonija 15 — 16. Narodna šum-ska 16 — 0, ftečerana 0 — 545, Tvornica vagonov 49 — 51. Trbovlje 520 _ 540, Union 240 _ 0. Mlinska 18 — 0, Vevče 140 — 150, Danica 143 — 144. Drava 0 — 570, Našice Union 1850 - 1860. Beograd. Voina škoda 454 — 4545, za marc 458 — 459. za april 462 — 464, investicijsko 90.5 — 91.5. agrarne 57 — 0. Blagovna tržeče LjnbHanska blagovna bona (22. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 5 vagonov desk, smreka, I., IU lepa III-24 mm, fco vagon meja po 500. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zakliučeni so bili 4 vagoni pšenice. Nudi se plenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 390 — 392.5, slavonska, premptna po 380 — 887.5; turSŠica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. za februar po 287.5 — 292.5, za mare no 292.5 — 295. za april po 297.5 — 300, za maj po 302.5 — 305: oves: baški, zdrav, re-šetan, za promptno dobavo po 300; moka: baška *Og?,. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 535. Dunajska borca sa kmetijske proizvod« (21. t. m.) Pod vtisom nespremenjenih inozemskih notacij je bila tendenca na dunajski borzi izredno mirna. Kupčija se je razvijala v najožjih mejah. Konsum je kril le najnujnejSo potrebo. Zanimanje je bilo le za hirščico, ki se je nudila po nespremenjenih cenah. Uradno notirajo vključno blago*«o-prometni davek brez carine: pSeuiea: domača 39.25 — 40.25, madžarska Tisa 45 do 45.5; rž: marchfeldska 40.5 — 40.75; turščica: 33 — 3375; o»e«: domači 33.75 do 34.5, madžarski 35 — 85.5. Dnnajski svinjjski sejem (21. t. m,) Dogon 14.976 svipj, od tega 2347 iz Jugoslavije. Pr$ mirnem prometu so cene ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo- pitane Brinje L Ž.1C — 2.20, angleške križane 1.80 » verju pa je izgubil kakor tudi s Steinerjem. Le»ta se je na turnirju najhuje znašal bal nad favoriti; podiral je po vrsti Tartako* verja, Bogoljubova, Niemcoviča in Rčtija —- da je s točkami zalagal spodnjo hišol Tudi Sandsch beleži napram nagrajencem dobre uspehe; izgubil je sicer proti Joh» r.eru in Niemeoviču, zato je pa remiziral napram Tartakoverju in Bogoljubovu. — Ahues je, kakor že rečeno, pridobil največ z remiji; izgubil je le tri partije. Izrazito spodnja kategorija so poslednji štirje v ta» beli: Stoltz, Leonhardt, Schlage in Koch; slednji je dobil le eno partijo (proti Joh» nerju). V splošnem turnir ni zadostil pričako* vanjam, ki so ga šahisti stavili vanj. Od vsega početka je bilo jasno, da se bo boj bil Ie med prvimi tremi, in zmaga Niem« coviča ni mogla presenetiti, kakor bi Bo* goljubov ali Tartakoverjev uspeh tudi no vplival senzacijonalno. V tem pogledu ni rezultat turnirja irikako razodetje. Pozor* nost pa vzbuja dvoje dejstev: relativni uspeh mladega Steinerja in neuspeh Rčtija. Da sta se turnirja udeležila vsaj še dr. Lasker in dr. Vidmar, ki sta bila oba povabljena, bi biJ njegov potek vsekako rano* go bolj napet in šahovska publika, ki je prireditev spremljala nekam apatično, bi ▼ s jem našla mnogo več interesa. *JUTRO» It 46 - 7 ts OetrtcC a a «2& Gornjih delov tsdekrvaaj? ter popravil« vseh vr»t ievljev sprejema M Peternel, Sv Petra e tt & 897® Žimnice predeluje po Din 87 50 ia vsa tapetniška dela po najnižjih cenah Slavič Franc, tapetnik. Zabjaii 14. 6504 Tovorni avto kočijo, vel omar in pisalnih miz ter klubsko garnituro prodam. