8554 AA
a .j 00? O O
rJ i '• •• *•
OSREDNJA KN JUN L uh
PRkmurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini . ■,	, .... ..
Abb. postale I gruppo	( iCllil 4UU UT
Leto XXXVIII. Št. 81 (11.209)
TRST, torek, 20. aprila 1982
Minister Andreatta
RIM — «Prodkrizno stanje*, v katerem se nahaja Spadolinijcva vlada, bi se moralo jutri, tako ali drugače, končati. Vodstvo socialistične stranke bo odločilo, če mora Craxi pritisniti na plin in si tako odkrito prevzeti odgovornost za razpust zbornic, o katerem čedalje pogosteje govorijo. Edini način, da bi preprečili krizo, bi bil odstop ministra An-dreatte, ki je ostro napadel socialiste. Ta odstop zahtevajo poleg socialistov še del demokristjanov in komunisti. Včeraj se socialisti iz protesta niso udeležili vladne seje in Spadolini jo je tako moral odložiti.
Vendar, ali bo zakladni minister res pripravljen odstopiti? Andreatta je prepričan, da so njegov govor na kongresu KD v Modeni izkrivili in strumentalizirali. Za to naj bi bili ogovomi predvsem njegovi nasprotniki znotraj stranke, pripadniki dorotejske struje, ki je v tistem mestu pod vplivom BisagUe. Le ti so včeraj opozorili časopise na govor Andreatte in so poslali magnetofonski trak Piccoliju in Forlaniju. Socialisti, ki so čakali prvo ugodno
priložnost, so jo seveda takoj izkoristili. če pa bo v tem treuutku Andreatta vztrajal, bi bile posledice nasprotne od tistih, ki jih želi levica KD, kateri pripada zakladni minister .Vladna kriza bi verjetno pomenila odložitev kongresa KD, ki je določen za 2. maj, kongresa na katerem namerava levica KD, Andreotti-jevi zavezniki, zmagati.
Stanje .je torej zelo fluidno. Spreminja se iz trenutka v trenutek in presenečenj ne manjka. Vsekakor pa so sinoči politični opazovalci vztrajno govorili o treh hipotezah.
Prvič. Senat bo danes odobril fi-
n........m, ................im. ....................................
v otvoritvenem govoru na kongresu spd v munchnu
Brandt brani dosedanjo politiko zahodnonemške socialdemokracije
Preprečiti notranje spore in osip članov * Zahodna Nemčija naj bo aktiven člen v politiki popuščanja napetosti - SPD ostaja stranka delavcev
MCNCHEN - Zahodnonemška socialdemokratska stranka bo vodila Nemčijo na podlagi svojih temeljnih smernic političnega programa, uresničevala reforme na podlagi družbene pravičnosti. Za dosego vsega in za ponovno pridobitev izgubljenega zaupanja med volilci bo morala zahodnonemška socialdemokracija sprejeti jasne pobude. opustiti obrambna stališča in se odločno spopasti z malodušjem, ki vlada v stranki in v družbi.
To so v glavnem bistvene misli z včerajšnjega otvoritvenega govora predsednika SPD Willyja Brandta na kongresu stranke v Mtinehnu. Brandt je v ostrem in borbenem govoru priznal, da stranka preživlja notranjo krizo, ki pa hi tako huda. da je ne bi uspeh Premagati. SPD se mora po njegovih besedah jasno opredeliti, mora postaviti meje svoje identitete konkurenčnim silam na desni in na levi, ne da bi se za to odrekla Pridobivanju izgubi jenih volilcev.
»Naša politika mora aktivno u-tr.evati mir in strmeti k odpravi blazne oboroževalne tekir.e», je poudaril Brandt.
. Brandt je odločno branil dosedanjo vladno mednarodno politiko predvsem glede poljskih dogajanj Po njegovih besedah je «zmernost» nenadomestljiva, saj bo le z njo niogoče premostiti sedanjo napetost. Brez konkretnih razorožitve nih pobud pa bo po mnenju Willyja Brandta popuščanje napetosti le s težavo preživelo osemdeseta leta.
Prav zato je pozval stranko, naj ne sprejme takih pobud, ki bi o-grožale polek ženevskih razorožit-Venili pogajanj. ZRN mora vložiti ves svoj vpliv, da se velesili sporazumeta glede vprašanja evroiz-®trelkov.
Glede notranjih problemov Jc Brandt zagovarjal koalicijo z liberalci, zavrnil pa je neokonserva-tivne težnje. «Nemška socialdemokratska stranka je stranka delavcev in bo do konca zagovarja-•? njihove interese,» je poudaril Brandt, ki je pozval delegate k strpnosti, da se ne bi zaradi notranjih težav v SPD okoristila de
snica.
Na sliki (telefoto AP>:	Wllly
Brandt in kancler Helmut Schmidt "a kongresu SPD v Munchnu.
.................................................
Demonstracije radikalcev
v državah Vzhodne Evrope
RIM - Skupina mladih zahodnoevropskih radikalcev je včeraj uprizorila v raznih prestolnicah vzhodne Evrope vrsto miroljubnih de-hionstractl za razorožitev in proti lakoti v svetu. Kot navaja komunike italijanske radikalne stranke so v Moskvi, Pragi, Bukarešti, Budimpešti Sofii in Berlinu aretirali 23 demonstrantov. Mladi radikalci i/. .ulile Franciie Belgije in ZRN so vzhodne meje prestopili s turi-stičS’Sv ^stolnicah pa so uprizorili krajše shode ter razgrin ali tranšoarente z geslom »kruh, življenje m razorožitev*.
MirSubm nrotest kot rečeno, ni naletel na razumevanje krajevnih oblasti ki so kmalu preprečile demonstrantom, ki s0 med drugim radovednim miinoidočin', razdeljevali letake, da b. vztrajal, pn svoji pobudi Tvimn/v rvrpdciHvliaio le romunske oblasti, kjer je radikalce prejel' mladinski Jredstivnik centralnega komiteja romunske KP n h ho v JtpTm n ni bi celo utemeljili preko krajevne televizijske mreže. V vseh ostalih mestih pa so aretirance že izpustili ter izgnali iz države. Demonstracije v Bukarešti sc je udeležila tud, skupina
m'aTaiJkŽradikaVlne stranke Marco Pannella je včeraj v Strasbourgu v evropskem parlamentu protestiral zaradi aietacij demonstrantov v vzhodnoevropskih prestolnicah in poudaril da so prav države članice varšavskega zavezništva, tiste, ki najbolj odklanjajo pomoč za pre •živijatije in razvoj nerazvitih.
nančni zakon, zadnjo obveznost, ki jo je Craxi v Riminiju sprejel do vlade. Danes se bodo socialistični ministri, ki so včeraj povzročili odložitev vladne seje, vrnili v palačo Chigi, ne zato, ker bi se omililo njihovo nasprotovanje Andreat-ti, ampak da omogočijo združitev nekaterih členov državnega proračuna in s tem pospešijo odobritev tega ukrepa. Jutri dopoldne bo Craxi na zasedanju vodstva PSI napadel Andreatto. Ne gre več samo za govor iz Modene, ki ga je minister delno preklical, ampa«. za celotno gospodarsko politiko zakladnega ministrstva, kateri socialistični ministri iz dneva v dan bolj nasprotujejo. Spadolini ugotovi, da ne uživa več zaupanja celotne večine in odstopi. Kongres KD odložijo in po parlamentarni razpravi ter skupini neuspelih poskusov za sestavo nove vlade se prične razgreta volilna kampanja.
Drugič. Prav tako pride do vladne krize, vendar predsednik Perti-ni, v skladu s svojim dosedanjim zadržanjem, naradi vse, da prepreči razpust, parlamenta. V tej situaciji bi težko dosegli novo organsko rešitev, ua primer vlado, ki bi ji predsedoval Crasi, ampak je verjetnejša prehodna rešitev, kaka »poletna* vlada ali druga Svoadoli-nijeva vlada, ki bi jo lahko sestavljali samo demokristjani in republikanci.
Tretjič. Spadolinijevo posredništvo uspe. V tem primeru lahko Andreatta odstopi in sprejme Spadolini tudi zakladno ministrstvo, lahko pa tudi socialisti pristanejo na razlago, o kateri piše danes II Po-polo: Andreatta ni govoril kot minister, ampak kot pripadnik stranke na sedežu stranke in je torej upravičeno povedal svoje mneoV v predkongresni fazi. Zaenkrat pa vse kaže, da socialisti ne nameravajo omiliti tona in današnji Avan-ti že grozi, da je «mera polna*.
Ob razmišljanju, katera od treh možnosti se bo lahko uresničila, je treba upoštevati tudi vprašanje, ki ga politik: sicer ne omenjajo: t.o je referendum, ki je napovedan za 13. junija. Referendum o odpravninah namreč spravlja v veliko zadrego vse stranke. Težko je reči «da& kar bi po Spadolinijevcm mnenju stalo 20 tisoč milijard, tež
razpustiti zbornici z utemeljitvijo, da bi na ta način preprečili referendum, ki ga je zahtevalo 800 tisoč državl.ianov in ga želi še mnogo več.
Vse to pa potrjuje, da ima •.scenarij številka 1» največ,je možnosti. Prav zaradi teh razlogov bi namreč predsednik Pertini lahko pristal na razpust zbornic. Možnost, da bi sestavili začasno vlado, je manj verjetna, kajti ne bi preprečila referenduma, še vedno pa bi ostajala nevarnost predčasnih volitev v oktobru. Obstaja tretja hipoteza. Nobenega dvoma ni, da skuša Spadolini še enkrat preprečiti krizo in prav tako ni dvoma, da mu predsednik Pertini tudi tokrat pomaga. Pri tem pa imata oba politika zelo težko delo.
R. G.
PO KONCU 9. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mala 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 3945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
m KAŽE, DA NAMERAVA CRAXI IZKORISTITI POLEMIČNE IZJAVE MINISTRA ANDREATTE ZA ZAČETEK VLADNE KRIZE
Spadolini bo morda že jutri napovedal odstop petstrankarske vlade KD-PSI-PSDI-PRI-PLI
V primeru vladne krize so zelo verjetne predčasne volitve, s katerimi bi tudi omogočili odložitev referenduma o odpravninah - Senat bo že danes odobril finančni zakon - Prizadevanja Spadolini ja in Pertinija, da preprečita padec vlade
Priprave na kongres ZKJ v ospredju pozornosti slovenskih komunistov
Poleg novega centralnega komiteja so na kongresu izvolili tudi delegate za 12. kongres ZKJ in člane CK ZKJ
lili tllllllllHIItllllllll It IHIIIIIIIIIini lili II IMIIIIHIllllllltlllltllllM IIMI11I Ml IIIIIMIIittllllllllllllMIIIIllll*
PO ARETACIJI DESETIH DOMNEVNIH TERORISTOV
TEŽAK UDAREC PREISKOVALCEV RDEČIM BRICADIST0M V VENETU
Med aretiranimi sta dva iz Vidma, eden pa iz Pordenona
PADOVA — Aretiranih deset domnevnih pripadnikov voda rdečih brigad «Anna Maria Ludmanm, v Mantovi pa odkrito skrivališče s podrobnimi načrti bodočih terorističnih pobud, je v bistvu pozitivni rezultat večmesečne preiskave karabinjerjev iz Padove, Benetk, Vidma, Verone. Milana in Mantove, s katero so baje zadali dokončen udarec rdečim brigadam v Venetu. Karabinjerjem pa ni po vsem sodeč uspelo razvozlati samo niti prevratniške dejavnosti rdečih brigad v Venetu, temveč tudi niti mednarodne trgovine z orožjem na tem območju, na sled so prišli tudi terorističnim pobudam v zaporih in povezavam med rdečimi brigadami in podobnimi terorističnimi organizacijami v tujini.
Med aretiranimi so trije iz Furlanije, pet iz Verone in dva iz Mantove. V Vidmu so aretirali 32-letno ko je reči «ne*, ki bi ga volivci I lsabello Sartogo in 27-letno Alberto ne radi sprejeli, še težje pa bi bilo 1 Vidal. Prvo obtožujejo, da je hra-
jMUiiHiiiiiaiiMiiHMiiHHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuuimaaiiiMiiiitiiiiiniiiiiHiiMmuHiiiiiimHiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuNuiNiiiiiiiiiiHunHiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiimMiiimiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiUi«
ALEXANDER HAIG JE V BUENOS AIRESU NAPOSLED UVEUAVIL STALIŠČE ZDA
Argentinski protipredlogi odpirajo ugodnejše perspektive za rešitev falklandskega spora
Temeljno vprašanje suverenosti naj bi reševala OZN - Haig odpotoval v VVashington
BUENOS AIRES, LONDON — Potem ko je že vse kazalo, da bodo ladijski topovi nadomestili diplomate, so se ob koncu dolgotrajnih in napornih pogajanj, za katera je še do pred nekaj ur veljalo, da so povsem brezplodna, vendarle odprla ugodnejša tla za rešitev argentinsko-britanskega spora okoli Falklandskih otokov.
Premik z mrtve točke, v katero so zabredla prizadevanja ameriškega državnega tajnika Alevandra Haiga v drugem krogu posvetovanj v Buenos Airesu, predstavljajo argentinski protipredlogi, ki so vsaj pripomogli k temu, da se plamenček upanja za preprečitev vojaškega spopada med 1 ladjevjema sprtih držav še ni upih-
nil. Haig in argentinski zunanji minister Mendez sta ves včerajšnji dan namenila preučevanju teh protipre-dlogov, ki baje predvidevajo mešano argentinsko-britansko upravo na o-točju, umik argentinske vojske in britanskega ladjevja, medtem ko naj bi temeljni kamen spotike, to je spor okoli suvereiiosti nad Falklandskim otočjem, začasno zamrznili. Tudi sicer naj bi se s tem ključnim vprašanjem ukvarjala organizacija združenih narodov. Pokroviteljstvo nad celotnim sporazumom pa naj bi prevzele ZDA.
Politična opazovalci ugotavljajo, da je argentinsko stališče, predvsem kar zadeva suverenost, mnogo bolj prožnejše .čeprav predsedik Galtie-ri s protipredlogi obenem zagotavlja svoji državi prisotnost na otočju in sc istočasno izogiba pretiranim kritikam najbolj nacionalističnih krogov. Najvažnejše pa je dej stvo, da je okoli novih predlogov Galtieriju uspelo zediniti vse hunti-ne generale, ki ga tokrat ne bi smeli pustiti na cedilu.
