MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urctf nlll»« In wn*«l lOaribar, NttaMdram uM ilU | Telefon UH In 94M tah»J» rese« ncdolje la praznikov veek dan ob 1«. tari i Velja mesečno prejeman » upravi ali po poM 10 Din, dostavljen na dom 12 Dta , Oglasi po ceniku , Oglase sprejema tadl efltaanl oddelek »Jutra- v L|ubt|anl > *o*tn» čekovni račun St. 11.SOC
JUTRA
99
Pokret nizozemskega fašizma
ZANIMIVO POROČILO »NEUES WIENER JOURNALA«
Rimski dopisnik »Neues WIener Jour* hala« dr. Gustav Glfisser je objavil nedavno v svojem listu zanimivo poročilo ? rimskem obisku voditelja holandskih tašistov J. A. V a a r s a. Vaars je obiskal Cinika italijanske fašistične stranke in °5tale veljake ter skušal najti pri njiho-p°re za svoje gibanje, ki doslej svetu s5loh ni bilo znano. Ta vest je ostala ^oraj neopažena, je pa za ilustracijo fa-. ^stičnih teženj zelo važna, saj nam posuje že večkrat naglašeno dejstvo, da ^ttaja fašizem mednarodni pokret in je “jih tista centrala, kjer se zbira in posuje ta najnovejša internacionala nebnega nacionalizma in skrajnega sofizma. Or. GlSsser pa opisuje v svo-le,h poročilu tudi probleme politične bor-^ na Nizozemskem, o katerih pravi:
Na Nizozemskem je stopila nedavno J1* pozornico nova mladina, ki se preža-* z novim duhom upira sistemu vlada-nja, ki dopušča, da širi v državi Moskva *voje »sarmatske« ideologije, poslužujoč Pri tem komunistične in socialistične tranke. Prepričana je. da se rnora na sak načiii preprečiti še nadaiino vbrizganje tega strupa v glavne žile naroda in države. Zaradi tega se je nizozeni-**a mladina v zadnjom času prilagodila ®*l politični struji, ki je Izšla iz Rima in 5 diametralno nasprotje one iz Moskve.
.a mladina se je navadila, da se morajo .Peresi države in naroda staviti nad ego-K^čna stremljenja človeka poedinca.
požrtvovalnosti, ki je prežel to mlačno, spominja na začetke italijanskega lizina izza let 1919—1922.
Politična in verska slika današnje Nizo ^mske je svetu docela nepoznana. Tre-.aJe namreč samo pomisliti, da je v ,r2avj 47 političnih strank in nič manj okoli 706 vorsklb pokretov. Zmagal 'e Povsod uničujoči duh sektarstva, ki *R je treba premagati, kar je najtežja R’°ga sedanjosti. Obstojale pa so na Ni-^-emskem že doslej stranke, ki so sc ^ snovale fašistične, toda brez pravice ® tega naslova, ker so bile osnovane Ia načelih liberalizma in zasebnega ego-fr*a, katera je pravi fašizem docela za-*®l. Ustanovitev prave fašistične or-^izacije na Nizozemskem je bila šele
e 31. decembra ®V;
1. 1930., ko je rdeča
v Varnost že docela pretila uničiti drža-• Rdeči so bili zasidrani povsod:
parlamentu, deželnih zborih in v občin-skih svetih. Ta svoja mesta so pa izkoriščali samo zato, da so črpali iz njih bogate koristi zase, svoje prijatelje in kliente. Nizozemska je postala pozorlšče najogabnejšega nepotizma. Njeni »narodni zastopniki« so povsod oškodovali ljudstvo, katero so zastopali, na tak način, da se je to postopanje moralo para-leizirati samo s pobijanjem po določe-nem načrtu.
Mlada fašistična organizacija, je dejal J. A. Vaars dr. Gldsserju, ne razpolaga ne z velikimi denarnimi sredstvi ne s šte vilnlml pristaši, ker ji za to manjka prepotrebno časopisje. Vzrok je po Vaarso-vih besedah to, da nizozemski fašisti ne poznajo izsiljevanja in korupcije, ki edina lahko ustvari gibanju kapital in ki se je politični pokreti drugod tako radi poslužujejo. Nizozemski fašisti se ne morejo poslužiti drugih sredstev ko: borbe, žrtev in idealizma. Čas oklevanja je minil, in oni morajo s sigurnimi koraki v bodočnost. Dr. Gltisser pravi tu, da je nizozemska mladina prepričana, da morejo samo fašistične ideje ustvariti vsem narodom pravični red,(?) Nasprotniki nizozemskega fašizma se zato vedno bolj zavedajo preteče nevarnosti, zato ne mine nobeno zborovanje brez napadov in spopadov. Tako je n. pr. o priliki zadnjega glavnega občnega zbora skupina rdečih napadla fašiste in posledica so bili številni ranjenci na obeh straneh.
Zanimiv je za nizozemske fašiste tudi boj proti brezbostvu, ki predstavlja po njihovem mnenju veliko nevarnost za človeško civilizacijo. Komunisti so ob neki priliki priredili razstavo ateizma, na kateri je bila tudi streljarna: tarče so bili kipi papeža, Mussolinija itd. Oblasti se zaradi tega niso ganile, zato so fašisti razstavo napadli in jo podrli. Taki spopadi so' sedaj vsakdanji pojav. Pri tem se fašizem tako krepi, da mora z njim računati vsaka vlada.
Tako hodi torej tudi nizezemski fašizem po potih, po katerih je hodil in še hodi italijanski in nemški. Iz izjav nizo zemskega Mussolinija J. A. Vaarsa pa zveni spoznanje, da gledajo nizozemski fašisti na fašizem In svet precej — naivno, da se »fašiste« le bolj igrajo In zato menda niso tako zelo nevarni, ka kor bi radi bili.
Otvoritev nemškega parlamenta
SPORAZUM MED CENTRUMOM IN HITLERJEVCI ZA SKUPNO TAKTIKO IN IZVOLITEV PREDSEDSTVA V DRŽAVNEM ZBORU IN PRUSKEM DE'
ŽELNEM ZBORU.
BERLIN, 30. avgusta. Nasprotno od svoje dosedanje taktike so narodni socialisti o priliki današnje otvoritve državnega zbora popolnoma spremenili način borbe. Že včeraj so dospeli v Berlin skoro vsi poslanci državnega zbora in pruskega deželnega zbora, kjer so se udeležili sej svojih klubov in določili taktiko za današnjo sejo.
Adolf Hitler se je sinoči dalje časa razgovarja! z državnim kancelarjem von Papenom In generalom Schleicherjem. O sestanku je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da so bili razgovori docela zasebnega značaja, ker se stališče narodno socialistične stranke napram Papenovemu kabinetu v zadnjem času ni prav nič spremenilo. V dobro poučenih krogih pa se kljub temu zatrjuje, da je von Papen vprašal Hitlerja, če ne bi sedaj, po objavi vladnega programa, spremenil svojega stališča? Hitlerjev odgovor se je glasil, da narodna socialistična stranka vsako sodelovanje s von Papenom slej ko prej odklanja in zahteva, da se ji v celoti izroči vodstvo državnih poslov.
Po vsem tem je postalo jasno, da nima Papenova vlada v parlamentu zaslombe v nobeni skupini in da ga bo zato skoraj gotovo razpustila, ne glede na razvoj dogodkov v njem samem.
Med dr. Briiningoin in Hitlerjem je bi! včeraj dosežen sporazum, po katerem ne bosta niti centrum niti narodna socialistična stranka motila dela novega državnega zbora. Obe stranki hočeta na ta način dokazati vladi, da je nova poslanska zbornica popolnoma sposobna za delo. Na današnji seji bo državni zbor izvolil predsedstvo in se nato odgodil do 6. septembra. Medtem bo odšlo no. vo predsedstvo z narodnimi socialisti n8 čelu v grad Neudeck, da osebno pokaže predsedniku von Hindenburgu osnovanje deiazmožne večine. To razpustitve državnega zbora najbrže ne bo preprečilo, spravilo pa bo vlado vsekakor v zelo neprijeten položaj.