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra«. ^ 6582 Priklopni voz sa tovorni avtomobil Ponudb* na naslov: Viktor Bohinee, Duaajska cesta 21 6589 Motorno kolo »naroke B S A., 2 % HP pik o dobro ohranjen, kot novo. r brezhibnem stanju, ugodne naprodaj. Na ogled: J. Fugina, Sv. Peter, Sav. dolina. «585 Vse četrtletje dobavimo 6 izbranih ta- is inozemskih revij za ceno 80 Din. — Bralni krožek, Ljiib'jana, Selenburgeva nI. it. 7/n — telefon 2887. 6592 ♦Občinske uprave® predvojne letnike. glaci'o županske zveze in izdaje zakonov Joiefa Pfeiferja. kupim. Ponndbe z navedbo cen je poMsti na naslov: PavlovčiS France, Rakek. 6584 Kroj. pomočnika ia malo de!o — mlajšega, gprejme takoj Fraojo Vidmar, krojaški mojster v Železnikih. 6523 Brivskega pomočnika ki je perfekten v striženju kubi frizsre, v onduiiranju. •prejme L. Srdar, Kamnik, brivski salon. 6502 Hotelskega portirja strokovnjaka, veščega poleg jugoal. jezikov tu.li francoščine, nemščine in italijanščine, z letnimi »pri-Sevali, t starosti 30—85 let sprejmem v stalno službo Pismene ponndbe 9 prepisi spričeval in prilogo slike je poslati pod »Portlr« na Oglasni oddelek »Jutra«. 6475 Kontorista mlaJSega, z lepe pisavo, ki je zmožen slovenščine ic aemičine, sprejme veietrgo-rina Ponudbe na oglasni •ddelek »Jutra« pod iifro »Zahtevki pla6e». 6481 Služkinjo srednjih let, ki je vajena Tsega gospodinjstva, sprejmem k družini s 8 otroci Plača po dogovoru — Naslov. Fr. Vodiškar. babica, Hrastnik 183. 6494 Likarlce isvežbane za trdo fino mo-Iko perilo, sprejmem v to-ai pirfla v Kranju 6401 Prodajalka stroke, želi premenitl dažbo takoj ali pozneje Cenjen« ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro (Poštena prodajalka* 4811 čevljarskega prirezovalca vsestransko veriiraoega, ki bi gornje dele tudi sam šival, g p r e j m e m v večjo Cevljarno izven Ljubljane. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zmožen 63». 6553 Kuharico-gospodinjo »prejme takoj »li s 1- ®ir-cem 1928 Dijaški dom v Kočevju. Pogoji: prvovrstna, samostojna ki zna gospodinjstvo in dobro kuhati Samice imajo prednost. 6568 Več dobrih ključavničarjev veSčih v iulelovanju orodja, sprejmem v tovarno pločevinastih predmetov. — Istotake sprejmem tudi mojstra Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Ključavničarstvo«. 6546 Učenko sprejmem v v tč jo trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Veetna in počtena«. 6571 Gozdnega in lovskega čuvaja absolventa tečaja v Kostanjevici, oženjenega, ne nad 82 let starega, zdravega in krepkega, sprejmemo. Prošnje s prepisi spričeval, življenjepisom in navedbo referenc na upravo velepe-sestva Podsreda, via Ruj-honburg. 6535 Trgovci! Kateri izmed pg. trgovcev bi sprejel vajenca, ki je vsled opustitve trgovine brez mesta. Naslov na ogl. oddelek »Jutra«. 6554 Kroj. pomočnika sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6580 Učenca sprejme takoj J. Kraje, trgovina z mešanim blagom, Vransko. 6583 Samo mi plača,mo največjo provizijo in fiksno plačo. Kot postranski posel lahko zaslužite 4—5000 Din. Sprejmemo samo zelo zanesljive in poštene ljudi. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12. 6587 Trg. pomočnik zmožen samostojno voditi trgovino t mešan, blagom, s šestletno prakso, popolnoma ver ti ran t nakupu te prodaji, ieli službe sa takoj Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifra »Samostojen 84». 