Amerjški državni tajnik je sinoči odpotoval nazaj v Washington na posvet s predsednikom Reaganom, takoj zatem pa naj bi sc spet odpravil v London, kjer bo argentinske protipredloge posredoval premierki Thatcher. Na letališču v Buenos Airesu je Haig izrazil mnenje ,da je krizo moč rešiti po diplomatski poti, čeprav že primanjkuje časa.
Vse kaže torej, da je Haigu uspe lo prepričati argentinske generale, da ZDA niso pripravljene dopustiti političnega oziroma vojaškega poraza Velike Britanije, ki bi za konservativno vlado Margharet Thatcherjeve ,ene najbolj zvestih Reaganovih zaveznic, pomenil pravo katastrofo.
Po Galtierijevem »spametovanju* velja torej glavno pozornost nameniti spet reakcijam v Veliki Brita ruji. Zunanji minister Pym je med včerajšnjim posegom v spodnjem domu dejai, da njegova vlada odločno
podpira Haigova prizadevanja. O tesnih odnosih med Londonom in VVashingtonom priča tudi telefonski pogovor med Thatcherjevo in Reaganom, do katerega je prišlo v soboto .vest pa so sporočili šele včeraj, med katerim so se sporazumeli za odložitev Haigovega prihoda v London. Ob diplomatskih prizadevanjih pa je Pym poudaril tudi dejstvo, da Velika Britanija še vedno z vojaškimi in gospodarskimi pobudami pritiska na Adgentino. Sankcijam članic Evropske gospodarske skupnosti se je na primer včeraj pridružila tudi Norveška, ki je prepovedala uvoz blaga iz latinskoameriške države. Argentina ne sme podvomiti v na-
šo odločnost, da bomo v celoti uveljavili naše pravice, je dejal Pym, ki je poudaril, da so pogajanja o načinu .kako se bo argentinska vojska umaknila s Falklandskih otokov odprta, da pa ne sme biti nobenega dvoma, da je ta umik prvi cilj londonske vlade. Britanski zunanji minister je tudi opozoril, da je odprava na Atlantiku, ki se približuje Falklandskemu otočju, dovolj močna, da uresniči katerikoli zastavljeni cilj, čeprav v nekaterih krogih trdijo, da kraljevske ladje plujejo šele s polovično hitrostjo, da bi Haig imel čimveč časa, da doseže sporazum, ki bi bil za obe strani dovolj sprejemljiv.
nila orožje in dokumentacijo briga-dističnega voda po nalogu februarja aretiranega Giannija Francescut-tija, ista obtožba bremeni tudi Viri alovo, ki je bila čustveno vezana na Francescuttija. V Pordenonu pa so aretirali vzgojitelja v pokrajinskem centru za specializirano skrbstvo Franccsca De Roso. ki je bil med najaktivnejšimi v svojem tovarniškem svetu in član koordinacijskega urada javnih uslužbencev CffifL. Obtožujejo ga, da je vodil prevratniško dejavnost na Pordenonskem predvsem pa v obratih Zanussi.
Preiskovalci pa si še največ obetajo od odkritja skrivališča v Mantovi, kjer so poleg bodočih načrtov odkrili baje izredno pomembno dokumentacijo. Lastnik skrivališča je »nesumljivi* podjetnik Dante Gofet-ti, ki se je nedavno preselil v Milan, z njim so aretirali tudi njegovo ženo, ki je obtožena, da je podpirala moževo teroristično dejavnost. Z zadnjimi aretacijami je šte vilo priprtih rdečih brigadistov iz Veneta. Lombardije in Furlanije naraslo že na 40, preiskovalci pa sedaj vneto iščejo še simoatizerje in obrobne pripadnike rdečih brigad.
za milijardo lir gmotne škode. Oblasti ne izključujejo možnosti, da so atentata proti francoskima ustanovama izvedli somišljeniki znanega venezuelskega terorista »Carlosa*
Val atentatov ETA v Španiji
Ljubiči« v Moskvi
MOSKVA — Jugoslovanski zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič je na čelu delegacije jugoslovanskih oboroženih sil včeraj prispel v Moskvo na uradni in prijateljski obisk v SZ in k sovjetskim oboroženim silam. Na letališču Vnukovo so Nikola Ljubičiča pozdravili obrambni minister SZ maršal Dmitrij Usti nov, prvi namestnik obrambnega ministra in načelnik general štaba maršal Nikolaj Ogarkov in drugi visoki vojaški predstavniki. Med večdnevnim obiskom v SZ se bo general Ljubičič pogovarjal z gostitelji in obiskal nekatere vojaški enote ter ustanove, (dd)
Atentata na Dunaju
DUNAJ — Neznanci so včeraj zjutraj podtaknili v francoskem veleposlaništvu in v urad letalske družbe Mir France* na Dunaju dve bombi, ki na srečo nista zahtevali nobene žrtve, čeprav sta povzročili
....................
NA SINAJU TEŽA VE S SKRAJNEŽI
> ■' *
TEL AV1V — Medtem ko se je včeraj, šest dni pred izraelskim u-mikom s Sinaja, mrzličnim pogajanjem z izraelskimi voditelji pridružil Hutrosu Galiju še egiptovski zunanji minister Kamal Hasan Ali, so izraelski vojaki na Sinaju začeli o-peracijo »rdeči golob*. Približno 20 tisoč vojakov bi moralo v prihodnjih dneh »prepričati* 3000 židovskih skrajnežev, ki nasprotujejo tilniku s Sinaja, da zapustijo območje, k’ bo 23. aprila prešlo pod e-giptovsko suvevenost.
Po ukazu obrambnega ministra Šarona so z območja odstranili vse domače in tuje časnikarje, vojski pa ukazali, naj rabi »žametove rokavice* s skrajneži. Največ preglavic pa vojski povzročajo skrajneži rabina Kaliana, ki so zagrozili- da bodo raje napravili samomor, kot da bi se umaknili s Sinaja. Obisk obel, glavnih izraelskih rabinov v mestecu Jamit ni včeraj prepričal verskih skrajnežev, ki vztrajajo pri svoji grožnji.
MADRID — V okviru napovedane »spomladanske ofenzive* so pripadniki baskovskega separatističnega gibanja ETA z razstrelivom uničili telefonsko centralo v središču španske prestolnice. Škoda bi lahko bila tudi večja, ko bi napadalci, ki so razorožili paznike in vdrli v poslopje, namestili razstrelivo ob velikem skladišču plinskega olja. Kljub temu je bilo v atentatu ranjenih sedem oseb. Podvig ETA, ki sledi valu atentatov po vsej državi, prihaja prav v trenutku, ko stopajo v veljavo nori ukrepi španske vlade proti terorizmu.
LJUBU ANA — Novi organi. H jih je v soboto izvolil 9. kongres zveze komunistov Slovenije, so že začeli z delom. Kot smo na kratko že poročali, se je takoj po koncu kongresa sestal novoizvoljeni centralni komite, ki je izvolil Andreja Marinca za predsednika CK ZKS in pa novo predsedstvo, ki ga sestavljajo Viktor Avbelj, Geza Bačič, Vinko Hafner, Jak Koprivc, Štefan Korošec. Boris Majer, Marjan Orožen, Miloš Prosenc, Miha Ravnik, Rafael Razpet, Jože Smole, Franc ŠaLi, Franc Šestine. Janez Vipotnik, Janez Zalirastnik in Marija Zupančič - Vičar. Za sekretarja predsedstva CK ZKS je bil izvoljen Mil,a Ravnik.
Kongres sam pa je izvolil predstavnike Slovenije v zveznih organih. V Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije zastopajo slovenske komuniste Roman Albreht, Lojze Briški. Jože Ciuha, Stane Dolanc, Zvone Dragan, Ivo Fabinc, Majda Gaspari, Vlado Jan-iič, Sergej Kraigher. Anica Kristan, Milan Kučan, Franc Popit, Moran Potrč, Mitja Ribičič. Marjan Rožič, Janko Smole, Igor Uršič, Andrej Verbič in Anton Vratuša. Kongres je izvolil tudi delegate za 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. ki bo konec junija v Beogradu. Na tem kongresu bo Slovenijo zastopalo 60 delegatov.
Vsa pozornost dela ZKS bo sedaj uprta prav v zvezni kongres. Slovenski komunisti so pretekli teden nakazali smernice, ki bodo vodile njihovo udeležbo na tem kongresu, prav tako pa so naslovili na CK ZK Jugoslavije pismo z zahtevo po doslednem izvajanju politike samoupravljanja. O tem vprašanju bo v prihodnjih dveh mesecih govor, kajti gre za osrednjo točko gospodarske in tudi družbene politične usmeritve ter bodo o tem nedvomno razpravljali tudi na kon-:sih ZK v drugih republikah in v avtonomnih pokrajinah. Prvi teh kongresov bo v nedeljo in ponedeljek, ko bodo nasedali komunisti avtonomne pokrajine Kosovo.
Na sliki: Andrej Marinc In France Popit.
fi?
BEOGRAD — Včeraj je na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo dopotoval alžirski predsednik šadli Bendžedid. Na beograjskem letališču so visokemu gostu pripravili slovesen sprejem. Predsednika Bendžedida je pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher,
PO OBJAVI PODATKOV POPISA PO NARODNOSTI
Raziskava o popisu na obalnem območju
Posebna komisija je včeraj zasedala r Kopru
KOPER — Komisiji za narodnosti pri skupščini SR Slovenije in pri republiški konferenci SZDL Slovenije sta že pred časom sprejeli pobudo za družboslovno raziskavo o rezultatih popisa na obalnem območju. Včeraj so se najodgovornejši predstavniki vseh, ki bodo sodelovali pri tej družboslovni raziskavi že sestali v Kopru in se dogovorili za ne kaj konkretnih nalog. Povsem jasno je že, da bosta glavna nosilca študijske naloge Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja iz- Lju-
področju raziskovalnega dela. Letos bodo najprej orga.nz.iali dve dnevni seminar za vse udeležence raziskovalnega deia kjer bi se seznanili z vsemi potrebnimi teoretičnimi napotki za uspešno izpeljavo raziskave, v septembru pa naj bi izvedli anketo med prebivalstvom in na osnovi te zbrali vse potrebne podatke.	BORIS ŠULIGOJ
ROVINJ — Občina Rovinj je od včeraj pobratena z občino Adria iz
bljane in gibanje Znanost v mladi-	Dokume"t °,
.-i	L-^nfnronri 7<vYTS ! tenJu st« v Rovinju podpisala pred-
sednik rovinjske občinske skupnosti Aldo Matoševič in župan Adrie
Izraelska vojska pred postojanko skrajnežev v Jamilu (Telefoto AP)
ni pri republiški konferenci ZSMS. Institut za geografijo iz ljubljanske univerze ima v svojem programu že dalj časa v načrtu raziskave iz področja razvoja prebivalstva nasploh. Najrazličnejše demografske razmere, gibanje prebivalstva, socialno - ekonomsko strukturo tukajšnjega prebivalstva in podobno. Letos smo določili za analizo rezultatov popisa prebivalstva po narodnosti in materinem jeziku na narod nostno mešanem ozemlju v Prekmurju in na obalnem območju hkrati. Raziskava bo primerjala nacionalno strukturo prebivalstva v naseljih na narodnostno mešanih območjih tor primerjala popis prebivalstva iz leta 1971 in 1981. Analiza naj bi ugotovila vzroke za novo nastalo stanje oziroma nove podatke in opredelila elemente družbenega planiranja, ki naj bi v bodoče preprečili delovanje negativnih dejavnikov upadanja števila pripadnikov narodnosti. Letos naj bi začeli tudi na obali s podobnimi mladinskimi raziskovalnimi tabori, ko so jih že devetkrat organizirali na območju Prekmurja. Obe narodnostno mešani območji naj bi torej raziskovali s pomočjo statističnih podatkov in izvedbi ankete. Prihodnje leto pa naj bi pripravili podrobno analizo za obe območji. Pri tem delu naj bi največ pomagal prav klub mladih raziskovalcev iz Kopra, ki se je tudi kasneje izkazalo na
Valeno Cavallari. Dogovorili so se tudi za .široko dvostransko sodelovanje na področju turizma, kulture, gospodarstva in šoorta.
Člani SSG iz Trsta odpotovali v Sarajevo
TRST — Včeraj so v Sarajevo odpotovali člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu na turnejo po Bosni in Hercegovini. V Sarajevu, Zenici, Banjaluki in Prijedoru bodo uprizorili De Filippovo delo «Dolgonoge laži*. S svojo izbiro italijanskega avtorja hočejo gledališki umetniki slovenske narodne skupnosti v Italiji približati občinstvu štirih bosanskih in hercegovskih mest De Filippovo dramsko ustvarjalnost. Manjšina torej v vlogi kulturnega mostu med dvema državama in kulturama.
Narodno gledališče iz Sarajeva pa se bo predstavilo slo venskemu občinstvu v Trstu in Gorici maja meseca z delom enega bosansko - hercegovskih avtorjev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tudi v Križu je bil ustanovljen koordinacijski odbor razlaščencev
V	mali dvorani doma Albert Sirk v Križu je bil sinoči se stanek med tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukavcem in pred sed ni kom zahcdnokraškega rajonskega sveta Slavkom Štoko ter z vaškimi kmeti in zemljiškimi lastniki, ki jim nameravajo razlastiti zemljo za gradnjo hitre cestne povezave med Sesljanom in Prosekom. Kot že v drugih zainteresiranih vaseh, je bil tudi v Križu ustanovljen koordinacijski odbor, ki bo zastopal in usklajeval interese vseh prizadetih in vzdrževal stike s Kmečko zvezo, z gradbenim podjetjem Plače Moulin, ki ima dela v zakupu in s pristojnimi oblastmi in ustanovami. Odbor sestavljajo: Rudi Košuta, Alma Sedmak, Ivo Sedmak, Miloš Košuta in Vladimir Tence.
Na sestanku je tajnik Kmečke zveze ponovil zahteve, ki so bile postavljene političnim in javnoupravnim dejavnikom z de želno vlado na čelu v zvezi z gradnjo hitre ceste: takojšnja pravična odškodnina, razlaščencu v zameno za razlaščeno zemljo po potrebi najti drugo zemljišče, omogočiti pristop na parcelo tudi po izgradnji ceste, tako posamezniku, kot vaški in celoviti .narodnostni skupnosti je treba za razlaščeno zemljo zagotoviti trajne protivrednosti gospodarske, kulturne in socialne narave, kmetijstvu kot takemu pa je treba zajamčiti jasno prihodnost z drugačno in novo politiko do teritorija in Slovencev. Tajnik KZ je navzoče nadalje seznanil s predvidenimi odškodninami in z razlastitvenim postopkom.
Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta pa je govoril o načrtu kot takem in o prizadevanjih tega izvoljenega telesa in občin, da bi prvotni načrt bil spremenjen, kar mu je tudi uspelo, v vseh tistih delih, ki bi povzročili še večjo škodo, kolikor bi jih uresničili po prvotni zasnovi, krajevni stvarnosti. Govoril je tudi o protivrednostih in kot primer navedel metanizacijo, ob vsem pa je podčrtal, da se mora končno narediti konec zapostavljanju treh zahodnokraških vasi — Križa, Proseka in Kon-tovela — in sprejeti podrobnostne načrte, postopek o katerih se je pred kratkim začel.
V	razpravi, ki je sledila, je prišla predvsem do izraza za skrbijenost Križanov, da bi bil lastnikom zemljišč omogočen do stop na lastne parcele tudi potem ko bo cesta zgrajena: pred vsem pa je prišla do izraza njihova zaskrbljenost, da bi ne prišlo do diskriminacij s strani zgoniške in devinsko - nabrežinske občine (vsa razlaščena zemljišča Križanov so namreč v teh ob činah) do zahtev domačinov, ko bodo dela v teku in v zvezi s protivrednostmi.
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V KNJIŽNICI V NABREŽINI
Predstavniki uprave Devina-Nabrežine orisali osnutek občinskega proračuna
Skrb občinskega odbora, da bi vladni ukrepi čim man/ prizadeli stvarne potrebe prebivalstva ■ Razprava o dokumentu na sporedu prihodnji teden
Sredi februarja je parlament dokončno odobril vladni dekret, ki točno začrtuje določila za sestavo občinskih proračunov za leto 1982 in pri tem postavlja jasne meje finančnemu, oziroma upravnemu poslovanju krajevnih uprav. V tem dekretu, kot tudi v nekaterih členih nedavno izglasovanega finančnega zakona, pa se ponovno zrcalijo težnje določenih političnih sil, ki skušajo na razne načine razvrednotiti dejansko vlogo krajevnih izvoljenih teles, zlasti občin. Znano je, da je prvenstvena obveza sedanje vlade (a ne samo nje) oster boj proti inflaciji, kar v drugih besedah pomeni težnjo po stvarnem zmanjševanju javnih stroškov in kot dobro vemo, spadajo v ta okvir tudi lokalne finance. Spadolinijeva vladna koalicija je tako med drugim drastično zmanjšala finančne prispevke posameznim občinam ter z nekaterimi določbami spravila v nove težave v prvi vrsti manjše občine, ki se sicer že vrsto let soočajo s podobnimi vprašanji.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
....................................
NA SREČANJU[ KI SO CA PRIREDILI NAŠI PROFESORJI
Slovenski šolniki včeraj približali našo manjšino italijanskim kolegom
Km srečanju sprejeli predlog za ustanovitev skupine, ki bi skrbela za stalna povezovanje med italijanskimi in slovenskimi šolniki
Ustanovitev skupine šolnikov, ki | pri nas. Slovenski in italijanski šol-
_ * 1* — — ni AMM	n	Al 'O II
bi skrbela za permanentno povezovanje med italijanskimi in slovenskimi profesorji in bi jim nudila možnost za zbližanje in poglabljanje lastnih izkušenj na kulturnem ter predvsem na didaktičnem področju, je bila glavna pobuda, ki je izšla iz včerajšnjega srečanja med slovenskimi in italijanskimi profesorji v dvorani ENAIP. Srečanje so organizirali slovenski profesorji z namenom, da bi seznanili svoje italijanske kolege s prizadevanji naše narodnostne skupnosti za dosego globalne zakonske zaščite in da bi jim posredovali širšo, neizkrivljeno informacijo o Slovencih v Italiji. Prav pomanjkanje take informacije je namreč omogočilo v prejšnjih
OD 10. DO 14. URE
Daiws Slavka osebja avtobusnih podjetij
Deželna federacija CGIL. CI SL, U1L je v okviru boja za obnovo delovne pogodbe proglasila v prihodnjih dneh več razčlenjenih stavk, ki bodo popolnoma ohromile javni avtobusni promet. V' našem mestu bo stavka avtobusov danes, 20. aprila, od 10. do 14. ure, šoferji in drugo osebje ACT pa se bodo vzdržali dela tudi v torek, 27. aprila, med 15. in 19. uro.
tednih protislovenske izbruhe na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah: pobudo slovenskih profesorjev gre torej jemati kot hvalevreden poskus osveščanja tistega dela italijanskega prebivalstva Trsta, ki ima še največ stika z mladino in lahko največ vpliva na njihovo rast.
Odziv italijanskih šolnikov resnici na ljubo ni bil ravno navdušujoč, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil to sploh prvi tovrstni poskus
niki so se sicer že prej srečevali na raznih prireditvah, nikoli pa se niso srečali, da bi se skupno pomenili o vprašanjih, ki zadevajo kulturno sožitje med tu živečima narodoma, Nevidni zid, ki jih ločuje, se je včeraj vsaj delno podrl.
Tema srečanja, ki so jo predlagali slovenski profesorji je bila: «Zaščita jezikovnih skupin v notra njem italijanskem pravu*. Najprej je prof. Josip Pečenko orisal in o-brazložil nekatere termine, ki jih srečujemo v zvezi s problematiko jezikovnih manjšin, nakar' je pfof.' Samo Pahor razčlenil doslej predložene zakonske osnutke za globalno zaščito Slovencev v Italiji, pri čemer jih je primerjal med seboj glede na posamezne argumente (u-poraba jezika, ureditev šolstva, zaposlitev, gospodarski razvoj, kultura).
Med razpravo so italijanski šolniki dokaj avtokritično spregovorili o pomanjkljivem poznavanju problemov Slovencev v Italiji, kar je za vzgojitelje skoraj nepojmljivo ^Dijaki, ki so zasedli šole, so isti, ki smo jih mi poučevali v osnovnih šolah, zaradi česar je naša vzgoja doživela popoln polom.* je dejala med drugim italijanska učiteljica). Da bi presegli takšno odtujenost, je padla pobuda o ustanovitvi sku pine. ki bi jo sestavljali slovenski in italijanski šolniki in ki bi skrbela za povezovanje med njimi. U-deleženci srečanja so idejo osvojili ter se domenili, da se podrobneje porazgovorijo o ustanovitvi skupine na ponovnem sestanku, ki bo čez teden dni, v ponedeljek. 3. maja. ob 17. uri vedno v dvorani ENAIP v Istrski ulici 57.
Donota 2. Ker ji tu niso odprli, je prelisičila stanovalko v devetem nadstropju, ki je verjela njenim trditvam, češ da je novinarka in da bi rada slikala mesto. Ko je ženska ni opazovala, se je povzpela na okno in skočila v praznino. V torbici, ki jo je pustila na oknu, so agenti našli poleg drugih dokumentov tudi prazno stekleničko pomirjevalnih tablet in papir z oznako Centra za . ..mentalno zdravje pri Sv. Ivanu.
O teh perečih problemih je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih nabrežinske občinske knjižnice, kjer so župan Škerk ter odbornika za proračun Depan-gher in za osebje Vocci seznanili širšo javnost z osnutkom občinskega proračuna za finančno leto 1982 in o težavah, v katerih se bodo v kratkem znašle nekatere občinske službe. Srečanje z zastopniki javnih občil olvarja serijo posvetovalnih sestankov o vsebini proračuna, ki jih bo imela uprava Devina - Nabrežine s krajevnimi sosveti v občini (prvi je bil na sporedu že sinoči v Šem-polaju) ter z ostalimi družbenimi dejavniki. Kot priča okrožnica občinskim uslužbencem, ki smo jo objavili pred kratkim, si torej želi tristrankarski odbor (KPI, PSI, SSk) podrobno seznaniti občane o sestavi proračuna — ki ga bodo izglasovali prihodnji teden — ter o vladnih ukrepih, ki žal na nekaterih področjih vodijo k poslabšanju raznih občinskih uslug in služb. Z druge strani pa se občinski odbor v mejah svojih pristojnosti trudi in prizadeva, da bi vladni ukrepi čim manj prizadeli realne potrebe prebivalstva.
Znanim težavam glede nadomeščanja odsotnih občinskih uslužbencev (medtem ko je povsem odpadla možnost zaposlovanja takoimenovanih začasnega osebja) so se pridružili še drugi problemi, ki so prisilili upravo, da skrči nekaj postavk iz sklopa stroškov za delovanje. Kljub temu, pa se iz osnutka proračuna zrcalijo nameni občinske uprave, da zadosti najbolj perečim potrebam občanov in da tako uresniči že sprejete obveznosti. V mislih imamo skoraj popolno preosnovo treh važnih občinskih služb in sicer mehanizacijo u-pravnega poslovanja (npr. izdajanje angrafskih potrdil ter izdelavo plač za uslužbence), reorganizacijo smetarske službe in pa ureditev centralne šolske kuhinje v Sesljanu. Z ustreznimi finansiranji pa namerava občinska uprava uresničiti med drugim še naslednja važna dela: prvi odsek občinskega kulturnega doma v Nabrežini, razširitev in ureditev pokopališč v Sesljanu in Nabrežini, ureditev javnega parka v Štivanu, ureditev občinske poslovalnice in nadaljnji odsek pri izgradnji športnega centra v Vižovljah.
dovinarjev. Naslov oddaje, ki jo je pripravila agencija Alpe - Adria, se glasi: «Cara Trieste: la citta at-traverso un mosaico di opmionh. Drugi del bo na sporedu v petek, 23. t.m., ob isti uri.
Danes bomo poslušali mnenja zgodovinarjev Borisa Gombača, Elia Apiha, Jožeta Pirjevca in Giovan-nija Miccolija, pisatelja Carolusa Cergolvja in časnilcarja Stanislava Renka (Trst od konca 19. stoletja do prehoda pod italijansko upravo leta 1954), v petek pa ocene novinarjev Sergia Milica in Riciottija Lazzera, bivšega rektorja Gianpao-la De Ferre, ekonomistke Saverie Capellari in Clare Busana ter pisatelja Fulvia Tomizze.
Po obeh oddajah, ki bosta obogateni s filmskimi vložki, bodo gledalci lahko posredovali morebitne pripombe, vprašanja ali pritožbe neposredno televizijskemu studiu po tel. štev. 003865 - 25991.
• Deželno ravnateljstvo za zdravstvo in higieno sporoča, da so na sedežih Krajevnih zdravstvenih enot razpoložljivi obrazci prošenj za vključitev v lestvice za leto 1983. splošnih zdravnikov in pediatrov.
OD 7. MAJA DO 18. JCJMJA V GLEDALIŠČU VERDI
Štirinajst koncertov na sporedu imladanske simfonične sezone
Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi bo tudi letos obsegala 14 koncertov oziroma sedem s ponovitvijo vsakega. Začela se bo v petek 7. maja in končala v soboto, 18. junija. Izvedla jo bosta orkester in zbor gledališča Verdi s sodelovanjem nekaterih domačih in tujih solistov pod vodstvom tako domačih kot vrste uglednih tujih dirigentov, med katerimi je tudi jugoslovanski dirigent Baldo Podič.
S temi bistvenimi podatki so med včerajšnjo tiskovno konferenco v Časnikarskem krožku seznanili časnikarje podpredsednik gledališča Verdi Giorgio Cesare, ravnatelj gledališča Gianpaolo de Fena in nje gov umetniški vodja Raffaelle de Banfield, vsi trije pa so obenem tudi ponovno opozorili na vrsto ne rešenih problemov, s katerimi se sooča gledališče Verdi, kakor tudi z dejstvom, da še vedno ni organskega zakona za operna gledališča, kar povzroča tudi njihovo neredno in povsem neustrezno finansiranje. Podpredsednik Cesare pa je obenem izrazil tudi upanje, da bo zakon v kratkem, če ne bo prišlo do predčasne prekinitve sedanje zakonodajne dobe, v kratkem le sprejet z upoštevanjem cele vrste pripomb predstavnikov gledališč. Kar pa zadeva sam organik gledališča.
KRAJEVNE RAZMERE POD DROBNOGLEDOM SINDIKATA CISL
V zapuščeni stavbi v Ul. Farne-tello je neki otrok našel včeraj popoldne truplo 80-letnega upokojenca Giovannija Banovaza, ki se je baje že v nedeljo tamkaj obesil.
Po koprski televiziji drevi oddaja o Trstu
Koprska televizija bo dreni ob' 22.10 predvajala prvi del italijanske verzije oddaje o podobi Trsta, kakor izhaja iz sodb in ocen krajevnih kulturnih delavcev ter zgo-
imiimiiiiiiHmimiiiiiMiiiiiiiimiuMiiiMiiimHmuMiiiimmiiiimiiMmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimHmiinniiiiMiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiHiHiuiiiiiN
Z NEDELJSKEGA NEOFAŠISTIČNEGA PREDVOLILNEGA ZROROVANJA NA TRGU UNITA
Usodna odločitev mladega dekleta
S skokom skozi okno si je včeraj vzela življenje 26Jetna študentka Nadia Vattolo, ki se je rodila v Vidmu, a je stanovala v Trstu, Ul. Antoni 2. Včeraj zjutraj okrog 9. ure se je z dvigalom povzpela do desetega nadstropja stavbe v Ul.
..........................................
Na mednarodnem natečaju za otroške pevske zbore v Trstu
Velik uspeh otroškega zbora in dirigenta Glasbene matice
Tržaški Dramski inštitut je pre-\osebnih virov lahko ugotovili raz-teklo soboto in nedeljo priredil v veseljivo vest, da se je zbor Glas
gledališču Rossetti četrto medna redno revijo — natečaj za otroške pevske zbore. Pred žirijo, ki so jo sestavljali zborovodje Cavouras, Vrabec, Haring, Sofianopulo in Strausz so se v soboto zvrstili štirje zbori: otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom mladega dirigenta Stojana Kureta, zbor tSchola cantorum di S. Ambrogio» iz Tržiča — vodi ga Pietro Pode, avstrijski zbor Musik-hauptschule iz Edelschrotta. ki ga vodi Klaus Pachatz ter otroški zbor iz Oder za, katerega pripravlja Li/dta Berlin Visintin. Obvezni program je obsegal kanon, dve poli-fonski in folklorno pesem.