Narodni socialisti pa pripravljajo skupaj s centrumom državni vladi veliko presenečenje tudi v pruskem deželnem zboru. Tam bo danes izvoljeno novo predsedstvo in izbran bo tudi novi ministrski predsednik, in sicer najbrže lip-skl višji župan dr. Goerdeler. Med tem pa, ko so narodni socialisti sklenili, da bodo v državnem zboru starostni predsednici Klari Zetkinovi mirno omogočili predsedovanje, so izjavili nemški nacio* nalci, da se sej tako dolgo ne bodo udeleževali, dokler bo predsednica poslan-ka komunistične stranke.
Posledice sporazuma v Ottawi
^Mentarji °aRsko konferenco.
iONDON, 30. avgusta.
LONDONSKEGA TISKA. PRIPRAVE ZA SVETOVNO GOSPO ODPOVED ANGLEŠKO - RUSKE POGODBE.
ranimi državami glede revizije obsto
V svojih ko-kohJlflr^ službenih poročil o ottavvski jerencl, ki so bila objavljena po seji ;e> na kateri so ministri, ki so se ude
■ farjih službenih poročil
58
dfoh ottawske konference, podali po-,.0 Poročilo o poteku in rezultatih, d0* 7ai? včerajšnji londonski listi, da so in rf5ea' rezultati popolnoma zadovoljivi
rezultati popolnoma zadovoljivi so bodo nedvomno v najkrajšem Pričela pogajanja med Anglijo In
v*-«*.« pogajanja med Anglijo h oa angleškem tržišču zainteresi
ječih trgovinskih pogodb.
»Times« trdijo, da so po uspešnem zaključku ottavvske konference znatno narasli Izgledi na uspeh svetovne gospodarske konference v Londonu. »Mornlng Post« napoveduje, da bo prva posledica sporazuma, ki ga je sklenila Anglija z dominioni na konferenci v Ottawl, odpoved angleško-ruske trgovinsko pogodbe.
^ffiotov obisk v Angliji
S,s>N. 30. avgusta. V Anglijo sta ^rsiti^fr^Pjini prispela francoski mlnl-,l0(ra.Predsednlk Herrlot In francoski k < Pilnister Chautemps. Herrlot se s®sta| 68,1 na °toku Jerseyu, kjer se bo San,,* angleškim notranjim ministrom k° arifrf Temu sestanku pripisuje ta-n°st	kakor	tudi	francoska	jav-
va*en političen pomen.
Amerika nadzira Japonce
WASHINGTON, 30. avgusta. Ker so Japonci ojačili svojo posadko v Šanghaju. Je prejel diplomatski predstavnik Združenih držav na Kitajskem od svoje vlade na red lx>, da mora pozorno slediti vsem dogodkom in opozoriti japonske oblasti na veliko nevarnost, ki bi lahko nastala, če b| Japonska zopet skušala izvesti kako voiuo akcijo.
Proti italijanskemu imperializmu
AMSTERDAM, 30. avgusta. Na današnji plenarni seli protivojnega kongresa se je pripetil značilen incident. Neki maskirani italijanski mornar je vstopil v dvorano in imel goreč govor proti italijanskemu imperializmu, ki predstavlja resno nevarnost za svetovni mir. Dvorana Je bučala od silnega navdušenja in pritrjevanja, mornar pa se Je zopet maskiran odstranil, da ga ne bi spoznali navzoči fašistični odposlanci.
jugosiavesnka udružena banka
BEOORAD, 30. avgusta. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo odobril, da se sme »Jugosla-venskn udružena banka« poslužiti člena 5. zakona o zaščiti kmetov. Uredba, ki velja za »Jugoslavensko udruženo banko«, Je Istovetna z uredbo, ki je bila predpisana na podlagi omenjenega zakona za »Ljubljansko kreditno banko.« Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je bil Imenovan za komisarja »Ju-goslavenske udružene banke« zagrebški odvetnik dr. Aleksander Stuhlhofer.
MAETERLINCKOVO ODLIKOVANJE.
BRUSELJ, 30. avgusta. Včeraj je sla-vil slavni pesnik Maurice Maeterlinck svoj 70. rojstni dan. Belgijski kralj je ob tej priliki odličnega pesnika, ki je že tudi Noblov nagrajenec, povzdignil v grofovski stan.
SENZACIONALEN SAMOMOR V NEMČIJI.
LUBECK, 30. avgusta. V svojem hamburškem stanovanju je napravil samomor sodni svetnik Wibels, predsednik sodnega senata v svetovno znanem liibeškem Calmettejcvem pro cesu. Vzrok samomora še ni ugotovljen.	1
KAOS V BRAZILIJI.
RIO DE JANEIRO, 30. avgusta. Poročila vlade, kakor tudi vstašev, govore o zmagah. Vlada poroča, da je vrgla vstaše daleč nazaj in da so utrpeli velike izgube. Nasprotno pa poročajo iz vstaškega glavnega tabora, da so bili vsi napadi vladnih čet odbiti, nakar so vstaške čete izvedle na vsej črti uspešen protinapad. Nadaljna vstaška poročila pravijo, da je prešel vladni general Fortinho s 3 pehotnimi bataljoni na njihovo stran.
ARETACIJA HABSBURŽANA NA ŠPANSKEM.
BARCELONA, 30. avgusta. Bivši nadvojvoda Karel Habsburški, ki je bil na odredbo seviljskega guvernerja tukaj aretiran radi suma, da je sodeloval v monarhistični zaroti generala San Juria, je pri zaslišanju Izjavil, da ni imel nobenih stikov z zarotniki in da niti ni vedel, da se kak državni prevrat sploh pripravlja. Kljub temu pa ga oblasti niso izpustile in so ge prepeljale v seviljski preiskovalni zapor.
FAŠISTIČNA ZMAGA V SAN MARINU.
RIM, 30, avgusta. V republiki San Marino so bile volitve v zakonodajno skupščino, ki Šteje 60 poslancev. Zmagali so fašisti brez protiliste.
STRAŠEN ZLOČIN V HERCEGOVINI.
MOSTAR, 30. avgusta. Na planini Mo-rinl pri NeveslnJu je bil predvčerajšnjim odkrit strašen zločin. Na kraju, imenovanem Alipašlna livada, so našli kmetje truplo brez glave, ki mu je bilo iz prsi Iztrgano srce. Ob truplu je ležala okrvavljena sekira, s katero je bil grozni zločin Izvršen. Sodna komisija je ugotovila. da je bi! zločin izvršen žc pred 3 dnevi in je v mrtvecu spoznala 70 letnega oskrbnika Gjorgja Zorana. O morilcih in vzroku strašnega umora zaenkrat še ni sledu.
Stran 2
Mariborski 1 v>VE C E K is I K« Jutri
y m a r i b s r h, dne 30. viii. iy32
Dnevne vesti
Vprašanje mariborske mestne tržnice
K NAČRTU ARHITEKTA CZEIKEJA.
»Slovenec« je v nedeljski številki objavil članek »Mariborska tržnica« s projekcijsko sliko tukajšnjega arhitekta g. Czeikeia, ki predlaga, naj bi se nova moderna mestna tržnica zgradila v sredini mesta, t. j. na sedanjem nezazidanem prostoru med novo Bergovo hišo in državnim mostom na Glavnem trgu. Misel uporabitve tega prostora v to svrho ni nova in originalna, kajti izprožili smo jo v »Večerniku« že pred leti, ko smo nastopili proti temu, da bi se nova tržnica zgradila na prostoru Dravske vojašnice ali celo na novem delu Glavnega trga, nov pa je projekt, ki vsekakor zasluži, da spregovorimo o njem tudi mi.