6519 Natakarica stara 22 let, s štiriletno prakso, želi službe v Ljubljani ali okolici, v boljši gostilni Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna«. 651S Žagar z večletno prakso, želi službo na gatru ali venifi janki Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6485 Šo:2r-kIiučavnl5ar ki samostojno razume vsa popravila na avtu ter potna vse ceste v državi z dobrimi »pričevali In večletno prakso, želi službe za takoj Ponndbe t navedbo plače pod šifro »Zanesljiv Šofer« na oglasni oddelek »Jutra« BJ12 KontoristlnJa t znanjem *lov nemščine, italijanščine, strojepisja in v«eh pisarniških del želi premf-niti sedanjo službo Ponndbe na o^la« oddelek »Jutra« pod »Vr"ča 85» 5132 2 pletilji dobro izurjeni, želita službe s 1. marcem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 6536 Brivec onduler, barvilec las, rekordni ftrižec bubi In če-salec (rčvpn^Ov ter frizerka manikerka, oba oblikovalca las. želita primerne službe, lahko tudi za sezijo Ponudbe z oznako plače na rvlasni oddelek »Jutra« nod »Frizer«. 6558 Trg. pomočnik mlajši dobro irorjen v mešani stroki s S razr osnov 3ole želi službe 8 1 juli-iem Naslov v ogl»sn»»i oddelku »Jutra«. 8409 Železostrugarja prvovrstnega, takoj sprejmem. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvaške«. 6548 Hišnika poročenega, brez o trot, Starega 40 let, mizarja, sprejmemo takoj. Naslov z opisom dosedanje službe na podružnico »Jutra« t Celju pod »Hišnik«. 6484 Mlado kuharico U bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, sprejme fina obitelj 8 oseb. — Po- nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena In MBesljiva«. 6556 Kuharico M—40 let staro, sprejmem k večji ebltelji. Plače 400 Din mesečno Josip VMs», pefcar, Karlova« — Banja 6555 Brivskega pomočnika mlajšega. H je dober delavec. sprejme takoj z vso oskrbo v hifi A. Stojs, bri-vee, Sevnica. 6542 Pošteno služkinjo ki Je pridna I« i»a veselje pospravljati l«pe sobe, pomagati v kuhinil. ali Je pa smožna tudi sama že nekaj kuhati, sprejmem takoj v boljšo hišo — Biti mora sdrava la ljubiteljica otrok — katara sta v starosti 2 la I M. — La delavna In možna dekleta v starosti 1B-8S let se vpoštevajo. DofAse aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna 59» Krojač, pomočnika samostojnega In lobro It-v*fb*n»ra sprejem take! sa Boko Rtor«ko. Ponndbe oa naslov Frani e Noč. kroja, TIrat, DaJma^a. Zastopnike agiine, resne in poštene, za prodajo obveznic Batne štete (vojne škode) na obroke, iščemo v vseh večjih krajih 8lovenije. — Pri pridnem dela je možno zaslužiti mesečno po več Uboč dinarjev Ponudbe na »Po-est«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 48 Krojač sprejme delo na dom, boljše telovnike, lino dele, za stalno. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod rojač«. 6479 Glavne zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev sprejme domači zavod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najvišja nagrada in natančen obračnn»r 6576 Potnika v spirUuozni stroki dobro uvedenega, sprejmemo proti dobri proviziji. Ponudbe samo res uvedenih gospodov na poštni predal 152, Ljubljana. 