Na nedeljskem koncertu s prostim programom so se omenjenim zborom pridružili še tržaški *Pic-coli cantori della citta di Trieste», ki jih vodi Maria Susovskg Seme-raro. Po programu so organizatorji podelili vsakemu zboru pokal in diplomo, dirigentom pa tudi zaprto kuverto s točkami, ki jih je njihov zbor prejel na sobotnem tekmova nju. Uradno se po koncertu ni zve delo ničesar, šele včeraj pa »ma iz
bene matice s 85,6 točke uvrstil na najvišje mesto, zbor iz Oderza z 81 točkami na drugo, sledita pa jima avstrijski in tržiški zbor. Lepo priznanje torej za naš zbor in in njegovega odličnega dirigenta, čeprav so prireditev zatemnile ne katere kritične pripombe, ki smo jih v nedeljo slišali in ki jih velja omeniti.
Predvsem kar se tiče delitve manifestacije na natečaj in revijo: organizatorji pravilno stremijo za tem, da ne bi krepili tekmovalnega duha, je pa tudi neomajno res, da so priredili tekmovalni natečaj z žirijo. Za ta sobotni nastop so se otroci dolgo pripravljali in gotovo je, da so si za trud in požrtvovalnost nekaj tudi pričakovali. Marsikdo je bil zato mnenja, da bi v bodoče kazalo odpraviti to nelogično in razdvojeno formulo. Na koncu pa še to: organizatorji so zbora iz Oderza in Avstrije gostili tri dni, članom zbora Glasbene matice pa niso ponudili niti pijače. Vsak organizator ve, da so otroci, in še pevci po vrhu, med dveurnim sporedom radi žejni. ..
Almirante je zatrobil v rog italijanstva in <obrambe pred neomikanimi Slovenci>
Proti «dvojezičnosti» in Osimu, za vrnitev Italiji ozemelj, ki so del Jugo-siavije - Hujskanje k prevratu in nekaznovano sramotenje senatorke Gerbec
»Fojbe — fizični genocid, Osimo
politični genocid, dvojezičnost — kulturni genocid italijanstva v Tr-stvu*. Te enačbe pomenijo jedro hujskaškega govora, s katerim je Almirante v nedeljo dopoldne na Trgu Unita z vsem glavnim štabom MSI - DN vred sprožil neofašistično volilno kampanjo. Še prej mu je krajevni misovski vodja Giacomelli razložil, kako da Slovenci predstavljamo najboljše zaščiteno manjšino v Evropi.
«Bog ne daj, da bi komur koli kratili pravico do rabe materinega jezika v družinskem krogu, toda dvojezičnost! Svečano se obvezujemo, da bomo branili Trst pred neo-mikanostjo in nekulturnostjo Slovencev, a ravno tako vztrajno se bomo potegovali za vrnitev Italiji o-zemelj, ki so prešla pod Jugoslavijo*, je nadaljeval Almirante sredi histeričnega ploskanja pretepačev iz vrst Fronte della gioventu, črnih pritepencev iz Veneta in od drugod ter priletne nostalgične gospode, ki tvori zakrknjeno meščansko »tiho večino*. Na trgu je bilo nekaj tisoč oseb, ki pa so bile pomešane z nedeljskimi sprehajalci, radovedneži in agenti v civilu.
Almirante, ki se tokrat ni pohvalil, da je fašist, kakor na vsedržavnem kongresu misovcev pred radikalcem Pannello, je surovo napadel predlagatelje zakonskih osnutkov o globalni zaščiti. O Gerbčevi in komunistih, katere je označil kot bedake, je rekel, da itak delujejo proti italijanstvu našega mesta. Listo za Trst je pozval, naj si razčisti pojme, kajti za Gruber Bencovo kot predlagateljico lastnega osnutka, se le zbira del LpT; listarji naj si izprašajo vest, če so res še tako zagnani protiosimovci. Zlasti je pa u-drihal po Piccoliju in KD. katero je opredelil kot stranko Judežev, češ da peha Trst v jugoslovanski objem. »Kot edini zaupanja vredni in brezkompromisni nasprotniki osimskih dogovorov ne bomo odnehali, dokler Trstu ne zagotovimo politične al ternative; v ta namen se ne bomo omejevali več samo na parlamentarni obstrukcionizem, ampak bomo navalili na ulice in trge z bojnim klicem «boia chi molla*. Včeraj Reggio Calabria, danes Trst (in Neapelj)*. Mi nočemo državljanske
vojne, je še zatrdil govornik v e-legantni dvorezni suknji. Kaj MSI -DN v resnici hoče. pa je bilo jasno razvidno iz gesel, ki so donela iz zvočnikov med sklepnim sprevodom «edinih čistokrvnih Italijanov* skozi mestno središče nazaj do Ljudskega vrta, od koder se je bil razvil začetni sprevod: podžiganje k
Gospodarski preporod mogoč le s proizvodnimi naložbami
Za premogovno luko, vendar proti ekološkemu jamstvu Mešano industrijsko cono naj bi namestili pri Orehu
lov dežele Furlanije - Julijske krajine, meni CISL, da mora rimska vlada postaviti na nove temelje svojo gospodarsko politiko in odnos do sindikalne zveze CGIL CISL -UIL, in sicer takole: skrči naj o-bresti na posojila, okrepi naj sklad za proizvodne naložbe in zaposlovanje, naloži naj zajetna finančna sredstva v javna podjetja, ki delujejo na področjih energije, tele komunikacij in javnih prevozov, u resniči naj področne načrte za grad beništvo in ključne industrijske de javnosti ter kmetijstvo, zasnuje naj slednjič organičen program obnove in razvoja potresnih območij, da se skrči in postopno odpravi razkorak med razvito in nerazvito Italijo. Z druge strani je glavni svet zadolžil tajništvo CISL, naj na ravni sindikalnih pogajanj z vlado pozorno sledi obravnavi vprašanj fiskaliza-cije socialnih dajatev, odpravnine, pokojnine na dejanski ravni 80 odstotkov zadnje plače, zdravstva in davčne politike. Obenem se je zavzel za sprotno nadrobno obve ščanje sindikalistov po delovnih ka tegorijah o poteku pogajanj, da bi po potrebi brž uskočili s primernimi protestnimi akcijami.
Govor je bil o premogovni luki CISL je tej sicer naklonjen, je pa zahteval, naj dežela z nujnim postopkom izvrši poizvedovanje o u-činkih pobude na okolje in prebi valstvo Skednja, območja Baiamon ti. Naselja sv. Sergija ter dolinske in miljske občine. Premogovna luka tudi ne sme biti alternativa tr govski luki. Glavni svet CISL je nato zahteval pomoč za podjetja z državno soudeležbo v smislu obvez ministra De Michelisa in zajetne naložbe za sanacijo poslov prista niške ustanove in sploh za razmah pristanišča. Nazadnje se je zavzel za ponovno financiranje gospodar skih načrtov v smislu osimskih do govorov ter za njihovo uresničitev z namestitvijo mešane industrijske cone nri Orehu.
V soboto je zasedal glavni svet CISL, da bi proučil družbenogospodarske razmere na Tržaškem in v deželi, kakor'jih je v luči tekočih pogajanj med enotno sindikalno zvezo in rimsko vlado strnil v poročilu pokrajinski tajnik Bruno De-grassi. Iz poročila izhajajo zaskrb-ljive številke: februarja letos je število prebivalcev znašalo 282 574 in bilo za 16.071 nižje kot februarja 1961 (298.645); zaposlenih je bilo 91.404 in brezposelnih 1.780. Temu gre dodati zaprtje obratov Dreher, Vetrobel/SIRT, Alto Adriatico in še drugih manjših, obenem pa naglo staranje prebivalstva in stanovanjsko krizo - zavod za ljudska stanovanja (IACP) ima nerešenih kar 6.000 prošenj.	*
Za rešitev vprašanj, ki zadevajo zaposlenost in ponoven industrijski ter sploh gospodarski razmah Tržaškega in manj razvitih prede-
je ravnatelj de Ferra dejal, da je zelo skrčen in da povzroča vsaka odsotnost resen problem za njegovo umetniško raven.
Uvodni koncert sezone bo dirigi ral zborovodja gledališča Verdi An drea Giorgi (Jurkič). Na sporedu bo Viozzijeva skladba Missa Sane tae Euphemiae za mešani zbot in orkester, ki je bila že izvedena med drugim tudi v portoroškem Avditorju. ob lanskem seminarju za italijanske šolnike. Prvič pa bo na sporedu v Trstu Vaughan William sova izredno zanimiva skladba Sim fetnija št. 1 (A Sea Sgmphong). Solista bosta sopranistka Sijlvia Rhys Thomas in baritonist Raimund He ring s. Drugi koncert bo vodil mladi italijanski dirigent Donato Ren zetti, ki je v Trstu že nastopil. Na sporedu bo skladba tržaškega avtorja M. Zafreda Koncertanlne va riacije za klavir in orkester v prvi tržaški. izvedbi s pianistko Liliano Zafred. Prvič bo v Verdiju izve dena Britlnova skladba Soirees mu-sicales (po Rossiniju), na sporedu pa bosta še R avelova skladba M a mere l’oye in Stravinskega oalet-na suita Petruška. Tretji koncert bo vodil Pinchas Steinberg, celoten večer pa bo posvečen Beethovnu. Na sporedu bodo skladbe Coriolan, uvertura op. 62, Koncert št. 3 za klavir in orkester op. 37 in Simfonija št. 7 a-mulu št. 92. Četrti koncert bo vodil jugoslovanski di rigent Baldo Podič, ki se je že uveljavil na festivalu v Spoletu. Na sporedu bo Mcndelssohnova skladba Die erste Walpurgisnach balada za solite, zbor in orkester ki bo v Verdiju prvič izvajam, in Mozartov Reguiem v d-molu za so liste, zbor in orkester. Vokalni solisti bodo Marion Vernette Mooer, Petra Malakova, Antonio Savasta no, Giuseppe Botta. John van Zel st in Carlo de Bortoli.
Peti koncert bo ponovno vodil dirigent Pincgah Steinberg Na sporedu bodo Respighijev Tnttico bot-ticelliano za mali orkester, MelUer-jeva skladba Lieder eines frahren-den Gesellen za glas in orkester in Stravinskega suita Ognjeni ptič. Vokalni solist bo mladi danski pevec Mikael Melbge.
Šesti koncert bo izvedla s klavirskim recitalom nemška pianistka Margarita Hoehenrieder, ki bo izvajala Busonijevo Sonatino secon-do, Schubertovo Sonato v A-duru D 959 in Lisztovo Sonato v h-molu.
Sedmi in zadnji koncert pa bo vodil novi stalni dirigent orkestra gledališča Verdi, Daniel Oren. Na sporedu bo Beethovnova Deveta simfonija v d-molu op. 125 za soliste, zbor in orkester. Solisti bodo Tržačanka Maria de Francesca, Reinhild ffunkel, Robert Schunk in Peter Maven. Ta koncert bo doživel skoraj gotovo še tretjo izvedbo v oglejski baziliki.
Na konferenci so mimogrede napovedali, da bo spomladanski simfonični sezoni tudi letos sledil operetni festival, ki pa ne bo v gledališču Rossetti, pač pa v gledališču Verdi, (ik)
Betty in Davorin izrekala prijatelju Toniju Trentu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob smrti
ANTONA KLARI J A
izreka SKD Tabor ženi Mariji, sinu Klavdiju in drugim svojcem iskreno sožalje.
Kolektiv Alpe Adria izreka iskreno sožalje tValterju Ferfol.ji in svojcem ob težki izgubi dragega očeta.
«revoluciji», k fašističnemu prevratu po čilskem vzoru.
Neredov ni bilo zaradi budnosti policije in karabinjerjev, ki pa so ravnodušno poslušali nacistični pozdrav «heil* ob iztegnjenih desnicah in ogabno sramotenje senatorke Jelke Gerbec. Ali ni to po zakonu kaznivo? (dg)
Karabinjerji prijeli neolašista ki sta mazala proseški spomenik
Almirantejev pohod na Trst je «opogumil» tržaške fašiste, da so teden dni pred njegovim prihodom skrunili spomenike, pisali sramotilna gesla in grožnje pred sedeži slovenskih organizacij, zažigali in izkrivljali resnico. Zadnji tak uvod v nedeljsko neofašistično «proslav-ljanje* je bil podvig dveh mladih tržaških skrajnežev, ki sta se v soboto okrog polnoči hotela znesti nad proseškim spomenikom padlim partizanom Toda tokrat — izjemoma — jima je budnost domačinov in mobilizacija karabinjerjev potegnila z obraza običajno masko anonimnosti.
Ko sta se namreč sukala okrog spomenila — na katerem sta že napisala geslo «Gloria ai ca (me-rati)», ju je opazil mladinec, ki je takoj obvestil karabinjerje. Po nekoliko razgibanemu lovu in skrivanju so jih slednji, ob pomoči domačinov, le prijeli in zapeljali na kvesturo, kjer sta prebila noč. V začetku sta zanikala vsakršno odgo-varnost, proti jutru pa sta le priznala, kar ju je med drugim ob toževal sveženj protislovenskih letakov. Ker bodo karabinjerji šele danes izročili namestniku državnega tožilca Coassinu prijavo zaradi povzročitve škode na javnem objektu v obremenilnih okoliščinah, sta njuni imeni preiskovalna tajnost in zato neobjavljivi. Kazen, ki jo zakonik predvideva za omenjeno protizakonito dejavnost, znaša vsekakor od šest mesecev do treh let zapora.
Ogenj zajel starko
S pridržano prognozo so včeraj
sprejeli na dermatološkem oddelku 83-letno upokojenko Anno Desenich, ki stanuj ev domu za ostarele v Naselju S. Nazario pri Proseku. Starka si je ,v svoji sobi hotela prižgati cigareto, ko se je plamen nenadoma pritaknil njene najlonske halje in jo v trenutku spremenil v gorečo baklo. V poskusu, da bi ji pomagal, se je lažje opekel tudi 381etni strežnik Livio Ostrouska, ki se bo moral zdraviti dva tedna.
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
MODRA DANEV
Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu naravnost v cerkev na Kontovelu, kjer bo žalni obred ob 14.15.
Žalostno vest sporočajo mož Slavko, sinova Boris in , Marko, mama ter .- ..o.,	ul.,..,	>< Ji *>m sestri in bratje z družinami
Kontovel, 20. aprila 1982
if) PUjdB! (	V
Žalovanju se pridružujejo družine Ban, Bunz, Čuk, Čeh, Danev in Ruzzier.