G. arh. Czeike si je zamislil to zares moderno in impozantno tržnico tako, da bi imela z dravske strani 6,’’ s strani Glavnega trga pa štiri nadstropja v površini 28x50 m. Poslopje ne bi segalo prav do mosta, ampak bi bilo spojeno ž njim z 10 m dolgo ploščadjo. Vsa nadstropja bi obstojala iz raznih betonskih ploskev, zvezanih medsebojno z betonskimi stebri. Od pritličja do vrha bi vodile dve mogočni stopnišči, poleg njih pa ce!a vrsta dvigal za blagovni in osebni promet. Dovoz za blago obi bil od dravske strani pod mostom. V pritličju bi se tu razkladali vozovi, vršila bi se prodaja naravnost z vozov in pod tremi mostnimi oboki bi bila shramba za kmečke vozove. V nadstropju, ki bi bilo od Glavnega trga še pod zemljo, pa bi se nahajale tržnice mesarjev in hladilne celice za meso in zelenjavo. Mesarjem bi se s tem izpolnila davna želja po hladilnici poleg prodajne stojnice. V pritličju od j Glavnega trga bi bilo pod daleč naprej j segajočo kolonado postajališče mestnih ; avtobusov in čakalnice potnikov, zadajj pa stojnice za celodnevno prodajo. V o-l
stalih nadstropjih pa bi se vrstile stojnice za običajne tržne dni. Vrh bi zaključila velika zborovalna dvorana in prostori tržnega nadzorstva. Celokupna plo skovna izmera, katero bi nudila vsa nad stropja, bi znašala 5200 m3 ter bi bilo prostora za 54 mesarskih stojnic, 60 hla^ dilnih celic in 470 prodajnih miz. Vsi trije trgi, na katerih se sedaj razvija mark borsko tržno življenje, pa nudijo za prodajo le 3940 m3 ploskve; tržnica bi torej zadostovala po svoji izmeri še desetletja za potrebe Mariborčanov.
Finančna stran načrta je lahko rešljiva. Celotna stavba je proračunana na 3,500.000 dinarjev. Posamezne prodajne organizacije, kot n. pr. mesarska zadruga, bi gotovo prevzele same del stroškov za opremo hladilnic in stojnic, kar bi stroške znižalo. Poleg tega bi se stavba sama z najemnino kmalu amortizirala, saj dobiva mestna občina sedaj samo na tržnim okoli 600.000 Din dohodkov na leto.
Prepričani smo, da bi bil na ta način najidealnejše rešen ta naš pereči problem, zato mislimo, da bi morala mestna občina takoj osvojiti idejo in jo temeljito proučiti ter eventuelno še izpopolniti. S tem ne bi dobili le tržnice, ampak tudi impozantno stavbo, ki bi krasno zaklju čevala južno fronto novega dela Glavnega trga. In kar je še bolj važno, stavba bila razmeroma poceni in bi se tako dala zgraditi že v najkrajšem času. Proti projektu pa. da bi se v ta namen zazidal novi del Glavnega trga, kakor predla gajo nekateri gospodje, mora ostati soglasno vsa mariborska iavnost. Naše mesto je itak povsod pretesno, in če bi se uniči! še ta prehod, bi bili še bolj v zagatah kakor smo že sedaj.
Planinska maša.
V nedeljo 4. t. m. ob priliki 251etnice Ruške koče bo planinska maša že ob 9. in ne ob 10. uri, kakor je to bilo prvotno najavljeno.
-*/jw
Pred praznikom naših strelcev v Ljubljani
Nagradnega streljanja se udeleži iz mariborskega okrožja nad 300 tekmovalcev.
Obsežni in lepi lepaki po izložbenih oknih in kioskih naznanjajo veliko in pomembno. slavje naših strelcev, ki bo v času od 4. do 9. septembra v Ljubljani. Nagradnega tekmovanja se bo udeležilo nad 1000 strelcev. Častno bodo zastopane strelske družine iz vse države.
Strelske družine so danes razširjene povsod. Po vojni se je strelski šport naglo razvil, tako, da tvori danes mogočno narodno obrambo. Demokratska so načela strelskih družin, ki združujejo v svojih vrstah vse sloje in vzgajajo svoje strelce v bratstvu in ljubezni do domovine. Viteški je ta šport in njegovi pripadniki so najboljši čuvarji mej, ki jih je začrtala usoda naši domovini.
Tekmovali pa bodo tudi lovci na dveh lastnih tarčah. Slovensko lovsko društvo proslavi letos 251etnico svojega obstoja in jo združil s proslavo strelskih družin. ! Pričakujemo, da bo naša mariborske | tekmovalna ekipa v Ljubljani prav čast j no odrezala. Nekatera imena strelcev nam jamčijo uspeh. Strelci mariborske ga okrožja se odpeljejo v Ljubljano v nedeljo 4. septembra s prvim ljubljanskim vlakom, ki odhaja ob 5.20 iz glavnega kolodvora.
UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« in mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava Je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455.
Tekmovanje strelcev je združeno s pomembnim in radostnim dogodkom. Istočasno bo namreč slovesno razvit tudi prapor zveze strelskih družin, ki ga je poklonil kralj. Svečanosti, ki bo na garnizijskem strelišču, bo prisostvoval naj-brže vladar sam in z njim bodo najodličnejši predstavniki naše javnosti. Po blagoslovitvi in slovesnem razvitju se bo pričelo na vojaškem strelišču tekmovalno streljanje na 17 tarč za krasna darila in pokal. Najlepši in najdragocenejši so pokali, ki so jih darovali kiralj, kraljica in prestolonaslednik Peter. Skupno je razpisanih 275 nagrad. Kraljev pokal si bo priborila na zmagovalni tarči ekipa, ki bo dosegla najmanj 80 odstotkov pred pisanih točk.
Za tekmovanje so se prijavili najboljši strelci iz vse države. Kragujevško okrožje jih je prijavilo 300, šumadijsko 300, ljubljansko 200 itd. Vsako strelsko družino sme zastopati samo pet tekmovalcev, od katerih ima pravico vsak na 60 strelov. Od teh sme oddati dvajset zaporednih v vsakem stavku. Vsak strelec lahko tekmuje na poljubni tarči. Mariborsko tekmovalno ekipo bodo tvorili: nu ™ c e s t n i k, dr. Hugo Robič, Robert Vuk m a n i č, puškar Dušan H i-nič, podpolkovnik Stanišič, polkovnik 1 u t n i k o v i d in upravnik Slavko Reia.
Na dopustu.
Prvi državni pravdnik tukajšnjega državnega tožilstva g. dr. Jančič je nastopil redni letni dopust. Nadomešča ga državni pravdnik g. dr. Zorjan.
Šahovski mojster Pirc na turneji.
Naš šahovski mojster Vasja Pirc je doslej na svoji turneji po naši domovini dosegel prav lepe uspehe. Predvčerajšnjim je dospel v Split in tam odigral simultanko s splitskim šahovskim klubom. Iz Splita odpotuje na Sušak.
Opozorilo staršem!
Ravnateljstva mariborskih meščanskih šol opozarjajoo starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v meščansko šolo, da je po novem odloku ministrstva prosvete treba plačati šolnino v polovični višini od šolnine za srednje šole. Pri vpisu se mora vsak učenec oziroma u-čenka izkazati s potrdilom pristojnega davčnega urada o višini letnega nepo-srednjega davka, ki ga plačujejo starši ali otroci.
Glasbena Matica v Mariboru.
Vpisovanje bo od 6. septembra dalje do preklica vsak dan, izven nedelj in praznikov, od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Redni pouk se prične v četrtek, 15. septembra popoldne.
Posestno gibanje.
Posestnika Franc in Marija Vrečko sta prodala hišo na Aleksandrovi cesti št. 83. geometru Adolfu Gotzlu za 246.000 Din
Združenje gledaliških igralcev kraljevine
Jugoslavije, mestni odbor Maribor.
Na rednem občnem zboru, ki ga je imel pretekli ponedeljek mestni odbor Združenja gledaliških igralcev, je bil izvoljen za predsednika g. Jože Kovič, za podpredsednika g. Vlado Skrbinšek, za tajnika g. Danilo Gorinšek, za blagajničarko gdč. Elvira Kraljeva, za odbornika pa Fran Tovornik.
Ležišča črnega premoga v Košakih.
Rudosledec g. Ošlak je po dolgem raziskovanju odkril tudi v Košakih ležišča črnega premoga. Če bi se merodajni či-nitelji resno zavzeli za njegova odkritja, bi bilo to nedvomno velikih koristi za Maribor, ker so ležišča blizu mesta, ki ima precejšnjo industrijo. Realizacija Ošlakovih odkritij pa bi bila tudi prepomembna za naše gospodarstvo.