6595 Drva hrastova parketn« odpadk* od žag* ter mohks 1rv» c* nizki *ea> dostavlja n» doir parna iag» V Seagnettt -l.jnhljans sa ror«ai»ktn> kolodvorom 8f Motvoz ;tpago! kupit«- najrrnej* direktne » tovarni Mehanična vrvarna tiafaovoe Orolje eei Nailepia drva Čebša, VVolIova ulic« I/11 9 II Za trgovce! Radi opustitve trgovine prodam po najnižjih cenah večjo množino manufaktur nega. špecerijskega in že lezninskega blaga, okroglo za 200 000 Din skupaj ali jiosamrzoo — Naprodaj je tudi hiša s sadnim vrtom, zelo pripravna sa trgovino, in gozd Albert Kopač. Slo-venjgrade«. 6465 Orehe in suhe gobe razpošilja pri poljubnem odjemu Peter Setina, trgovec, Sevnica ob Savi. 6408 8. Th Rotraan: Vgi trije so se začudeno ozrli. Pred njimi je stal star jei. sob ln kuhinje tel! starejša goepa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »i oseba«. 6671 Stanovanje sob«, predsobe ln kuhinje s pritiklinami, lepa lega, visoko pritličje, oddam • 1. majem. Pismene ponudbo na oglasni oddalek »Jutra« pod . 6981 Vrehrana Na domačo hrano izvrstno, sprejmem več gospodov ali dam. Naalov r oglasnem oddelku »Jutra*. 6578 Udeležba z 20.000 Din Vam nudi lo« po eksistenco v LjubljanL Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udeležba«. 6518 Trgovec bi sa udeležil v solidnem podjetju Razpolaga z večjim zneskom Ponudbe pod šifro »Zdravo in solidno* na oglasiti oddelek «Jutra» Ključavničarskega mojstra sprejmem kot družabnika. Potrebne nekaj kapitala fct iastaa koncesija Na razpolago lepo opremljena Tolika delavnica s vsemi po. trebnimi stroji ln Inventar« jem Stanovanje na razpoa lago. Ponudb« na oglašal oddelek »Jutra« pod šifro »Koncesija«. 6540 D vpiti Prosim naslov da Vas tamorem v L,juto Ijani poseliti. — Pompadur. 4921 Komur so znani naslovi Franca Per-a, ključavničarja in Ivana Justina, ključavničarja, naj Jih sporoči na naelov: Ivan Herle, Duplice pri Kamni-ko. 6577 Poetičen uradnik 271 et ni k. želi snanja s simpatično, ne nad 25 let eta-ro gospodično. — Prednost imajo svobodomiselne, blae gočuteče in one, katera unajo tvečer dovolj prostosti sa obisk zabav — Ponudbe s polnim naslovom aa oglasni oddelek »Jutra* pod tfcačlto »Poet«. Tajnost zajamčena. 6588 Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestolona «tednika Petra alica 2t ti > Klavir (Salonflkgel) dobro njeB, poceni prodam ▼ Gradišču 11, pritiičje -t desno. 641« Psa lepega, aei. bernhardinska pasme, starega 1 leto, prodam. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 6451 1000 Din nagrad« dam tistnmu, ki iasledi ali pripelje fermača »Lorda*. Pes je bel s črnimi lisami, dolgodlaki angleški setsr la Ima št. 904. — Bogdaa Zllič, trgovec, Ljubljana, Dunajska eesta 11. 648» Denarnico s večjo vsoto in vredaeet-nlmi papirji som ItgubB med veinjo aa železnici Krško—Ljubljana, t večen-nlm vlakom dne 18. t. m. Poštnega najditelja pro> »im, da vrae denarnico a vso vsebino proti nagradi 800 Dia v glavni tobačni aalogi r Krškem. M Zame Grey: 62 Železna cesta Roman še nekaj se je zgodilo, preden je Benton v svojem blaznem, •besnem vrvežu na vekomaj pozabil to ubogo dekle. Neale je slutil tragedijo naprej, toda zabraniti je ni mogel ne on ne kdorkoli izmed očividcev v plesalnici Beauty Stantonove. Učinek vesti o samomoru in o domnevnih razlogih, ki jih je naštevala govorica, se je pokazal pri Larryju Kingu na čisto poseben in zelo čudaški načm. Prišel je v plesalnico; njegov glas je bil tak, da je godba utihnila in da so plešoče dvojice odrevenele sredi svojih okretov. »Semkaj!