Nagrado «Vstajenje» podelili Bruni Pertot
V Peterlinovi dvorani slovenske prosvete je bila sinoči slovesnost, na kateri so podelili literarno nagrado Vstajanje. Dobitnica tega pomembnega priznanja, ki ga že skoraj 20 let redno podeljuje posebna komisija, je letos zamejska ustvarjalka Bruna Pertot z zbirko črtic tDokler marelice zorijo», ki jo je izdala goriška Mohorjeva družba. Utemeljitev nagrade je prebral prof, Martin Jevnikar, o ustvarjalnosti Pertotove pa je spregovoril Zorko Harej, medtem ko je odlomke iz njenih del prebrala Ma-tejka Maver - Peterlin.
PRIJAVILI SO TUDI PREKUPČEVALCA IN POMAGAČA
ZA REŠETKAMI SKUPINA TATOV KI JE KRADLA PO GOSTILNAH
Dne 18. aprila nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi
ALOJZ FERFOGLIA
Pogreb bo danes, 20. aprila, ob 17. uri iz hiše žalosti, Pro-; - Devinščina št. 9.
Žalostno vest sporočajo žena Mirka, sinova Ivan in VValter skupaj t Mirjano, sestri Ema in Pina z družinama ter drugo sorodstvo
Prosek, Devinščina, 20. aprila 1982
Agenti letečega oddelka so pod vodstvom maršala Scozzaia zadali hud udarec skupini tržaškega pod zemlja, ki se je (med drugim) u-kvarjala tudi s tatvinami in preprodajo ukradenega blaga. Za zapahi so pod obtožbo, da so sodelovali pri večkratnih tatvinah v obremenilnih okoliščinah in pri treh poskusih tatvine, končali trije stari znanci policije: 38-letni Ste-fano Metesi, 38-letni Giuseppe Ga-va in 46-letni Umberto Bubnich. Pred sodniki pa se bodo morali 44-letni Gino Rossi, 39-letni Antonio Giannoccaro, 24 letni Claudio Pettarosso in 29 letni Alfonso Fat-torusso braniti naslednjih obtožb: prva dva nudenja stvarne in oseb-
ne pomoči. Pettarosso neopreznega nakupa, Fattorusso pa zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom.
Agenti so se spravili skupini na sled preteklega 17. aprila, ko so na osnovj prijav zasebnikov za-leželili več tatvin v javnih lokalih in trafikah. Iz gostilne v Ulici Mascagni 5 so tatovi celo ukradli 10 pršutov. No, od teh je sedaj ostalo samo sedem, ki so se vrnili k prvotnemu lastniku. Preostalo blago, ki so ga dolgoprstneži sunili, pa so paketi cigaret, steklenica penečega vina, radijski aparat, večje količine kave itd. Upati je, da bodo lastniki gostiln in trafi'f vsaj za nekaj časa mirneje spali.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v visoki starosti za vedno opustila naša draga mama, nona in pranona
FRANČIŠKA MIHALIČ vd. BAK
Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t.m., ob 15.30 iz hiše žalosti, Draga št. 14, v cerkev na Pesku in nato na domače pokopališče.
Žalujoči: hči Milka z možem Francem, vnuka Nadja in Boris z družinama ter drugi sorodniki
Draga, Trst, Gorica, 20. aprila 1982

Zapustila nas je naša draga
MARIA GRUDEN por. BRISCAK
Pogreb tj jutri, 21. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v šempoiaju.
Žalujoči mož Miro, sin Franc in hči Mery z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, 20. aprila 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST
vabi na predavanje
SMERI RAZVOJA SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA OD PRVIH ZAČETKOV DO PRVE SVETOVNE VOJNE
Predavala bo mag. Smilja Amon, jutri, 21. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Šolske vesti
Ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois vabi starše na roditeljske sestanke, ki bodo danes,
20.	4. ob 18. uri za 1. a, 1. b, 2. a,
2.	b razred in za 1. in 2. razred geometrov; jutri, 21. aprila, ob 18. uri pa za 3. a, 3. b, 4. a, 4. b, 5. a in 5. b razred. Najprej bodo razredni sestanki z razgovorom o šolskem delu, nato pa priložnosti za Pogovor s posameznimi predmetnimi profesorji.
Bralne značke, ki so bile pravočasno naročene za nižje srednje in osnovne šole lahko dvignete na Opčinah (šola France Bevk) pri učiteljici Dragi Lupine, kjer dobite še ostala navodila.
L.;'.
sr;
omsiwM
TABOR .
Openski glasbeni večeri
Jutri, 21. aprila, ob 20.30
KONCERT
dua Luisa Sello — flavta in Maria Grazia Cabai — klavir.
Spored: F. Schubert, D. Mil-haud, B. Martinu, P. Hindemith.
Prosveta
Gledališča
KD Vesna vabi v četrtek, 22. a-prila, ob 20.30 v dom A. Sirk v Križu na predvajanje diapozitivov o indijski kulturi. Predstavlja Robert Barič.
Razna obvestila
Godba na pihala Vesna Iz Križa zbira ob priliki 100-letniee fotografije in dokumentarno gradivo o preteklem delovanju. Gradivo zbiramo v domu Albert Sirk.
Za pevce TPPZ; pridite zanesljivo na generalko, ki bo v petek ob 19- uri za orkester, ob 20.30 pa za Ves zbor. Generalka je za sobotni nastop pri Pordenonu.
PD Slovenec vabi vse vaščane na Predavanje o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki bo jutri, 21. t.m., °b 21. uri, v Srenjski hiši. Predaval bo Dušan Udovič.
Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma, KD «Slavko Škamperle* in KD «Union» vabijo ob dnevu osvoboditve na svečano polaganje vencev, ki bo v nedeljo, 25. aprila, ob 11. uri pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu (Vrdelska cesta 25). Ob tej priložnosti hočemo Prav pred spominsko ploščo žrtev fašizma ponovno izpričati našo zahtevo po čimprejšnji vrnitvi Narodnega doma nam vsem, in po globalni zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti, zato računamo tudi na vašo množično prisotnost.
» Alpinistični odsek SPDT priredi v Cbtrtek. 22. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje na te-rrio »Zgodovina SPD v Trstu*. Vabljeni vsi.
TPK Sirena in PD Barkovlje vabita svoje člane, da se udeležijo Predvajanja diapozitivov iz Indije, ki bo v soboto. 24. t.m.. ob 20.30 v Prostorih PD Barkovlje, Ul. Cerret-to 12. Diapozitive bo predvajal Roberto Barič c morju, kulturi, umetnosti in glasbi Indije.
ZA POSTAVITEV PLOŠČE
IVANU SANCINU - JOVU
V	DOLINI
Namesto cvetja na grob Vinka Prašlja daruje Bruno Prašelj 50 tisoč' Ur.
Namesto cvetja na grob Vinka Pl'ašlja daruje Dario Lovriha 10 ti-8oč lir.
. V spomin na mamo Karlino daruje Pepi Sancin ob 2. obletnici njene smrti 20.000 lir sekciji VZPI iz Doline za postavitev spominske plošče Ivanu Sancinu - Jovu.
V	spomin na očeta in mater ob "I. oziroma 8. obletnici njune smrti daruje Drago Slavec z družino 50.000 Iir sekciji VZPI iz Doline za posta-vOev spominske plošče Ivanu Sancinu - Jovu.
Včeraj-danes
Danes. TOREK. 20. aprila c	BOŽIDAR
bonce vzide ob 6.11 in zatone ob — Dolžina dneva 13-46 — Lu-na vzide ob 4.58 in zatone ob 15.53 j Jutri, SREDA, 21. aprila SIMEON
'Teme včeraj: najvišja temperatu-*'a. 18 stopinj, najnižja 9,3, ob 18. Ur* 16,3 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 22 km na uro Spverovzhodnik. vlaga 33 odstotna, hsbo jasno, morje rahlo razgibano. tt‘toperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI . Rodili SO SE: Alessandro Del ia Santa, Paola Timperi, Claudio Tommaso Lizzul, Sharon La-tont, Federica Rodela, Valentina Louzzj.
Umrli SO: 70-letna Laura Fon-Lahot vd. Lauri, 55-letni Erminio f 'adac, 62-letni Espero Viezzoli, 75-.L‘lni Stanislao Prusel, 78-letni Al-,.Ul° Basezzi, 78 letni Bruno Prosel-"• 4? letni Albino Milcovich. 70 let a Kva Costanzo vd. Launoy.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. “Srnini 4. Ul. Commerciale 26, Trg aprila 6. Sesljan, Opčine.
I°<1 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) u>- Settefontahe 39, Trg Unita 4.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
«, Dl- Settefontane 39, Trg Unita 4, aesljan, Opčine.
„ lekarne v okolici
. Boljunec: tel. 228-124: Bazovica' ^	226-165; Opčine: tel. 211-001:
L''"sek: tel. 225 141; Božje pol.je 'fonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel “(HI 121; Sesljan- tel. 209 197: Zavije tel- 213-137; Milje: teL 271-124.
VERDI
Danes ob 20. uri bo na sporedu (red E/F) osma in zadnja predstava opere Stanislavva Maniuszka «Halka». Pri blagajni gledališča
prodaja razpoložljivih vstopnic.
• # «
V	četrtek, 22. aprila, ob 18.30 bo v dvorani Krožka za kulturo in u-metnost znani časnikar in kritik Mario Pasi predstavil balet Lea Deli-besa «Sylvia*. ki bo kmalu na sporedu v gledališču Verdi.
ROSSETTI
V	soboto in nedeljo predstavi Giorgio Gaber delo «Anni Affolla-ti». Rezervacije pri osrednji blagajni.
Kino
Ariston 16.00 • 18.00 - 20.00 - 22.00 «La signora della porta accanto*.
Rltz 18.00—21.40 «Reds*. W. Beaty. D. Keaton.
Eden 17.30 »Canon il barbarom. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00—22.15 «Arturo pre-mio osca s>. D. Moore, L. Minnelli.
Fenicn 16.30 «Piu bello di cosl si muore*. E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 »Incontri molto par-ticolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 »Eccezzziunale.,. ve-ramente*.
Anrora 16.00 «H tempo delle mele*.
Moderno 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «11 tempo delle mele*.
Fllodrainmatico 15.00 «Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan, mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks.
Vlttorio Veneto 16.00 «La tragedia di un uomo ridicolo*. Ugo To-gnazzi.
Mignon 15.00 »Lilij e il vagabondo.
Radio 14.30—21.00 «1 porno amori della sex prigione*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumlere 16.00 «Fata Morgana* Wer-nerja Herzoga.
Zbiranje podpisov za vrnitev svetoivanskega Narodnega doma poteka ob ponedeljkih od 20.30 dalje na Lonjerski cesti 177, oh torkih od 19. ure naprej na sedežu KD «S. Škamperle* in ob sredah od 19. do 20. ure ravno tako na sedežu KD «S. Škamperle*.
Gospodarsko društvo Kontovel
sklicuje
82. redni letni občni zbor
v soboto, 24. aprila, v prostorih društvene gostilne ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu
Priporočamo polno udeležbo.
Odbor
Izleti
Zveza vojnih invalidov NOV - odbor. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
prirejata tradicionalni dvodnevni izlet dne 29. in 30. maja 1982. Obiskali bomo Kumrovec, Maribor, Ptuj in Osankarico na Pohorju. Vpisovanje in vse informacije do 23. aprila na sedežu ZV1 NOV, Ul. Mon tecclii 6. od 9. do 12. ure. na sedežu ZAOG, Ul. Petronio od 11.30 do 12.30.
Sekcija VZPI - ANPl Boršt - Za-brcžec priredi izlet na otok Rab dne 9 maja 1982. Vpisujeta v večernih urah Milka Žerjal Boršt, tel. 228230 in Mario Zahar - Zabrežec, tel. 228481 do vključno sobote. 24. a-prila.
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo-nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bogateč (Bruži), ki obenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpisnino.
Združenje Union Podlonjer * Sv. Ivan priredi 25. aprila enodnevni izlet v Avstrijo v Lepeno nad Železno Kaplo ob priliki otvoritve muzeja N OB. Odhod ob 7. uri z Oberdankovega trga. Informacije v Ul. Valdirivo 30/11 danes, v četrtek in petek od 17. do 19. ure. Tel. 64459 ali 732858.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do
21.	ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
Kokdar zasedanj krajevnih skupnosti Devin-Nabrežina
Občina Devin - Nabrežina nam je poslala v objavo koledar zasedanj svetov krajevnih skupnosti, ki bodo obravnavali osnutek proračuna za finančno leto 1982. Koledar je naslednji:
danes ob 20. uri v občinski knjižnici v Nabrežini (Nabrežina center, Križ in Slivno);
jutri v šoli v Devinu (Devin) ter v šoli v Sesljanu (Sesljan, Naselje sv. Maura, Vižovlje);
v četrtek (22. 4.) v občinski dvorani v Mavhinjah (Mavhinje in Ce-rovlje).
V NEDELJO JE BIL LETNI OBČNI ZBOR
Pomembno delo sovodenjske posojilnice za gospodarski razvoj domačega kraja
Porast vlog in posojil za 24 oz. 44 odst. kaže, da se je posojilnica še nadalje razvila
Pobuda za popravilo cerkvice v Glinščici
Cerkvica na skalnati pečini v Glinščici, ki jo je leta 1979 hudo poškodoval podtaknjen požar, je neprestano tarča vandalov, kar povzroča, da se zgradba čedalje bolj kvari in nevarnost je, da se polagoma razruši. Najhuje so poškodovani zunanji vogal absidinega temelja in podboji stranskih vratc, sicer pa je potrebno nanovo preurediti tudi glavna vrata in okna na pročelju.
Ob pomanjkanju pobud za obnovo cerkvice se je v Naselju sv. Sergija zbrala skupina mladih, ki je ob sodelovanju župnije pripravljena zavihati rokave, potrebuje pa cement, apno, pesek in opeko. Kdor je željan pomagati pri obnovi cerkvice z omenjenim gradivom ali denarjem, naj zavrti telefonsko številko 821-382 ali 829-785 med 12.30 in
13.15	in med 19.30 ter 21. uro ali pa položi denarni znesek na tekoči račun št. 660/5, naslovljen na Franca Vončino, ki ga ima boljunška agencija Tržaške hranilnice.
Razstave
SKD Tabor - Opčine. Retrospektivna razstava Avrelija Lukežiča, vsak dan od 17. do 19. ure.
£_ Čestitke
Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda Jožef Štefan čestitajo prof. Vojku Pahorju in soprogi ob rojstvu JANA, kateremu želijo mnogo sreče v življenju.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEMO Tomničev portret s tržaško veduto v ozadju. Telefonirati v uradnih urah na Založništvo tržaškega tiska 794672 — knjižne izdaje. Reprodukcija rabi za monografijo.