Konferenca o kmečkih dolgovih.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklicalo, za 2. september v Beograd konferenco, na kateri bodo razpravljali o vprašanju kmečkih dolgov in o načinu rešitve tega vprašanja po poteku veljavnosti zakona o zaščiti kmeta. Na konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki gospodarskih zbornic poleg predstavnikov vseh ostalih zainteresiranih korporacij.
Na potovanju omagal.
Že pred štirimi tedni se je podal peš m potovanje po naši domovini neki mariborski dijak Tone V. Ker pa so mlademu fantu zmanjkala vsa sredstva in ni zadnje dni ničesar zaužil, je omagal na cesti pri Kašteiu Gomilicah. Obležal je nezavesten in so mu pomagali na noge dobri ljudje, nakar je nadaljeval svojo pot proti Jadranu.
Službeni list
dravske banovine objavlja v 68. številki: uredbo o odmeri in pobiranju davka na luksuz, uredbo o spremembah uredbe o davku na poslovni promet, nadalje o-iajšave za začasno vezane terjatve ino-zemcev pri izvozu sadja, razpis o skupnem davku na blago iz poštnih paketov in uvoznem carinjenju orodja.
Izletniški vlak k veslaškim tekmam v Beograd.
Ljubljanska železniška direkcija vpelje k veslaškim tekmam, ki bodo 3. in 4. septembra za prvenstvo Evrope na Savi v Beogradu, poseben izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. v petek dne 2. septembra ob 20.20. Vsak potnik ima pri vožnji s tem izletniškim vlakom dvetretjinski popust brez vsake formalnosti, izkaznice ali potrdila. Vožnja tja in nazaj v tretjem razredu iz Ljubljane stane le 134 Din. Enake ugodnosti so deležni izletniki vseh postaj v dravski banovini, ako se pripeljejo s priključnimi vlaki v Ljubljano, odnosno na Zidani most, kjer morajo prestopiti v izletniški vlak. Kdor si hoče zasigurati prenočišče v hotelih v Beogradu, naj se prijavi pri društvu »Putnik«. Prijave za vožnjo z izletniškim vlakom sprejema v Ljubljani Mariboru in Celju društvo »Putnik«, na vseh ostalih postajah šef dotične postaje. Povratek iz Beograda bo v nedeljo 4. avgusta zvečer ob 22. uri.
Jadranašl!
V petek, dne 2. 9. 1932 se začnejo zopet redne pevske vaje v dosedanjem prostoru. Ob tej priliki vabimo vse one pevce, ki so svojčas že sodelovali pri »Jadranu« in tudi nove pevce, da se priglasijo. Pevske vaje so v državni realki v pritličju.	Odbor.
V tujem zelniku.
Sinoči sta srečala dva mladeniča mesarskega pomočnika Josipa Preloga iz Vove vasi, ko je vasoval pri nekem pobreškem dekletu. Že delje časa sta ku-lala nanj jezo, zato sta sinoči z njim tudi trvavo obračunala. Z železnim »boksarjem« sta mlada fanta preiskušala trdoto pomočnikove glave. Hudo poškodovanega Preloga so prepeljali v bolnišnico, pri dekletu in pri obeh hudih fantih so se pa oglasili orožniki.
Ukradeno žensko kolo.
Včeraj popoldne je nekdo odpeljal Antonu Ravnjaku izpred trgovine Medič in Zanki na Glavnem trgu skoro novo, črno pleskano žensko kolo znamke »Puch«, vredno 1300 Din.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre* snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Strel iz zasede.
Ko se je v Sodincih v ptujskem okraj* spravljal preteklo soboto posestniški sin Martin Plohl k počitku, je na dvorišču počil strel, ki ga je zadel v trebuh, da se je zgrudil. V napadalcu je spoznal Martin svojega starega sovražnika, ki se je hotel nad njim maščevati. Že lansko leto ga je bil namreč hudo poškodoval in je bil zato obsojen. Civilna pravda glede odškodnine pa še ni končana in bi morala biti razprava te dni. Martinov sovražnik se je že večkrat izrazil, da ga bo spravil s sveta, da mu ne bo potem treba plačevati dosmrtne rente, za katero seje pravdal pohabljeni Martin, katerega stanje je sedaj zelo kritično.
Predrzna tatvina.
Pri posestniku Ivanu Mlakarju v, Radizelu sta se oglasila preteklo soboto dva moška ter ga prosila za delo. Ker pa je imel Mlakar takrat nujen opravek, seje za trenutek odstranil, in ko se je povrnil ni bilo moških več. Izginila sta, kot bi se v zemljo pogreznila. To je dalo po* vod, da je Mlakar stopil v sobo, kjer je opazil odprto omaro, iz katere sta ffiU odnesla okrog 5000 Din gotovine. Odnesla sta mu tudi-hranilno knjižico in nekai boljše obleke. Obupan je Mlakar prijavil tatvino orožnikom, ki zasledujejo seda/ predrzna storilca.
V roki pravice.
Čim je včeraj popoldne prestopil našo mejo neki Anton H., že so mu napovedali naši orožniki aretacijo. Toneta H. zasleduje namreč ljubljansko deželno sodišče radi raznih hudodelstev. Pred letom je bil pobegnil preko meje, sedaj pa bo pre-jel zasluženo kazen.
Ponesrečena kolesarka.
Na državni cesti blizu Slivnice je pau* la 20-letna delavka Anica Zelenkova ta-ko nesrečno s kolesa, da si je pri padcu hudo poškodovala desno oko. Zdravi sU v mariborski bolnišnici.
Na rjav žebelj je stopil.
Delavec Jurij Klemenčič od Sv. Mar* tina pri Vurbergu je že prejšnji tedert stopi: na rjav žebelj. Ni se pa dosti zme* nil za bolečine. Šele ko mu je začela no* ga močno otekati, je poiskal zdravniško pomoč. Ker je zdravnik ugotovil, da i® že nastopilo zastrupljenje krvi, so Kle* menčiča spravili v bolnišnico.
Dve nezgodi.
Pri Sv. Kungoti je po nesrečnem naključju padla v precej globok jarek 12; letna rejenka Terezija Emeršičeva. Pr' padcu si je dekle zlomilo levo roko v zapestju. V Grušovi pa je padel z visok0 naloženega voza delavec Ivan Bamb®^ iu si hudo poškodoval prsni koš. Oba P°' nesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
Reševanje turistov z letali.
Švicarski planinski klub je nabavil 4 letala, ki jih bo uporabljal v primeril1 planinskih nesreč. Čim bo klubu prijavljena kaka nesreča v goroviu, bodo le' tala takoj odletela na mesto, kjer se -ie turist ponesrečil ali izginil in ugotovil® njegov položaj in stanje. Preskrbela bodo ponesrečenca s potrebno hrano za čaS dokler bo moral še vzdržati na mest*1 nesreče, med tem bodo pa odletela v Curih, kjer leži njihov »planinski aerodrom« in bodo piloti tamkaj točno orisali kraj, kjer leži ponesrečenec.
93»Ietna plavalka.
V neko pariško kopališče z velikim bazenom je prišla pred dnevi neka 93-ie*' na starka in najela kabino. Ko je stopil® iz kabine preoblečena v staromodno kopalno obleko izpred 70 let. je vse koPa' lišče planilo v presrčen smeh, ki pa ® je kaj kmalu polegel, ko je starka skoc>' la elastično kakor mlada plavalka v v^* do in preplavala bazen v krasnem t0'1 pu. Ko je na drugi strani zlezla iz vod • so jo tisočeri kopalci navdušeno pozdr vili.
v M a r i Sor u, 'diTe 30. VflT. T§5?..
mHBBREf '»V ČTTEimKr Jfllti
5!ran 3
Mariborski teden
MISLI KRITIČNEGA OPAZOVALCA.
Mariborski teden ie za nami. Bil sem
ves čas optimističen opazovalec. In opazoval sem dobro.
Neka bistra glava je rekla: pokažimo, da je Maribor še na svetu, in ker mu »parnem« ne moremo dati, dajmo mu vsaj »circenses«.