« je kriknil Cordyju, bledemu kakor smrt. In King je pahnil svojega moža na sredo dvorane, kjer mu je nato bruhal v obraz najbolj krvave psovke, kar so jih poznali v taboru, ter ga zasmehoval, žalil, klofutal, sramotil in poniževal pred vso zasoplo, zijočo množico, dokler ga ni pripravil do tega, da je v skrajnem obupu segel po samokres; tedaj ga je ustrelil, preden je utegnil izdreti orožje. Nekaj dni pred plačilnim dnem se je Benton pomiril, da bi bil pripravljen za veliki vrtinec. Samo krčme, plesalnice in igralne beznice so poslovale, a tudi v njih se je razločno poznala razlika. Zvečer pred plačilnim dnem so se godile čudne izpremembe. Trume delavcev so prihajale z delavskimi vlaki iz kopaških taborov in s skrajnih postaj železnice, ki so bile zdaj že mnogo milj za- padno od Ben tona. Prihodu plačilnega voza je vselej sledilo po nekaj dni delopusta. Težko je bilo zadržati pri delu dovolj ljudi, da so krmili in napajali konje; in slaba bi bila obramba tabora pred indijanskimi napadi, da niso čete ostale v službi. Za vojnike plačilni dan ni bil dan dopusta. Velikanske reke ljudi so se neprestano valile z iztoka in zapada proti Bentonu, pričakujočem mestu; brenčeči glas bentonskega življenja je bil to noč pridušen in veder in ves nestrpen. Rani svit je predramil mesto in vse tisoče njegovih novih prebivalcev. Jutro je bilo sveže in jasno. Zunaj v pustinji so prehajale barve iz rahle sivine v globoko rdečino in vrtinci prahu, ki so jahali na vetru, so nalikovali oblačkom, svetlikajočim se v odtenkih solnčnega zatona. Molčanje, samota in enolična puščoba so vladale vse na okrog, v silnem nasprotstvu s penečim se in prekipevajočim mestom. Ko se je zdanilo, je bil Benton podoben mravljišču. Tisoč pesmi se je dvigalo k nebu, surovih, hripavih in hrupnih, toda polnih globoke radosti. Plačilni dan in dopust sta bila pred durmi! »Pritisnite, dečki, pritisnite 1 Pljuni si, Paddy*. v roke! V čaju sladkorja ne boš imel, dela! boš za U. P.!« Casey ie bil eden izmed tisočev irskih vojnikov, ki so po svojem vkusu izpieminjali pesmico in njen napev. Samo vsebino so vsi spoštovali. Pritisnite! Bili so delavci, ki jih je kratko povelje strnilo v oborožene polke, kadar je bilo potreba. Obrili so si strniščaste brade in oblekli praznično obleko — zagorela, zajetna, vesela množica divjih dečkov. Komaj da so čutili prekletstvo, ki jim je pritiskalo na široka ramena. *Patrick; pomeni Irca. kakor »Janez« Slovenca. In čudno — jutro se je pričelo brez burje, ki je značilna za tiste kraje, in šest palcev debela plast belega prahu je mirno ležala na tleh. Nebeške moči so se smehljale v jasno, tiho jutro, toda moči pekla so prežale — na ure, ki pridejo, na ure noči in teme. Ob devetih je bilo zbranih okoli postaje pet tisoč ljudi, največ na planem, na tisti strani nasipa, ki je mejil ob puščavo. Čakali so, da pride plačilni vlak. Eno uro je izkušal Benton, kaj pomeni red. Tudi zdaj so se smejali, preklinjali in igrali, brenčanje in bučanje se je razlegalo slej ko prej; toda v primeri z običajnim življenjem v Bentonu je bilo to miroljubna idila. Delavci so kramljaje stali v gručah in so, kakor vsi trezni ljudje, če se zbero brez posebne razburjenosti, zbijali šale ter čenčali o vseh mogočih in nemogočih stvareh. »Koliko sem ti dolžan. Mike?« je vprašal žilav kopač. Mike se je popraskal za ušesom. »Ali ni bilo trideset dolarjev?