FLAVTO v dobrem stanju kupim. Telefonirati vv'večernih urah na št. 228-401.
PRODAM stanovanje v prvem nadstropju v Rocolu veliko 75 kv. m in v Ul. Ronchefo veliko 53 kv. m. V najem pa oedam skladišče v okolici Doline. Telefon 040 - 228390.
OSMICO je odprl Frandoli v Sliv-nem. Toči belo in črno vino.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu išče večsobno stanovanje za člane igralskega zbora. Telefon 040 - 734265.
PRODAM moped benelli 50 automa-tic v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481 - 83347 ali 82253.
KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
AVTO LANCIA fulvia 1300 letnik 1971 prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. (0481) 78-040.
OSMICO je odprl Dušan Radovič v Nabrežini. Poskrbljeno za prigri-7plf Vahl 1PDI
PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati ob delavnikih na št. 820-197 od 8. do 12. ure in od 15. ure do 17.30.
PEPE ŠERVOTOV je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
PRODAM alfetto 1.8 v dobrem stanju. Telefon 040/229341.
PRODAM fiat 131 special v dobrem stanju letnik 1977. Tel. 040/200236.
MLADENIČ z voljo do dela, ki Do letos končal šoloobvezni pouk išče zaposlitev v elektrikarski ali e lektromehanski stroki. Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/ 54390.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226 161
Prodaja novih avtomobilov in servis
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v Španiji, 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAL TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471.
Sovodenjska kmečko - delavska posojilnica je v lanskem, že 73. letu poslovanja, pokazala ponovni napredek, ki se jasno kaže v številkah, ki jih je nanizal predsednik upravnega sveta Jožef Češčut članom posojilnice, ki so prihiteli v nedeljo na letni občni zbor. Ta je bil v Kulturnem domu. Porast hranilnih vlog je bil lani, v primerjavi s prejšnjim letom, kar 25-odstotni, kar pomeni, da je bil njihov porast realen, višji od inflacije. Vlog so i-meli lani za 3.300.000.000 lir. medtem ko so v prejšnjem letu zabeležili
2.632.000.000 lir. Precej več pa so se povečala posojila in sicer kar za 44 odstotkov. Od predlanskih posojil v skupni vrednosti nad milijardo 400 milijonov lir so jih lani dali za 2.020.000.000 lir. Največ so v lanskem letu dali posojil zasebnikom, in sicer za več kot eno milijardo 130 milijonov lir. V glavnem so zasebniki denar zaprosili zato, da bi si popravili hiše ali zgradili nove. Sovodenjska posojilnica je pričela dajati tudi hipotekarna posojila v ta namen, tudi z željo, da pomaga domačinom pri izgradnji novega stanovanja. Obrtnikom so bila dana posojila v vrednosti 600 milijonov lir, kmetom pa za 150 milijonov, trgovcem pa za 140 milijonov lir. To pomeni, da imamo na območju Sovodenj zelo pridne obrtnike.
Ljudje so se pričeli oklepati v večji meri posojil s tekočimi računi in se tako privadili tej sodobni obliki bančnega poslovanja, ki ga je sovodenjska posojilnica uvedla šele pred nekaj leti.
Iz poročila izhaja tudi, da so imeli lani več kot 486 milijonov lir dohodkov, nad 454 milijonov lir stroškov. Čistega dobička je bilo 31.717.030 lir. Nad 16 milijonov lir so dali v rezervni sklad, v izredni sklad so dali
Kseniji in Marku se je rodil prvorojenček
DEJAN
Iskreno jima čestitajo, malemu Dejanu pa želijo vse najboljše učno in neučno osebje Glasbene matice.
Ob rojstvu prvorojenčka DEJANA
Kseniji in Marku Klanjščku iskreno čestitajo Mladinski odbor SKGZ, ZSKD in prijatelji.
7.800.000	lir, v dobrodelne namene bodo nakazali 7.800.000 lir. To bo denar, ki bo šel raznim društvom in ustanovam za njihovo delovanje.
Po češčutovem poročilu je predsednik nadzornega odbora Mirko Hmeljak ugotovil, da so računi točni, v skladu z obstoječim civilnim zakonikom in da so člani nadzornega odbora sledili delu upravnega odbora in z njim tudi sodelovali pri reševanju raznih problemov.
V diskusiji, ki je sledila poročilom, so tudi sklenili, da ostane višina posojila, ki ga lahko dobi posameznik, 40.000.000 lir, da pa lahko garanti podpišejo garancije do višine 70 milijonov lir. Ne bi imelo pomena dvigati teh vsot, kajti namen posojilnice je pomagati čim-večjemu številu prosilcev.
Pri volitvah sta bila potrjena odbornika Salomon Tomšič in Renato Devetak, ki jima je bil letos zapadel mandat.
Prihodnje leto bo sovodenjska posojilnica praznovala 75-letnico svojega nepretrganega delovanja. Takrat bodo priredili slavnostni občni zbor, saj bo ta obletnica veliko pomenila za razvoj vse sovodenjske skupnosti.
Ljubiteljem statistik lahko postrežemo s še enim podatkom. V primerjavi z letom 1948 se je lani vrednost hranilnih vlog povečala kar za 1.484-krat, vrednost posojil kar za 1.301-krat, vrednost premoženja pa kar za 7.638-krat. To so namreč v letu 1948 cenili na 19.487 lir, sedaj znaša premoženje posojilnice 124 milijonov 728.826 lir.
NE BOM PODPLATE ŠPARAlh
folklorni večer v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 24. aprila, ob 20.30
NASTOPAJO:
Folklorna	skupina	iz Celja
Folklorna	skupina	iz Železne	Kaple
Folklorna	skupina	Danzerini	di	Lucinico
Folklorna	skupina	«Travnik»	iz	Gorice
Razna obvestila
Občni zbor ŠZ Soča bo v četrtek,
22.	t.m., ob 20.30 v gostilih Ožbot v Rupi. Vabljeni!
Kmečka zveza obvešča, da 30. t. m. zapade rok za zaprositev številke partita IVA. Informacije na u-radu Kmečke zveze. Ul. Malta 2, tel. 84-644.
V okviru kulturnih prireditev, ki
jih pod naslovom Srečanja z avtorji pripravlja goriška občinska u-prava, se bo drevi goriškemu občinstvu predstavila pisateljica Sere-na Foglia. Prireditev bo ob 18.30.
(iiifiiMiiMiiimuiiiiiiHiiHtMiHniiiiiiitfttiiitfiniiiiimmiiimiiiiimiiitiiHiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiitKNmiiiimiiifiittimtmitiiMiiiiiiiiimiitiKititiiiiKiiiiiiiiiiiiii
PO ULICAH GORICE IN NOVE GORICE
5.000 mladih Slovencev in Italijanov na nedeljskem pohodu prijateljstva
Celi dve uri so bile goriške in novogoriške ulice polne pešcev bi tekačev v športnih dresih
Bilo jih je veliko več kot v prejšnjih letih, nad pet tisoč. Zaradi tega, ker je bil Travnik že prenatrpan in ker so iz raznih ulic še drugi prihajali na trg, so organizatorji dali znak za odhod četrt ure pred dogovorjeno deseto uro. Tako se je Travnik počasi izpraznil. Vendar pa je bilo na tem starem gori-škem trgu še vedno veliko ljudi v trenerkah. Gnetli so se okrog miz organizatorjev, da bi plačali pristopnino in dobili kartonček. Prvi tekači so bili že onkraj grajskega griča, ko so se številne skupine pešcev komaj premikale s Travnika. Pot Pohoda prijateljstva je bila letos nekoliko različna od prejšnjih let. S Travnika so šli udeleženci po obeh korzih do Drevoreda 24. maja, zatem so zavili do županstva in nadaljevali pot do grajskega griča, potem pa po ulicah za tem gričem dospeli do prehoda v Škabri-jelovi ulici. Že na Travniku je udeležence pozdravilo igranje vojaške godbe. mejnem prehodu jih je pričakala godba na pihala iz Nove Gorice. Pot je bila potem speljana po nekaterih novih novogoriških ulicah in tudi po starih zaprašenih poteh Solkana. Povratek v Italijo je
- :: »7-4 116,.
MLADINKA MLADINEC Vabimo te na
PLESNI TEČAJ
ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prvo sreča nje z voditeljem bo danes ob 19.30.
Informacije pri Mladinskem centru — Ul. Montesanto 84 -tel. 83495 in pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. della Croce 3 - tel. 84495.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča udeležence tridnevnega avtobusnega izleta na Štajersko in v Pomurje, da bo izlet 11., 12. in 13. junija. Vpisovali je na sedežu društva v Ul. Malta 2 do 30. aprila.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča člane, ki se bodo v nedeljo, 25. aprila odpeljali na obisk h koroškim planincem, da bo avtobus odpeljal, ob 6. uri s Travnika. Priporoča se točnost. Udeleženci naj bodo opremljeni planinsko, vsaj kar zadeva obutve. Hrana iz nahrbtnika. Na razpolago je še nekaj mest. Točna pojasnila in prijave na sedežu društva.
Prireditve
bil po solkanskem mejnem prehodu. I ki je seveda prav teknil po deset-Cilj je bil v zavodu S. Luigi, kjer j kilometrski poti. Sledilo je nagraje-so udeleženci pohoda (ali teka, kot vanje najštevilnejših skupin. Povejmo še, da je bila najštevilneje zastopana osnovna šola iz Šempetra, ki, je poslala na pohod več kot 400 učencev.
se je vsakomur zljubilo) dobili spominsko kolajno. Tam so delovale tudi vojaške poljske kuhinje — kar šest jih je bilo! — in vsakdo je dobil tudi obilen krožnik paštašute,
HiMimiiitniiiiinniiiiiiiinmiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiumiimiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiuiitiiiuiiiirKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SPOMLADANSKI IZLET Z GLOBLJIM POMENOM
Vlak prijateljst va zbližal Celovec, Nevo Gorico in Gorico
Z njim se je na Goriško pripeljalo 500 Celovčanov, med katerimi so bili tudi številni koroški Slovenci
Morda bi ga morali imenovati vlak prijateljstva, čeprav se uradno tako ne imenuje. Imenovati zato, ker se je iz čisto navadnega spomladanskega potovanja, ki so si ga Celovčani zaželeli, spremenil v prisrčno manifestacijo prijateljstva med tremi mesti, med Celovcem, Novo Gorico in Gorico. Kdo ve, če se ne bo že v bližnji prihodnosti res zgodilo to, kar je celovški župan predlagal v Novi Gorici, in kasneje v Gorici ta predlog izpopolnil, namreč, če bi Korošci spet ponovili svoj izlet, hkrati pa bi podoben izlet, po paralelnih progah po Soški dolini in po Furlaniji na Koroško priredili tako iz Nove Gorice kakor tudi iz Gorice.
Ob tem bi želeli poudariti še na nekaj, kar ni bilo v namenih nobenega od organizatorjev, niti tistih, ki so sodelovali pri izletu Celovčanov, in niti onih, ki so prirejali v nedeljo že sedmi pohod pri-
jateljstva. Zgodilo se je prav v Novi Gorici, in v tem je bilo neskončno veliko simbolike, da sta se namreč srečali povorka Celovčanov, ki se je po Erjavčevi cesti odpravljala v Kulturni dom, in pa reka mladih udeležencev pohoda, ki so ravnokar prešli mejo. Korošci so korakoma, z avstrijsko zastavo na čelu, pa s koroško in celovško šli na kulturno prireditev, mladi, v telovadne drese oblečeni pohodniki pa so kar skozi korakajočo kolono prevzeti od tekmovalnega žara, nadaljevali svoj pohod.
Korošci so se po prihodu na železniško postajo v Novi Gorici najprej odpeljali na malico v Park hotel, od tam pa so odšli v Kulturni dom, ki so ga napolnili do zadnjega prostorčka. Predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debeljak je v pozdravnem nagovoru izrazil dobrodošlico celovškemu županu dr. Leopoldu Guggenber-
V SOBOTO ZVEČER V GORICI
PRIJELI TRI RAZPEČEVALCE PONAREJENIH BANKOVCEV
Izgleda, da je Goriška oziroma področje naše dežele zanimivo tudi za razpečevalce ponarejenega denarja. Po aretaciji skupine ponarejevalcev oziroma razpečevalcev pred nekaj meseci v Tržiču so te dni v Gorici končno izsledili drugo skupino. Pa navedbi goriške kvesture naj’ bi delovala na našem področju že približno mesec dni in v tem času spravila v obtok kar lepo število ponarejenih bankovcev. Zadnjič so se mudili v našem mestu na veliko noč, obisk ob koncu tedna pa je bil za 30-letnega Giu-seppa Negrija iz Milana, za 44-letnega Raffaela Gramendola iz Pavie ter za mladoletnika M. L. iz Milana usoden, saj so se znašli za zapahi, prva dva v go-riškem zaporu, mladoletnik pa v Trstu. V soboto, nekaj po 18. uri so agenti goriške kvesture v baru Topo Gigio v Ulici Aquileia v Gorici izsledili trojico. Ob prvi preiskavi pri osumljencih niso našli ničesar sumljivega. V naše mesto so se pripeljali s fiatom 128 mi-
lanske registracije, nastanili pa so se v Palače hotelu, kar so sicer sprva zamolčali. Trojico so agenti pospremili na kvesturo, kjer se je zasliševanje nadaljevalo, preiskava v hotelski sobi, v navzočnosti enega od osumljencev, pa je dala pričakovani rezultat. Najprej je prišlo na dan sedem ponarejenih bankovcev po 50 tisoč lir. v črni torbi so nato našli še 20 bankovcev po petdeset tisoč lir, skrit na hrbtni strani nočne omarice pa še sveženj z osemnajstimi bankovci po ped-deset tisoč lir ter dva po 100 tisoč lir. Dovolj dokazov torej za takojšnjo aretacijo. Zaplenjeni ponarejeni bankovci po petdeset tisoč lir imajo natisnjeni serijski številki in sicer UA 516466 A in FA 614055 C. Ker je zlikovcem po vsej verjetnosti v zadnjih tednih uspelo razpečati kar čedno število ponarejenih bankovcev, bralce opozarjamo na previdnost.