Tako je tudi bilo! Torej »cercenses« jim dajmo. Kakšne bodo te »circenses« je pač vseeno, samo da so »circenses«. Godbo imamo. Ta mora igrati! Park imamo tudi. Permutirajmo ti dve besedi in dajmo še k vsaki kak epiteton — pa ie program za »circenses« hitro gotov. Prvi dan naj bo koncert v parku, in ker ie otvoritev, pridajmo kaj bengaličnega. Zato pa vstopnino lahko zvišamo. In mi smo morali šteti pet dinarjev, če smo hoteli te »circenses« videti in slišati. Za drugi dan mora biti kaka sprememba, da »vleče«! In naredil se je koncert v Parku. Vstopnina se je znižala. Ker je Pa za malo denarja malo muzike, se je vzela cenejša godba.
Tretji dan naj bo koncert v novem Parku, potem pride »monstre« koncert, nato koncert na pihala pri posebni razmet/javi. Vse se torej suče okoli besede »koncert« in »park«, če sta bile na Programu ti dve besedi, se je moralo pri vstopu za vsako besedo plačati 1 Din, kakor hitro pa je prišel kak epiteton, si moral še 1 Din pridjati, ker drugače nisi sniel blizu. No ja, občinstvo je uvidev-50 in potrpežljivo, doma ima dosti »pa-hPm«, naj plača »circenses«
Naše občinstvo je res potrpežljivo in dobro. Ulice so mu kar pred nosom za-®rti, in kdor je v zaprtih ulicah stanoval, ie bil za časa izvajanja programa ali letnik v svojem stanovanju, ali pa ni smel v svoje stanovanje. Strogo oko po sfave je samo prvi dan uvaževalo izgo-'br; stanujem tu in grem domov, druge dneve ne. Zato je bil prvega dne navzlic Vstopnini 5 Din obisk tako velik. Za kon-cert faniar in temu sledečo predstavo ‘Prodane neveste« so se celo hodniki ^Prli. Z vzklikom: »Živijo Mariborski eden « je skakalo mlado čez ali se je Nazilo pod zaporo. In ko sem to opazo-Val sem se čudil, da še tega niso vzeli Program in zahtevali posebno vstopno. Saj je bilo to vendar nekaj izrednega: Zaprli so Aleksandrovo cesto po-*)°noma, in nihče ni vedel zakaj.
.hhinaj je »idie Stadt der Licder«, Ma Phorski teden pa je pokazal, da je Ma-rihor »die Stadt der Musik«. Kjer si bil, ®?Vsod si slišal godbo. Tu je izvajal ra-*° svoj program, tam so se napenjali ~*dci, jazz je obdelaval svojo moderno ?,esno godbo, pa zopet koncerti na vrtovi v dvoranah in na strehah gostiln. Se je bilo veselo, vse je vživalo »circen-za »panem« je pa samo v skrbeh j?a Programu je bi' tudi koncert fanfar, ^fare ljubim, šel ^em poslušat. Sliša 0'^jn pa ničesar. Škoida. S potrpežljivim f,Gnstvom sem tudi jaz potrpežljivo
M*1	*
povedal in vsi smo potrpežljivo odšli k »Prodani nevesti«. Pravijo, da je le bil koncert fanfar, toda samo za visoko stanujoče stranke iz 'najbližje okolice. Naj bo, naj imajo tudi te kaj od tega.
»Prodana nevesta« — na prostem. Vsa čast režiji, godbi, solistom, zboru, lepim konjem, spretnim jezdecem, Tončičeve-mu dostavljalnemu vozu! Manj časti pa onemu, ki ni odra dvignil in ki je tako slabo za gledalce skrbel. Je pač že enkrat tako na svetu, da naši pogledi ne gredo skozi telesa naših prednikov. Im vsi tudi nismo enako veliki. Prvi so sedeli ko na »šamerlih«, zadnji so stali na dopeh. Vsi skupaj pa nismo videli ničesar, o slišanju pa sploh ni bilo govora. Od baleta smo sem ter tja videli le glave. Marsikdo bi bil rad kaj drugega tudi videl, pa vzlic očalom in triedrom ni prišel na svoj račun. Tu je torej malo polomije. Pa nič ne de, saj občinstvo je dobro im potrpežljivo. Drugič bo že bolje.
Pri budnicah nisem prišel ma svoj račun. Že od nekdaj imam navado, da vsako bando spremljam. Tu so bile pa kar tri. Če grem z eno, se drugi in tretji zamerim, pri vseh treh pa ne morem biti. In ker sem že tako ustvarjen, da se nočem nikomur zameriti, sem ostal doma, navzlic temu, da ni bilo nobene vstopnine. Žal mi je, ali kot dober Mariborčan moram aranžerju »Mariborskega tedna« izreči nezaupnico, da tu niso pobirali kar vnaprej pavšalnega prispevka od vseh hiš v ulicah, kjer je budila godba s svojimi sladkimi zvoki zaspane prebivalce. Jaz bi bil pripravljen takoj plačati, če bi bila godba mimo moje hiše tudi igrala, pa ni, ker je malo prej nehala in malo dalje začela. Velja torej: za nič muzike se nič ne plača! — Športna povorka prvega dne! Vse je bilo zastopano! Ali ne častno zastopano, t. j. premalo jih je bilo od vsake panoge. Da m bilo spredaj res mnogo motociklistov in zadaj še več biciklistov, bi bila povorka zelo kratka. No da, tudi tu ni bilo vstopnine za gledalce.
En namen Mb. tedna: uvesti potrpežljivo občinstvo v vse tajnosti muzike, je bil s prireditvijo raznih koncertov dosežen. Vse je bilo Židane volje, vse je pozabilo na »panem« im mislilo le na »circenses«. Pa še drug namen je imel Mb. teden: povzdigniti kulturo, ali vsaj vzbuditi zanimanje za njo s prireditvijo raznih razstav. Predmeti teh razstav so pa že stari znanci, ki bodo v kratkem praznovali jubilej dneva, ko so se prvič pokazali v vsej svoji lepoti in zanimivosti ukaželjnim očem mariborskega občinstva, in je le še obžalovati, da ni pri vsakem predmetu kje napisano, kolikokrat se je občinstvu pokazal. Razlika med prejšnjimi m sedanjo razstavo je bila le ta, da se je za to vstopnina podvojila. Labudjo pesem je menda pela razstava konj. V svoji domišljiji sem videl na krupi najmanjšega žrebeta napis: zadnji konj — Ljutomerčan. Gledali smo krasne živalce, polne življenja in lepote,
odjemalec — Avstrija — je potegnil okoli sebe močan carinski zid, Jugoslavija pa za take konje nima interesa. Ljutomerčani po pravici preklinjajo avtomobile, kajti če bi teh ne bilo, bi lahko vsak funkcionar, ki ima ex offo pravico do avtomobila, dobil pravico do para konj s kočijo, in za to bi bili ljutomerski amerikanci najboljši. Dal Bog, da bi se oni napis ne uresničil. — Višek Mb. tednu je dal Mariborski otok. Vse je bilo krasno urejeno in premišljeno. Največjo slavo poje občinstvo finančnemu geniju te prireditve. Vse je bilo obdavčeno. Najprej je bil obsojen avto. če si se pripeljal na otok, ali če si zunaj ostal, si moral plačati 10 Din. Če si prišel peš ali z avtobusom, so te na eni strani mosta prav prijazno sprejeli beriči Mariborskega tedna in prosili, da odrajtaš obolus 10 Din za osebo. Prišel si na drug konec mostu in že so te imeli občinski beriči, ki te niso prej spustili, dokler nisi dinarja za osebo oddal. Ponižen ugovor, da si že na oni strani dal cesarju kar je cesarjevega, je bil zavrnjen s trditvijo: ono je za Mb. teden, to pa za občino oz. za otok. Hvalil sem Boga, da imam samo enega otroka, kajti če bi jih imel toliko, da bi »užival davčne olakšice« — na katere bi se prireditelji nič ne ozirali — bi moral poseben nahrbtnik vze ti, da shranim vsa dokazila, da sem po šteno oddal, kair sem moral odrajtati.
V raznih šotorih je bilo mnogo lepega
in dobrega. Otok je zunaj mesta in je vendar mesten. Kako je z obdavčenjem jedače in pijače, ne vem, vem pa, da smo pivo v šotorih plačevali po Din 4.50 vrček, steklenico slatine po Din 10, vino je bilo enkrat 10, drugič 12 in tretjič celo 14 Din. To so bile režijske cene O drugih cenah niti ne govorim. Miren sem državljan in občan, zato mirno plačam. Naj bo! Mariborski teden naj živi ako hoče postati stalna institucija!