« »Točno,« je odvrnil tovariš. »Imeniten spomin imaš. Mike.« Debel zamorec je porinil svoj ogromni podbradek naprej in se je obregnil v tovariše. »Temu črnuhu razbijem glavo,« je vzrojil nekdo. »Nikar, Bili, saj sta prijatelja. Mirna kri je pol zdravja, dečko.« Voznik si je bil položil desko na kolena in je s svinčnikom pisaJ p.ismo. »Kako, Jim, ali pošlješ kaj denarja domov?« »Da, bogme, samo da ga dobim.« »Oh. zdajle mi je prišlo na um, da sem z obleko, ki jo imam na sebi, še na dolgu. Po izplačilu stopim naravnost tja in poravnam račun.« Skupina kovačev je počivala na majhnem pologu nad tirom, prav tam, kjer so nekaj tednov preje s krepkimi udarci pribijali tračnice. BERLIN aparati in sestavine slovitih nemških tvornic. s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi. Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No. 6. Odplačilo v 4mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina znes* ka v gotovini. Radioblažek, Beograd, Jakšiceva «1. štev. 11. — Telefon 41—85. Sprejmem kompaniona ca prvovrstno industrijsko podjetje na Gorenjskem. Potre* ben kapital Din 250.000. Ponudbe pod značko »lndusti 3« na upravo »Jutra«. ia irih svioiloi. Direkcija državnih železnic v Beogradu razpisuje tretjo javno ustmeno licitacijo NA DAN 28. FEBRUARJA 1928 za prodajo 61 kom. avtomobilov in ene avtomobilske prikolice s pripadajočimi rezervnimi deli. Uslovi za to prodajo se dobijo v Mašin-skem odelenju Direkcije državnih železnic v Beogradu in v avtogaraži Ministrstva Saobračaja na železniški postaji Beograd, kjer so pogoji namešteni in so na vpogled vsak delavni dan od 8. do 12. ure. DIREKCIJA DRŽAV. ŽELEZNIC BEOGRAD D. br. 89131'27. ŽIVINOREJCEM priporočamo zanje jako koristno knjigo «r iG Prva povno poirtesre&enim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je it 93 zero poučnimi slikami in ima naslednjo vsebino: Sestava živalskega tele? sa, zdravila obkladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival pri=> sili, da je mirna, o dvi» ganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolelosti, kot pri poškodovanju rogov, po= škoabi kopita in zakove* nju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvit ju, iz> členjenju, Izpadu poroči; niče in maternice, izpaccu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu rreožgan, solnčarici, ne; varnosti zadušitve, za* strupi tvi, ozebljenju po* stooanju s popkom, mrz= lici, omedlevici, kužnih boleznih itd. iVsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih. bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36.50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). •J* Mastni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljub= Ijena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična lenooidipa Nadliar v sredo, dne 22. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 24. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Verovškova ulica 32 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1928. Globoko žalujoči ostali. Usnjarska obrt dobro vpeljana, v prometnem mestu na Go* renjskem, tik ob Savi, se proda ali da v najem Ozira se le na resne re* flektante. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Stara, vpeljana obrt«. PAI?13 GLAVNA ZALOGA URAN, parfumerija, Ljubljana, Mestni trg. Lovske puške fiobert puške, rtvolverie, pištole in vsi potrebščine ^a lov in nbj' lov kupi* pri: F K KAIbFR puškar l.ji Mjana ^denburfiova ulica 6 — Kunujt-m in prevzemam staro orožje v komisijski' prodni v. '27'! Dospeli MODELI 1928. z zavoro na sprednjem kolesu, zračnim či stilom na razplinjaeu, novo popolnoma avtomatično sesalko za olje in mnogimi drugimi izboljšavami. DOBAVA VSEH MODELOV PROMPTNA! Tudi na 12mesečne obroke! VSI REZERVNI DELI V ZALOGI Generalno zastopstvo za Jugoslavijo TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA z o. z. Ljubljana TAVČARJEVA ULICA 6. — TELEFON INT. 2138. Po Jzastopniki: Ivan Leon, ZAGREB, ugal Ilice in Bosanske ul. N. Doležal, BEOGRAD Cara Lazara 10/IV. Anton Pintar, NOVI.SAD, Futeški put 4. F. Deutsch, SPLIT VELIKI LIPSKI tehnični* stolen? VELESEJEM od. 4, do 14. marca 1928. ' Specijalni stroji, transmisiie. turbine, stroji za obdelavo lesa itd. Tehnične DOtrebščine. iekleni in li-toželezni Dredmeti. armature itd. itd. Električni Dredmeti. električni stroii. materiia! in aoarati itd. itd. Narvečia mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in predmetov za splošno stavbarstvo, nainoveiše stavbarstvo in konstrukciie. vseh vrst novodobnih kuriav stavbeni stroii, razstava blaga in strojev za zidanie cest. Pojasnila daje Častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica 8 Lepo posestvo na prometni cesti v Ljubljani, tik proge južne železnice, obsto* ječe iz stanovanjskih, pisarni ških, velikih skladiščnih, gospo* darskih prostorov in obširnega dvorišča, pripravno za večje trgovsko, industrijsko ali špedicij> sko podjetje. PRODAM. Posredovalci izključeni! Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2053«. Joško Smalčič Anica Smalčič roj. Levičnik poročena. Zagreb, 23. februarja 1928. BREŽICE LJUBLJANA dobi tisti, ki mi izsledi požigalca mojih skladišč, kakor tudi zločinca škode, katero mi je napravil na mojih avtomobilih. FRANJO ČERNE, trgovec, RADEČE. Elegantne SPALNICE izdelane najfinejše iz vezanega zajamčeno suhega lesa, ima do znižani ceni na zalogi: fgn. Hepše, Zaloga pohištva Ljubljana. Dvorni trg I. ki krepi in zdravi želodec, e edino Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. Čuvajte se ponarejanj ! = Ttformca o stanom Ijena teta 1861 •j.* • ._::■•<-'? '' • Potrtim srcem naznanjava tužno vest, da nama je kruta smrt vzela našega preljubega soproga in očeta, gospoda Ksrola Menarda v torek, dne 21. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previde. nega s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 23. t. m., ob V*?), uri popold iz hiše žalosti, Pokopališka ulica 66, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. februarja 1928. Draga Menard, hčerka. Justa Menard, soproga. JU T Mestni pogrebni tarod Petri globoke žalrsti naznanjamo vs m so-(odnikom n zna i:em 2a>ostno vesi, da ie naš rčno ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod Valentin Pezdir skladiščni sluga drž. železnice dne 22. t m. po kratki in muvepolni boležn* m'rno v G< spodu zaspal. Pogreb ne> Ožabnet a pokonika se bo vršil v etrt k, 23. t. m ob 4. uri pop. iz mrtvaške vež-splošne boinice, na ookopal.š'e k Sv Križu. Ljubljana-Zalog dne 22. feb uarja 19 8 Gioboko žalu od ostali Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za Konzorcij «Jutra» A doli Ribuikai. Z* Narodno tiskarno dd. kot tiska raarja Fran Jcseriek. Za tnscramJ del JC odgovoren Alojzij Novak Vsi . LpiMiani