Menda se je trojica oskrbovala s pošiljkami ponarejenega denarja preko Tržiča.
gerju, avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dr. Georgu Weissu, generalnemu konzulu SFRJ v Celovcu Naberžniku, predstavnikoma skupščine občine Ljubljana Mari Rupena Osolnik in Lojzetu Šusterju. Povedal je, da so Novo Gorico začeli brigadirji iz vse Jugoslavije' graditi 1948. leta. ker je Gorica pripadala Italiji in je zaledje ostalo brez svojega centra. Poudaril je, da je obisk predsednika Avstrije Kirchschaegerja v Jugoslaviji še bolj utrdil prijateljske stike v korist miru. Seznanil je izletnike s potekom sedmega tradicionalnega pohoda prijateljstva, kar zbližuje narode ob meji. Takšni odnosi, je dejal Debeljak, so zelo po membni za delo in življenje narodnostnih manjšin.
Celovški župan dr. Guggenberger je dejal, da se sodelovanje na območju Alpe Jadran razvija že od 1965. leta in da stiki med Celovcem, Gorico in Novo Gorico trajajo že 17 let. Izrekel je priznanje Jožetu šušmelju in čestital Debeljaku ob izvolitvi. V zameno za zbirko briških vin je poklonil sodček piva.
V programskem delu je najprej nastopil koroški pevski zbor, za njim metalci zastav in plesalci. Novogoriški del programa pa sta izpolnila Briški oktet pod vodstvom Janeza Slivnika in zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Alenke Saksida.
Okoli 12. ure je vlak krenil iz Nove Gorice in v 20 minutah z nekdanje severne pripeljal na južno postajo, v Gorico, kjer je na prostoru pred kolodvorom v prijetnem srečanju župan dr. Antonio Scarano najprej omenil skupno zgodovino in dejal, da imamo danes samostojne državne tvorbe, za katere je značilno sodelovanje, kakor je pokazal tudi pohod prijateljstva. Župan Guggenberger je naglasil, da je za prijateljstvo treba konkretno delati ne pa samo govoriti, in je predlagal, naj bi prihodnjič z dvema vlakoma prišlo v Celovec tisoč Goričanov in Novogoričanov. Tudi v Gorici sta si zastopnika obeh mest izmenjala darila, v programskem delu pa so nastopili goriški in celovški folkloristi.
Po kosilu na gradu so okoli 16. ure Celovčani, med katerimi je bilo tudi veliko koroških Slovencev, nadaljevali pot domov,
Tudi sedmi Pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice, ki se ga je udeležilo zelo veliko mladih in tudi odraslih tako iz Italije kot iz Jugoslavije, je torej uspel. Nad vsa pričakovanja. Tako na Travniku, kot na mednarodnem prehodu ter kasneje v zavodu S. Luigi so udeležence pohoda pozdravili zastopniki obeh goriških uprav, ki so bili ta dan, kot poročamo na drugem mestu tudi drugače zaposleni.
Bila je to še enkratna manifestacija prijateljstva ob jugoslovansko-italijanski meji, ki je bila tokrat zares najbolj odprta v Evropi. Udeležba tisočev na pohodu ter istočasno sodelovanje tudi staršev in prija teljev udeležencev, kar brez dvoma podvoji prej omenjeno število petih tisočev je dokaz, da živimo na Goriškem v miru in da se naše prebivalstvo ne zanima za tiste tepce, teh je nekaj tudi v Gorici, ki tulijo po tržaških trgih proti dvojezičnosti. Dvojezični transparenti in plakati po vseh goriških ulicah, ki so vabili na to mednarodno manifestacijo so bili dokaz, da je gori-ško prebivalstvo zrelo in ne naseda besedam netilcev sovraštva.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
Mladinski center vabi učence prvih in drugih razredov osnovnih šol na uro pravljic. Prvo srečanje bo danes ob 16. in 17. uri v novi mladinski knjižnici v Slovenskem dijaškem domu v Gorici.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «La donna del tenente francese*. M. Streep. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «Piu bello di cosl si muore*. E. Montesano in M. Guerritore. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 «Eccezziu-nale. .. veramente*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La formula*. “
Nova Gorico in okolica
SOČA 17.00—21.00 «Lov za izgubljenim zakladom*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Mister Boo*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 «Vmitev v življenje*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bassi, Ul. Don Bosco 173, tel. 32551.
ESSSSaHB
V počastitev spomina Mare Cigoj darujeta družini Mirko Budih-na in Dino Roner 40.000 lir za dijaški dom v Gorici, v isti namen daruje Nežica K. 30.000 lir.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Lucia-no Gurtner iz splošne bolnišnice na glavno goriško pokopališče; ob 9.30 Karolina Pavšič vd. Arlati iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 11. uri Domenico Schiavo iz splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donini in na glavno pokopališče; ob 12.30 Leone Sirtori iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
| BOLTERIARREDANIENTI
ZA DOM - URAD • TRGOVINO • SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA
Ulica Trieste • nasproti letafišča v Gorici Telef. 0481/83873
MICHELUS MARINO
gorica
Ul. Don Bosco 104 telefon: 81941


V Gorici smo izključni zastopnik za svetovno znane motokultivatorje FERRARI od 5 do 14 KM in za vse priključke.
Pri nas so cene najugodnejše.
VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV
Na zaključni prireditvi peveke revije »Primorska poje 82» v Lesah v Slovenski Benečl|l sta nastopila Iz naSega zamejstva ženski pevski zbor Kulturnega društva «lvan Grbec« Iz Skednja pod vodstvom
Marte Werk - Volkove ter Tržaški oktet pod vodstvom Janka Bana
V Imenu Zveze kulturnih društev Slovenile je Bogdan Pogačnik Izročil v znak priznanja plaketo predstavniku pevske revije »Primorska poje 82» Ignaciju Oti (levo) ter predstavniku pevskega zbora «Rečan»
Iz Les (desno), kjer se je revija zaključila ob zelo številni udeležbi občinstva, kot nam kaže gornja slika
Tradicionalni vaški praznik v Saležu
Na velikonočni ponedeljek so imeli v Saležu tradicionalni vaški praznik, na katerem |e nastopila na brežinska godba na pihala, nakar je sledila zabava
Lukežičeva razstava na Opčinah
V sredo zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo del slikarja Avrel!|a Lukežlča. Razstavo sta pripravili opensko SKD Tabor ter Društvo zamejskih likovnikov
0 zaščitnem zakonu in o razlastitvah naše zemlje
Na pobudo KD »Jože Rapotec» so Imeli v Prebenegu večer, na katerem je časnikar Bogo Samsa govoril o zaščitnem zakonu ter o razlastitvah naše zemlje (leva slika). V Mačkoljah pa je na pobudo KD »Primorsko* o isti temi govoril tajnik SKGZ Duško Udovič.
Srečanje je organiziralo domače KD »Primorsko*
Zgodovina časnikarstva
V sredo je v Kulturnem domu v Trstu dr. Franc Vreg govoril o temi »Javno mnenje in samoupravna demokracl|a». Predavanje je organizirala Narodna in študijska knjižnica
Slovenski rojaki iz Belgije s plesom in pesmijo na obisku v Trstu
j.' - "T

Ulili
V sredo so v Marijinem domu pri Sv. Ivanu nastopili slovenski rojaki, ki živijo v Belgiji. Gre za člane društva »A. M. Slomšek*. Nastopila sia folklorni ansambel in mešani pevski zbor
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Sola in vzgoja — Antonio iz Padove
13.00	Kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Vlak za Carigrad, 8. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	TV film iz serije Emil
15.00	Šolska oddaja Onstran planetov
Oddaja z naslovom »Onstran planetov* bo znanstvena oddaja. Pravzaprav gre za vrsto dokumentarcev na izrazito znanstveni osnovi, ki bodo govorili o posameznih dosedanjih in bodočih etapah človekovega osvajanja vesolja. Samo ob sebi se razume, da gre za skromno osvajanje vesolja, kajti če je človek sicer že stopil na Luno, če je poslal svoje sonde do Venere in na Venero, če je kako sondo poslal tudi izven sončnega sistema, je vse to še malo. Res je, človek je že prodrl v vesolje, otresel se je privlačnosti zemlje, toda to je še vedno le prag tistih neskončnih prostorov, v katere zagotovo ne bo prodrl nikoli. Danes in v prihodnjih odda jah bo govor predvsem o medplanetarnih avtomatičnih sondah, o sodobni tehnologiji in o iskanju morebitnega inteligentnega bitja v vesolju.
15.30	Vsi za enega
16.00	Happy circus — TV film
17.00	TV DNEVNIK — Flash
17.05	Neposredni prenos v tvojo anteno
17.10	Risanke
18.10	Vsi za enega
18.30	Prosti kotiček
18.50	TV film — Kojak
Oddaja nosi italijanski naslov Superpoliziotto. Maria Scattini bo prikazala ameriškega plešastega policaja grškega porekla, ki ga igra Telly Savalas. Gre za znanega Kojaka. ki ga ljubitelji detektivk visoko cenijo, saj njegove oddaje pritegnejo veliko občinstva.
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Petdeset let ljubezni
21.50	Mister Fantasy
22.30	Velike razstave
23.05	TV DNEVNIK
23.30	Šola in vzgoja
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK OB 13. URI
13.30	Šola in vzgoja Fantje in dekleta
14.30	Glasbena oddaja
15.25	šola in vzgoja
16.00	Program za oiroKe Risanke
17.45	TV DNEVNIK - Flash
I7.5QY!iy DNEVNIK 2 - Večerni
šport
18.05	Gledališče in glasba
18.50	Sandokan — 2. del
19.45	TV DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.45	Chinatown — film Igrajo: Jack Nicholson in Faye Dunawa£
Chinatown — Scenarij je napisal Robert Towne, režijo pa je prevzel Roman Polan-sky. Iz tega se je rodil odličen film.
23.55	TV DNEVNIK
Tretji kanal
16.40	- 18.30 Vabilo
18.30	L’orecchiocchio — glasbena oddaja
19.00	TV DNEVNIK 3
19.30	Deželni program
20.05	Šola in vzgoja
20.40	Jazz na ekranu
21.35 Delo v svetu, ki se spreminja
22.30	TV DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
10.00	in 11.05 TV v šoli
16.45	Šolska TV
Današnja šolska TV vsebuje, po starem povedano, tri predmete in sicer: oceanografsko oddajo, športno od dajo (rokomet in odbojko) ter znanstveno oddajo biološkega značaja z naslovom Topilnica življenja. Prva tema govori o Jadranu in bo seznanila gledalce z oceanografskimi lastnostmi Jadrana in morja na sploh. Druga oddaja je oddaja, ki govori o telesni vzgoji. Govor bo o dveh zelo priljubljenih športih in sicer o rokometu in odbojki. Govor bo o tem, kako otroke sistematično pripravljati, da osvojijo pravila igre, seveda rokometa in odbojke. Končno bo v »Topilnici življenja* govor o razmerah, v katerih je nastalo prvo preprosto življenje na Zemlji, kako je nastal tisti prvi pomembni korak v razvoju vsega živega. Ko znanost obravnava razne zadev ne teme, se rada spušča v ugibanja, kakšno naj bi bilo življenje tudi na drugih planetih in na drugih svetovih. Pri tem «ugotavlja», da zakaj bi bilo možno življenje le na naši Zemlji. Nekateri znanstveniki govore tudi o razumsko razvitih živih bitjih drugod v vesolju. In spet so znanstveniki, ki menijo, da so se le na Zemlji in še to po naključju ustvarili prvi in edini pogoji za nastanek prvega živega bitja, prve a-mebe, iz katere se je razvilo vse, kar je živega na Zemlji.
18.10	Poročila
18.15	Slovenske ljudske pravljice
18.30	Ljudski plesi ČSSR
19.00	Pisani svet
19.30	Obzornik
19.45	Obramba in samozaščita \
20.15	Risanka
20.24	TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vremenske razmere
21 .(X) Aktualno: Listi v vencu
21.45	Alpska saga — avstrijska nadaljevanka
23.10	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
18.00	TV'vesti
18.05	Cinenotes
18.40	Rezervirano za najmlajše
19.05	TV Šola
19.30	Ta leta. ti dnevi Dok. oddaja
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Popoln petek — čelov, film
22.00	TVD — Danes
22.10	Trst — L oddaja — dok. TVD Danes — Odprta meja — Ponovitev Zagreb
19.25	Kronika občine Osijek
19.45	Amaterski studio
21.50	Hudičevo seme — ameriški film
ŠVICA
19.20	II carrozzone — Folklora vsega sveta
20.40	Veliko usmiljenje do mene
22.20	Znanost in tehnika
TRST A
7.00,	8.00,	10.00,	13.00,	14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Izbrani listi;
12.00	Kulturno pismo; Beležka;
13.20	Glasba po željah; 14.10 O-troški kotiček: «Najlepše bajke za najmlajše*; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja; 16.35 Ever-greeni; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Biografije naših velikih mož: Rihard Jakopič; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovensii program)
7.30,	8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12,30,
14.30,	15.30, 17.30 Poročila; 7.00 -
9.30	Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu; 10.32 Glasbeni inter-mezzo; 10.45 Mozaik; 11.00 Cikcak; 11.10 Vzgojna oddaja; 11.20 Flash; 11.32 Kirn, svet mladih;
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
12.00	S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika;
15.00	Glasba danes: 15.33 Veselo popoldne; 16.00 Naši kantavtorji;
17.00	Miroslav Krleža, 3. del; 17.32 Crash; 17.55 Kulturna oddaja; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje skupina Santa Esmeralda;
19.45	Slišimo se jutri.
KOPER
(Italijanski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 14.00 Na valu Radia Koper;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Mešani zbor Obala in dekliški oktet; 16.00 Dogodki in
odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik — Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	19,00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.02 Radio: tudi mi; 9.58 Zeleni val; 11.00 Glasbe-no-govorni spored; 11.34 Radijska priredba; 12.03 Prireditev s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Ma-ster; 14.28 Z njihovega vidika; 14.58 Zeleni val; 17.30 Master Un-der 18; 18.05 Glasba Franza Josepha IIaydna; 18.38 Prosti kotiček; 19.30 Jazz na radiu; 21.00 Folklorna glasba; 22.22 Autoradio flash; 23.10 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30. 19.30 Poročila; 6.00
8.45	Jutranja oddaja; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.00 Radijska priredba Mama Cabrini; 9.32 Pogovor s poslušalci; 11.32 Šola in vzgoja;
11.56	Tisoč popevk; 12.10 Deželni program; 12.48 Lahka glasba;
13.41	Sound - Traek; 16.32 Kino. gledališče in glasba; 17.32 Pričanje nekega Italijana; 19.50 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči - Milano; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Glasbena matineja;
11.05	Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate...; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.(K) Dogodki in odmevi;
16.50	Radio danes, radio jutri;
17.00	Vrtiljak; 19.00 Sotočja; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Od premiere do premiere; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Iz musi calov in glasbenih revij; 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Paleta popevk;
1.05	- 4.30 Nočni program.