Res impozantno krasen je bil umetni ogenj. Vsekakor več ko velemesten. To je moralo stati ogromnega denarja. In vse je šlo v zrak! Tu se ni občutila gospodarska kriza. Nehote sem se zamislil v stare čase, v pase rimskih cesarjev, osobito v čase Nerona: Natlačen cirkus občinstva. V areni pa morituri in na smrt obsojeni. Gladno občinstvo je pozabilo na glad, hotelo je le igre. »Circenses« hočemo, kaj nas briga »panem«. S to prireditvijo sem zaključil svojo udeležbo. Žep ni premogel več. Pravijo, da je bila še dirka. Dirk ne morem gledati, ker se uboga živalca konj preveč muči. Ostal sem doma, v duhu prebrodil ves teden in prišel do zaključka: Lep je bil, a tistim, ki so si toliko obetali od njega, lahko povem: Ta teden ne bo dal povoda, da se bo za Maribor začelo novo štetje let. Če si Maribor ne bo znal drugače pomagati, mu tudi tedni ne b<^-do. pomagali.
v—r.
Spori
$al. a čakal zaman. Šele pozneje ml je JjHo v glavo:	ja,	saj ni bilo nobene
| '°Pnine, torej tudi ne more biti fan-1 slišali pa tudi dejstva, da reja tega ple-rnega koncerta. To sem svoji okolici mena pojema, ker ni kupcev. Prejšnji
Lahkoatletski miting SK Maratona.
V nedeljo je priredil SK Maraton na svojem igrišču interni lahkoatletski miting, katerega se je udeležilo tudi pet lahkoatletov ISSK Maribora. Doseženi rezultati so bili naslednji:
Tek 100 m: 1. Gutmeier (Maribor) 11:9;
2. Vidic (Maraton) 12:5.
Tek 200 m: 1. Gutmeier (Maribor) 24:8;
2. Vidic (Maraton) 25:7.
Tek 5000 m: 1. Grmovšek (Maraton); 2.
Štrucl (Maraton).
Tek 400 m: 1. Uratnik (Maraton); 2.
Kompara (Maribor).
Tek 800 m: 1. Grmovšek (Maraton); 2.
Štrucl (Maraton).
Skok v daljavo: 1. Fika (Maraton) 5.83 m; 2. Perin (Maribor) 5.70 m; 3. Gut-maier (Maribor) 5.65 m.
Skok v višino: 1. Mlekuš (Maribor) 1.62 m; 2. Fika (Maraton) 1.55; 3. Gutmeier (Maribor) 1.55 m.
Skok ob palici: l. Fika (Maraton) 2.70 m; 2. Gutmeier (Maribor) 2.60; 3. Šef (Maraton) 2.60 m.
Met krogle: 1. Vidic (Maraton) 10.77 m; 2. Šveiger (Maraton) 10.11 m; 3. Kompara (Maribor) 8.08 m.
Met diska: 1. Šveiger (Maraton) 33.40 m; 2. Fika (Maraton) 29.81 m.
Met kladiva: 1. Rudi (Maraton) 37.38 m; 2. Franci (Maraton) 33.40.
Iz LNP.
Na seji upravnega odbora LNP dne 24. t. m. je bil določen pričetek prven stvenega tekmovanja v podzvezni ligi na dan 25. septembra. Razpored tekem — terminov in parov — se bo objavil, čim
bo določen 8. udeleženec v tem razredu. Istega dne se prične tudi prvenstveno tekmovanje v II. razredu.
Sokolstvo
Mala Nedelja.
Sokolska četa vabi vse na svojo prireditev, ki bo v nedeljo 4. septembra ob 15. uri. Nastopijo domači četniki na dvorišču brata Koseja s prostimi vajami. Po nastopu vprizorijo članice in deca v Društvenem domu pravljično bajko s petjem »Izgubljeni raj«. Igra sokolska godba. — Letošnja velika tombola pa bo v nedeljo 18. septembra. Glavni dobitki bodo bankovec za 1000 Din, vreča moke, obleke in še nad 300 drugih lepih stvari. Sosedna društva se naprošajo, da nas v obilnem številu posetijo. Zdravo!
Sokolska tombola v Hotinji vasi je zadovoljila v vsakem pogledu tako udeležence, kakor tudi društvo, ki je beležilo nad vse pričakovanje zadovoljiv gmotni uspeh. S tem se je zopet znatno približala uresničenju goreča želja, da pridejo Sokoli pod svojo lastno streho. Glavne dobitke so dobili po večini okoličani. Tako so se odpeljali s kolesi:	Josip
Sernko v Rače, Marija Pezdičeva v Hoče, N. Jakopič .v Rače in Ferdo Fras v Hotinjo vas. Z denarjem si bo opomogla Rozalija Peharjeva iz Slivnice, ki je dobila 300 Din v gotovini. Na toplem pa bo Ivan Knehtl iz Razvanja, ki je dobil se-ženj drv. Vino in pijačo so si nadalje delili Franc Koren, Rihard Moschl in Marija Kovačičeva. Vsa čast slivniškim Sokolom in Sokolicam, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu!
Magnaut:
Ben-Keri
5r^|eščeči Ra žge pesek. S preklanih <toj kili gora se neprenehoma vijejo ^8e vrste voz liki sprevod velikanskih su^lj po planoti. Pod numulitskimi Ifcsa - i’ vis°kimi ko hiše, ječijo vsi. Ko
?esek
masivnega lesa se pogrezajo v.
in se zde, kakor da oklevajo za
r>
silo Se	znova premaknejo pod
sk'oretclcsetil1 sopečih prsi. Molče, s ker )en° glavo gredo drug za drugim, Hr0 Jlm neusmiljeno grozi bič, in vsako n$ta se na poveljnikovo znamenje Vefin‘ cela kolona. Tedaj se ti možje, ietii j0tl1a krepki in mladi, zgrudijo ozno-lopi na zemljo; mislil bi, da ne vsi 11(^eČ vstali. In nato se na nov znak ‘V?atr>ei te dvisnejo kakor živali in za-DjeiWh SV(de mesto pri ojesu z upog-a°vejr-> tom 'n skrivljenimi nogami do Na J .bivališča...
?e t0 tretje uprege koraka Ben-Keri. del 5Vo °k tkalec ie Mltuna. Že dobršen hrišlo nJes:a življenja se je mučil, ko Je vsi delav^r, ^ufovo. da se pokličejo bustiti s ■ ^'njega Egipta. Moral ie statve iz izglajenega lesa
in oditi na delo k veliki piramidi. Bil pa je že star, slaboten in njegovo mučno delo ga je vsega spačilo. — »Tkalec, pravi pregovor, v hiši — je nesrečnejši ko žena. — Njegova kolena so v višini njegovega srca — ne diha prostega zraka. — Če en sam dan me izgotovi predpisane količine blaga — ga zvežejo kakor lotos v močvirju.«
•
Ben-Keri je zapustil torej svojo ženo Sifcko, ki jo je bolezen prikovala na stol poleg ognjišča in živi od usmiljenja sosedov. Skušal je prikazati svojo bedo in svojo slabotnost; niso ga poslušali in moral je oditi z vsemi onimi iz Mituna in okoliških okrajev. Že tri mesece vleče s svojo vrvjo liki uboga tovorna žival; on pa ni ustvarjen za tako delo; njegovo izmučeno telo kriči od bolečine in v naraščajoči jezi se mu nemo krči srce radi tolike krivice. Včasi tudi, že blizu smrti, misli na poslednjo sodbo, ki bo odločila o njegovem prihodnjem življenju. Glej, njegova duša, ki se je oprosti a telesa, zapusti grob in pride pred strašno sodišče, ki mu predseduje Osi-ris. Govori v svojo obrambo — »Prišel sem k tebi, gospodar moj!... Prinašam
ti resnico... Nisem nikoli lagal! Nisem lenaril! Nisem povzročal joka! Nisem si pridobival bogastva z goljufijo!!... Čist sem! Čist sem! —« Resno tehta Thot s svoio tehtnico celotne pravice dejanja tkalca iz Mituna. Ona so tako lahka, da se je skodelica komaj zganila. In vrh tega je tolijco pretrpel!... Srečni Ben-Keri! Ne bodo te vrgli v mračno kraljestvo Sit-Tpyhonovo; ne boš poznal gnusnega gnitja niti nečistega dotika škorpijonov in kač. V podobi »Zlatega skobca« se boš zmagoslavno upiral vsem napadom »Zlobnega duha«. In glej, sedaj si postal košček Osirisov. Po sladkih Aitavih planjavah blodi tvoj dvojnik med bogovi in živi v brezmejni sreči... — Tako sanja Ben-Keri.
•
Proti večeru, ko se je solnce nagnilo k zatonu in so se v hladnem vetriču razširile stisnjene prsi, se je pojavil faraon. Njegova škrlatna in pozlačena nosilnica se je bližala gugaje ob gibčnih in umerjenih korakih šestnajstih črnih nosačev. On, zleknjen po strani in z glavo podprto s komolcem, je gledal, ne meneč se za vse ostalo, na piramido, svoj grob, katere mogočni temelj se je odražal na
obzorju. Tam bo tudi on nekega dne..* Toda ta mračna misel se mu je pojavila le za hip, .zakaj v svojem ponosu se je malone smatral nesmrtnim. Ko so prinesli nosilnico pired vrsto voz, so se ti mahoma ustavili in vsi izčrpani, drhteči možje so se zgrbili pred gospodarjem, za katerega niso pomenili nič. Komaj je dvignil nekoliko svoje modrikaste trepalnice in to mu je zadostovalo, da je videl moža, ki je prišel s svojega mesta in se zgrudil pred noge nosačev v pran. Bil je Ben-Keri, ki je prestrašen sam nad svojo drznostjo, izgovoril pretrgano te besede: — »O vsemogočni, oprosti črvu, da povzdigne do tebe svoj šibki glas! Čutil sem, kako se dviga v meni Osirisov dih, in upal sem si... Ftahov sin, usmili sel... Glej, moje telo je bolj izsušeno kakor trst, ki so ga izžgali južni vetrovi in moje noge me ne marajo več nositi... Pustil sem tam doli #vojo ženo, ki jo je izglodala bolezen in ki ima samo mene, da ji strežem. Dovoli, da se vrnem v Mitun, kjer bodo moje nemočne roke še mogle poganjati ladjico na lesenih statvah. Usmili se moje revščine! ...«
(Konec jutri«!
.atrart
v 'sirar f r b wsjw 30; vnr: 103?
»Ljubljana v jeseni"
Navodila obiskovalcem.
Vabila k otvoritvi jesenskega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra v Ljubljani so razposlana. Če komu pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša velesejemska uprava, da ga reklamira v velesejemski pisarni.
Zatvorltev poti. Prehod skozi L i Hermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo.ve-lesejemskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 30. avgusta do 17, septembra t. 1. radi prireditve velesejma zaprt.
Prevozne olajšave za potnike in blago na jesenski Ljubljanski velesejem, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Saarsko ozemlje.
Permanentne legitimacije jesenskega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra t. 1. Uprava ljubljanskega velesejma opozarja imejltelje permanentnih legitimacij, da veljajo samo za osebo, na katere ime se glase in da so ne-prenosne.
Kje se dobe sejemske legitimacije?
Legitimacije za obisk letošnjega jesenskega velesejma prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-pro-metne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma.
Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega Ljubljanskega velesejma bo
prevzel letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
Konjska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu bo zadnjo nedeljo razstavnega tedna, to je 11. septembra. Konjerejci se vabijo, da nemudoma pošljejo svoje prijave na naslov: Stanko G os tič, banovinska žrebčaraa, Selo pri Ljubljani.
Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem priredi 8. septembra Jugoslovanska kinološka zveza na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Razstavljenih bo preko 300 teh najzvestejših spremljevalcev človeka.
Razstavo slovenske knjige prirede letos prvič slovenska založništva in knjigarne na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Obiskovalcu se bo nudil lep pre gled plodonosnega dela zadnjih let na knjižnem polju. Naj bi si utrla naša knjiga širšo pot v slovenske domove!
Umetnostne razstave na velesejmu so že dobro znane. Letos se priredi v okrilju jesenske prireditve Ljubljanskega ve lescjma razstava upodabljajoče umetnosti »2ena v slovenski umetnosti«, naka teri sodelujejo vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Vsak obiskovalec bo volil najlepšo sliko z listkom. Izvoljena umetnina bo nagrajena.
Fotoklub v Ljubljani priredi na letošnjem jesenskem velesejmu ju.gos.ovan sko amatersko razstavo umetniških fotografij. Razstava, na kateri sodelujejo najboljši foto-amaterji iz cele države, obsega veliko razstavno zgradbo.
Kulturne vesti
Dr. Janko Pretnar: Dlctionnalre Iran-cals-slovčne (Francosko-slovenskl slovar), II. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1932. 608 strani. — Nove politične zveze, spontana reakcija proti vsiljevanju germanske kulture in v zvezi s tem sprememba učnega načrta zlasti v srednjih šolah: vse to je povzročilo, da se je po vojni učenje francoskega jeeika v naših krajih razmahnilo z neobičajno silo. Pojavila se je seveda nemudoma zahteva po primernih učnih pripomočkih. Zlasti smo potrebovali dobrega slovarja. Dr. Pretnair, ki se Je lotil tega težavnega dela, je moral načeti ledino. Vendar je s pomočjo Francoskega instituta v Ljubljani 1. 1924. postavil v svet svoj »Francosko-slovenski slovar«, kateremu je I. 1923. v založbi Jugoslovan ske knjigarne bi s pomočjo francoske vla de sledil Kotnikov »Slovensko-francoski slovar«. Kdor se je bavil s francoščino, je takoj mogel razpolagati z dvema za naše razmere odličnima pomagaloma.
Da je občinstvo pridno segalo po Pret narju, dokazuje dejstvo, da je pred kratkim zagledala beli dan že druga izdaja tega slovarja.
Ta pojav na področju naše leksikogra flje velja zabeležiti in to tem bolj, ker dela čast ne samo prireditelju, temveč v polni meri tudi založnici in tiskarni. Format v platno vezaneoa Pretnarjevega slo varja je izredno priročen, papir pa je dovolj tenak, da knjiga kljub visokemu številu strani ne presega srednje debeline. Besedni zaklad je v primeru s prvo izdajo temeljito izpopolnjen, tako, da bo vsakomur pri obdelovanju poljubnega francoskega teksta pripomoček neprecenljive vrednosti. Zlasti seveda to velja za učečo se mladino in za samouke, ki jim bo Pretnarjev slovar zvest drug in svetovalec.
Slovar je zgrajen izredno racionalno ter je zato pregleden, zgoščen, jedrnat Tej njegovi arhitektonski vrlini je tiskarna znala podeliti kar najprimernejšo obliko. Francoske besede so podane v debelem tisku, v oklepaju sledi fonetska
transkripcija, ki uporablja v glavnem znake mednarodne fonetske zveze, se pa iz poljubno-praktičnih razlogov izogiblje preveč rigoroznih, le specialistom dostop nih znakov. Slovenski pomen francoske besede je natisnjen v normalnem knjižnem tisku — vzgledi, fraze, idolizmi pa v italiki.
Kot že omenjeno, je Jugoslovanska knjigarna založila tudi dr. Janka Kotnika »Slovensko-francoski slovar«, ki je sicer nekoliko manj obsežen kot Pretnarjev, je pa zgrajen na istih principih ter ga odlikujejo slične vrline. Dr. Janko Kotnik je sestavil nadalje pregled francoskega glagola (Les verbes fraincais), ki izredno dobro služi dijakom srednjih šol kot repertorij in repetitorij.
Slednjič je Jugoslovanska knjigarna založila tudi dr. St. Lebna »Francoščino brez učitelja«. Knjižica je namenjena samoukom, jo bo pa s pridom mogel uporabljati tudi dijak prav tako ko oni, ki si po večletnem prekinu želi osvežiti radi pomanjkanja prakse obledelo znanje francoščine.	J.	P.
Ljubljanske gledališke predstave na prostem.
Narodno gledališče v Ljubljani vprizo-ri tekom jesenske razstave in v okviru
kongresa narodnih noš vrsto predstav pod milim nebom. Prva bo 3. septembra ob 20. uri vprizoritev veličastnega dela »Slehernik« na Kongresnem trgu pred portalom Nunske cerkve. Vtis, ki ga je napravilo to delo lani, je ostal vsem v nepozabnem spominu in bo gotovo tudi letos odziv občinstva prav tako velik. V nedeljo 4. septembra ob 16. uri se poje na otroškem igrišču za Tivolskim gradom uspela Smetanova »Prodana nevesta«, ki je naravnost namenjena temu idealnemu prostoru. V torek 6. septembra ob 20. uri se vprizori istotam blesteča Shakespeareova veseloigra »Sen kres ne noči« z zbori, baletom inMendelkoh-novo muziko. Pravljičnost in veselo dejanje tega dela bo na velikem prostoru v naravi gotovo pridobilo. V četrtek 8. septembra ob 16. uri se vprizori prvič na otroškem igrišču v Tivoliju zabavna opereta »Mascotta«, prirejena z novimi atrakcijami. V soboto 20. septembra se ponovi »Slehernik«, v nedeljo 11. septem bra pa »Mascotta« ob istem času ko premiera obeh del. Opozarjamo občinstvo, da po možnosti rezervira sedeže in jih kupuje vnaprej. Začetek prodaje vstopnic bo objavljen pravočasno.
V dobi socialne bede
Pol ure razgovora ob državni cesti.
Jasno popoldansko nebo z močno pripekajočim solncem mi je dalo povod, da som se po večurni hoji zleknil v senco košate jablane, hoteč tako nekaj minut uživati dobrote blagodejnega hlada. Skoraj bi od utrujenosti zadremal, da me ni predramil mimo drveči avtomobil, vozeč s sabo polno veselih obrazov. Za njim se je dvigal gost oblak cestnega prahu, v njem pa se je po cesti počasi premikal mož žuljavih rok in izmozganih lic. Noge so se mu šibile, kar je dovoljno pričalo, da ima za sabo že nekoliko kilometrov hoje. Tudi čevlji so kazali Isto, kajti palec desne noge je že pribukal o-gleidavat naravo in cesto, po kateri ga že mesece to mesece vlači za sabo njegov gospodar.
Takoj je krenil proti meni, otepajoč si med potjo še od cestnega prahu zasivell klobuk in čevlje? Ker me je zanimala u-soda popotnika sem ga vljudno pozdravil; tudi on mi je odgovoril ter ml jel ne da bi ga vprašal, pripovedovati svojo usodo.
»Že v decembru lanskega ieta sem bil kot rudar v premogovniku reduciran ter tako v sredi zime postavljen na cesto. Star sem 45 let. Iskal sem zaslužka v Mariboru na borzi dela, pa ga nisem dobil. Reden pojav sem ji vsak ponedeljek, ni me pa doletela sreča zaposlitve še vse do danes. Tirajo nas med kmete, ki pa vsa dela v kolikor jih zmorejo opravljajo sami, da tako zmanjšajo deficit letnega računa. Zaposlil me je nekaj dni, ter
mi nato izplačal bori zaslužek 5 Din na dan, ki pa sem ga takoj odposlal ženi in 5. nepreskrbljenim od gladu hirajočim otročičkom. Srce mi hrepeni že skoraj objeti ženo in otroke, ne morem pa tega storiti pred zaposlitvijo, kajti snidenje z rodbino, ki je v enakem obupnem položaju ko jaz, bi mi bilo težje ko bodalo v srce.«
Opazil sem, da se mu od gladu in žeje zapleta že jezik, zato sem mu ponudil nekaj dobrot svojega turistovskega nahrbtnika, ki jih je s slastjo kaj kmalu snedel ter nato nadaljeval svoje pripovedovanje.
»Pot me vodi y Sušak, kjer grade, kakor sem izvedel iz časopisov, več novih stavb. Upam da najdem vsaj tam zaposlitev. Če je ne najdem tudi tam, potem mi ne preostane drugo ko — končati življenje ženi, otrokom in sebi...«
S solzami v očeh se je mož poslovil od mene zatrjujoč, da ne najde izraza, s katerim bi se mi zahvalil za storjene dobrote ter nato kakor prerojen nadaljeval svojo pot.
Srečaval sem za tem še mnoge zaslužka željne siromake, ki so bodisi v sencah obcestnih jablan, ali pa med potjo krotili glad z naravnimi dobrotami obcestnega sadja. Mimo njih pa so bahavo drveli zopet avtomobili, ne meneč se za usodo sobrata-trpina, ki v utrujenosti, v potu svojega obraza in gladu komaj premika nogo.
Tokrat sem mislil aa ošabnega bogatina in revnegiai Lazarja, na one, ki se v izobilju jedi in pijače zabavajo, na one, ki odganjajo reveže izpred praga ter n® sv.eio pismo, ki pravi: »Lažje bo priti-« Franjo Prevolšek
Lepo dvosobno stanovanje
s kopalnico Iščeta zakonca brez otrok s 1. ali 15. oktobrom vi centrumu mesta. Naslov v upravi.	2748
Lepo, opremljeno sobo oddam s 1. septembrom v najem. Tat-*enbachova ulica 20 I, desno.	2747
Lokal
na najprometnejšem mestu v Mariboru povabljiv za vsako stroko (izvzemšl špecerijo) oddam takoj. M. Berdajs, Maribor. Trg svobode.	2751
Denarnice za kovani denar
v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2735
Mariboru!	,
Sprejme se dva dijaka v bližini srednjih šol, prvo nadstropje, solnčna soba, kopalnica, prvovrstna hrana, v trgovski družini. Pomoč pri učenju^v hiši. Ponudbe poštnoležeče Maribor št. 45.	 2662
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18.	2500
Izposojamo gramofone In plošče po Din !.—« gor«, Slovenska 18,	2501
Sprejmem sostanovalko
v lepo solnčno sobo v sredini mesta. Gospojna 7 III, levo.____________2806
Stanovanje v vlil 3 sobe z vsem konfortom oddam mali čisti stranki s 1, septembrom. Ponudbe
na upravo lista pod: »Bližina parka«.
2807
Kupim mlado, volčjo psico, čiste pasme. Emeršič, Aleksandrova cesta 18.	2808
Z večjim kapitalom
želim soudeležbe proti vknjižbi pri rentabilnem podjetju. Ponudbe na u-pravo lista pod 5t. »2801«	2801
Lepo 2 sobno stanovanje
oddam s 1. oktobrom mirni stranki. Poizvedbe pri g. Porekar. Cankarjeva ul. 18 II.	2802
Dijakinja Išče stanovanje
z vso oskrbo in z uporabo glasoviria. Naslov pustiti v upravi »Večernika«.
2805
Dijakinjo
sprejme na hrano in stanovanje v le po solnčno sobo učiteljska družina. Na razpolago kopalnica. Stritarjeva ul. 29,
pritličje.	2804
UGODNO KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7’-, 8"-
roeter
♦
za birmance, ženine in neveste
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM BAZARJU
Maribor, Vetriniska ulica 15
OTVORITEV
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE, PRDRUZ. V MARIBORU
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani naznanja, da je dne 1. julija otvorij* podružnico v Mariboru v Gornji Gosposk« ulici št. 44.
Na zalogi ima vse šolske in druge km1' ge, zvezke ter vse šolske in pisarnisk® potrebščine. Blago dajemo po najnizJ1" konkurenčnih cenah.
O bogati izbiri knjig, muzikalij in druj? literature ter učil Vam daje vse poda^® naš katalog, katerega Vam na željo rade'  volje brezplačno pošljemo,	-
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica 40	Talcton	2358
Ustnik In vodj* -
Kirurg dr. Mirko Ceritit
Na)mademe|Se urelen *a operacij«, sdravllnl ap« roti j viSinsko sotnee. ola'ermila, tonizalor, Samica .Hala* Enferocleaner. cdra vljanje c radijem (pljaCa in kopeli)
Cene zmerne l	*“
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru ,
Tiska Mariborska tiskarna d, predstavnik