KULTURA
Velika dvorana Cankarjevega doma ena najlepših dvoran v Jugoslaviji
V njej je od 1423 do 2137 sedežev glede na namembnost - Ima tudi prve koncertne orgle v Sloveniji s 73 registri in nad 6000piščali - Odlična akustika
Cankarjev dom v Ljubljani je v četrtek sprejel delegate in goste devetega kongresa Zveze komunistov Slovenije. To je bila hkrati tudi prva javna prireditev v vseh dvoranah Cankarjevega doma, katerega gradnja je po štirih letih pripeljala do velikega uspeha -najlepšega kompleksa večnamenskih dvoran v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji in glede na velikost (majhnost) Ljubljane skoroda neprimerljivega v svetu.
Ljubljana je ponosna na Cankarjev dom, pa tudi občani drugih slovenskih krajev, ki si doslej v njem še niso utegnili ogledati kulturnih in drugih prireditev. a so spremljali gradnjo doma, jo finančno omogočili in načrtujejo obisk prireditev v bližnji prihodnosti. Doslej si je Cankarjev dom ogledalo že nad četrt milijona občanov, domačih in tujih gostov. Sedaj, ko je Cankarjev dom skoroda dokončan, čeprav še niso vse dvorane opremljene, pa se bo zanimanje ljudi za vrhunske prireditve zlasti v veliki dvorani
močno povečalo.
Velika dvorana Cankarjevega doma je ponos Ljubljane in Slovenije: izredno lepa po arhitekturi, po oblikovanosti prostora, prijetna in mogočna hkrati; s svojimi 1423 sedeži, če štejemo njihovo najmanjše možno število, in 2137 sedeži, če omenimo njihovo najvišje število, je hkrati največja slovenska dvorana in ena izmed največjih v državi. Največ pozornosti zbujajo koncertne orgle s štirimi manuali (i-gralnimi mizami), s 75 registrskimi kombinacijami in nekaj nad 5000 piščali, med katerimi je najvi-šja visoka kar 9,30 m, njena prostornina pa je 380 litrov. Orgle so mehanske. Izdelal jih je zahodno-nem.ški strokovnjak Karl Schucke iz Zahodnega Berlina, eden najznamenitejših izdelovalcev orgel, avtor 850 inštrumentov in graditelj orgel po vsem svetu. Ljubljanske orgle so večje kot v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski ter celo v slavni dvorani Berlinske filharmonije, so pa tako
Nagradni natečaj za «Nagrado Albina Bubniča»
V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
drugi nagradni natečaj za spise in študije na temo:
»USTNO IZROČILO: ŽIVLJENJE IN NAVADE V NAŠIH
KRAJIH V PRETEKLOSTI*
Obdelava je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, ki so ohranili ustno izročilo o nekdanjem načinu življenja v naših krajih, o raznih šegah in navadah, starih pregovorih in pripovedkah, vraževerju, nekdanjih praznovanjih, delovnih navadah, nekdanjem orodju, oblačilih itd. Raziskave in zapisi lahko slonijo tudi na ohranjenih dokumentih, starih zapisih in podobno.
Natečaja se lahko udeležijo posamezno ali skupinsko dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem', zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete ter drugi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z etnografskim raziskovanjem.
Spisi ne smejo biti krajši od petih tipkopisnih strani (po 30 vrst) za dijake, oziroma od 10 tipkopisnih strani za univerzitetne študente in ljubitelje. Poslati jih je treba v dvojniku do 15. maja 1982 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako «Natečaj za na grado Albina Bubniča* ter siglo in s podpisom, siglo in polnim naslovom v zaprti zalepki.,,, a;	,	, ,
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva,;, DdsffM Sgpdbvipo -'JjL .Ptnpgraftjo, pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenskega raziskovalnega inštituta in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklada Albina Bubniča*.
Za študije univerzitetnih študentov:
1.	nagrada 500.000 lir
2.	nagrada 300.000 lir
za spise dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada 300.000 lir
2.	nagrada 200.000 lir
za spise dijakov nižjih srednjih šol
1.	nagrada 200.000 lir
2.	nagrada 100.000 lir
za študije ali spise ljubiteljev:
1. nagrada 300.000 lir
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
velike kot v prenovljeni frankfurtski Operi. Posebnost ljubljanskih orgel je četrti - italijanski ali Na-kičev manual, imenovan po našem izdelovalcu orgel Petru Na-kiču iz 18. stoletja. Orgle bodo po zaključku kongresa začeli uglaševati in do konca junija lahko pričakujemo njihov prvi preizkus. Medtem pa so že opravili nekaj akustičnih preizkusov dvorane, tako polne kot prazne. Rezultati so zelo dobri, boljši kot so jih izračunali na samem načrtu dvorane. Velika dvorana ima največji oder v Jugoslaviji, ki sicer še ni dokončan in ne opremljen. Sam oder je širok in dolg po 20 m, spušča se v globino 11 m, nad vodoravno lego se dviga do 3 m, od tal do stropa nad odrom pa je kar 34 m. Značilnost velike dvorane je tudi, da bodo koncerti v njej možni že pred železno zaveso, tako da na primer ob kakem recitalu ne bi bilo potrebno podirati na odru postavljene scene, poleg tega pa bi »zavarovali* akustiko. Sicer pa bi orkester na odru v ozadju ščitila »školjka*. Orgle so postavljene na desni bok dvorane, igralec pa kaže občinstvu hrbet.
Cankarjev dom kot kulturni in kongresni center ima skupaj nekaj nad 4000 sedežev: od 1423 do 2137 v veliki dvorani, 670 v srednji, 270 v mali, 300 v Iskrini dvorani (še ni dokončana), 259 v o-krogli dvorani, v dveh sejnih dvoranah pa 60 sedežev, v stekleni dvorani 60 sedežev, v štirih sejnih sobah po 30 sedežev in v proto-kolni sobi s 70 sedeži. Poleg tega je samo v veliki sprejemni dvorani prostora za 1800 ljudi. Vse dvorane so med seboj povezane, sam dom pa ima štiri vhode.
Cankarjev dom je v 70 odstotkih namenjen kulturno - umetniški dejavnosti: od velikih simfoničnih in drugih koncertov, komorne in eksperimentalne glasbe, opere, baleta in operete, drame, preko recitalov in literarnih večerov, mu sicalov, zborovskih nastopov, kulturno - vzgojnega programa, kulturno - zabavnih prireditev, filmskih predstav (premier, festivalskih manifestacij), likovne dejavnosti - razstav, folklore, plesa do posredovanja kulturnih in zabavnih prireditev v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.
V sklopu kongresne in družbeno - politične dejavnosti se bodo v Cankarjevem domu odvijali kongresi, konference družbeno - političnih organizacij, osrednje republiške, mestne in občinske politične manifestacije, zbori, proslave, podeljevanja nagrad, delovna srečanja, zbori delovnih ljudi, manifestacije organizacij združenega dela, znanstveni simpoziji, kongresi in konference združenj, društev, medrepubliška in mednarodna srečanja.
Cankarjev dom je vseslovenskega pomena, zato bo program odprt za vse, kar je kulturno - u-metniško dobrega, kakovostnega, ne glede na umetnostno zvrst (razen verjetno nekaterih pop koncertov). Dom bo Sloveniji omogočil, da bo enakopravno stopila v svetovni krog prirediteljev kongresov in mednarodnih zborovanj, saj je že postal 51. član svetovnega združenja kongresnih palač. Cankarjev dom prinaša nove mož-
nosti za uresničevanje in oplajanje kulturnih potreb
Glavni projektant Cankarjevega doma, ki skupaj obsega okrog 48 tisoč kv. m, je prof. Edo Ravnikar. Po zahtevnosti je CD velik dosežek domačih graditeljev in projektantov, na kar smo lahko še posebej ponosni.
Pred Cankarjevim domom bodo 10. maja slovesno odkrili še Cankarjev spomenik akademskega kiparja Slavka Tihca, za katerega osnutek je avtor prejel prvo nagrado na natečaju. Koncertna sezona v veliki dvorani pa se bo začela 23. septembra s slavnostnim koncertom Slovenske filharmonije. Dotlej bodo opremili in u-redili veliko dvorano z nekatero nujno opremo, ki je doslej še nimajo. Samo v prvih treh mesecih letos je Cankarjev dom obiskalo okrog 70 tisoč obiskovalcev in gostov, za organizirane obiske pa se prijavljajo iz vse Slovenije, zamejstva, drugih republik in tujine. Tuji gosti so prišli že iz 24 držav. MARIJAN ZLOBEC
PREIZKUS AKUSTIKE V VELIKI DVORANI — V veliki dvorani Cankarjevega doma je bilo že nekaj akustičnih preizkusov, kot tudi meritev trajanja polnjenja in praznjenja dvorane v slučaju višje sile. Oba preizkusa sta zelo uspela: akustika bo odlična, polna dvorana obiskovalcev pa se izprazni v 72 sekundah. Na akustičnem preizkusu sta nastopila pevski zbor in zabavni ansambel. Orgle so na desnem boku.
(Foto: Dragan Arrigler)
.....................................m...................................................................m
POMEMBNO ZALOŽNIŠKO DEJANJE ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
Poezije Andreja Budala - odkrivanje naše pozabljene literarne preteklosti
VBudalovi literarni zapuščini je registriranih okrog 400poezij, od ljubezenskih do domoljubnih
Odkrivanje naše pozabljene literarne preteklosti: tako bi lahko označili uredniško zamisel, ki je pri Založništvu tržaškega tiska spodbudila pred nedavnim izdajo dveh pesniških zbirk: Janka Samca »Sen morja* in Andreja Budala zbirko «Pesmi». O prvi je Primorski dnevnik že obširno poročal (27.6.81), zato velja tu osredotočiti našo pozornost na Andreja Budala, ki nam je sicer bolj znan kot prozaist, prevajalec, esejist in literarni kritik, manj pa kot rahločuten, verzno-tehnično podkovan in nadarjen pesnik. K temu je nedvomno pripomoglo dejstvo, da je bil njegov pesniški opus razdrobljen po slovenski literarni in neliterarni periodiki in da prej še ni doživel samostojne objave, pa tudi temeljitejše literarno kritične obravnave. Izdaja Samčeve in Bu-dalove pesniške zbirke skriva v sebi ob pionirskem lemežu v zamejsko pesniško ledino še druge konotacije: postavlja se po robu splošno razširjeni in šolsko standardizirani zavesti, da je tukajšnje zamejsko slovstvo revno, količinsko in kakovostno omejeno na par imen, romanov in pesniških zbirk večinoma novejšega datuma. Pri tem pa deloma tudi zaradi neraziskanosti tega slovstva spregleduje njegovo razvojno linijo. Potegniti jo je mogoče vse od A-lasie da Sommaripa (1607) do naših dni z jasno zavestjo, da je bil Trst v določenih obdobjih ekonomsko in
•H.nm>>in.fninimM»i.»»m<u»M>».m.mHf...,,i»,.«n«m>.Hn,ii,n.nuHn,.n».in..,,..n.n...nm<n»i..,nn.n,»»n.»....n.,H.,<<,»..n,,..i.,,,i»n.,Hn,.,n,.nn,HU,..i.,nn,u,«,.,i.»u.|.,nH.||.HiHl.un|i.u.l»»mf...u|u...H
Dvanajst zborov na 8. koncertu letošnje revije «Primorska poje»
Od zamejskih zborov so se predstavili moška zbora iz Podgore in Nabrežine, mešana iz Ricmanj in Trebč ter mladinski zbor GM iz Trsta
Na osmi pevski reviji »Primorska poje* v Gorici so nastopili: bloški zbori iz Podgore, Cerkna, Bilj, Opatjega sela, Anhova in iz Nabrežine, mešani iz Trnova. Renč, Ricman j, Trebč ter mešani mladinski zbor Glasbene matice Trsta in Učiteljski ženski zbor iz Tolmina.
Pozitivno obeležje pevske revije v Gorici izhaja iz primerov določenih kakovostnih premikov, ki so lib pokazali nekateri zbori, obe-nem pa je nekaj zborov že prej Potrjeno stopnjo dovršenosti ponovilo z enakim uspehom ali pa z manjšimi odstopanji, vendar ne v taki meri, ki bi bistveno spremenila izvajalsko vrednost.
Prvič je nastopila moška skupina «Fantje treh vasi*, ki ima syoj sedež v Biljah; mladi glasovi bi utegnili številčno izpopolniti in glasovno znatno osvežiti biljen-ski zbor, ki ga sestavljajo starejši pevci, pojo fantovsko pristno in iskreno. Mešani zbor iz Renč sc je izvlekel iz začetniških težav, Poje bolj čisto in ima možnosti, da se v nadaljnjem delu povzpne na tako stopnjo glasovne uglajenosti in izvajalske enotnosti, da Se bo lahko predal bolj sproščenemu interpretiranju, ki še m prestopilo meje določene togosti. Moški zbor iz Anhovega je potrdil svojo interpretativno prepričljivost, ne moremo pa mimo površnosti nekaterih posamezni kov v basih, ki s svojim netočnim zadevanjem in tudi občasnimi gla sovrhmi odprtostmi kvarijo celot ni zvok Največji kakovostni vzpon je pokazal mešani zbor iz Trebč,
ki ga vodi pevovodkinja Vilma Padovan; ta zbor je že lansko leto opozoril nase, vendar ne v taki meri kakor letos, ko se je predstavil kot vokalno vešče pripravljena pevska skupina mladih glasov, polnih pevske zavzetosti; nadarjena pevovodkinja, čeprav tudi sama mlada, je svoje sno-valno hotenje prepričljivo utelešala v tem zboru, ki je v čistem in ubranem petju oblikoval v plemenitem pevskem navdihu. Tudi mešani mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta je nastopil prvič; ta zbor je na poti reševanja zelo perečih glasovnih problemov, ki se navezujejo na fiziološke razvojne stopnje doraščajočih, kar nalaga težko in odgovorno delo; zlasti pri fantih predstavlja mu-tacijsko obdobje v splošnem dva glavna problema: prvi je vpliv še ne razvitih glasov, ki tudi še nimajo svoje dokončne polnosti in barve, na celotni zborov zvok in njegovo obarvanost; drugi predstavlja nevarnost, da bi z neveščimi prijemi kvarno vplivali na normalen razvoj s forsiranim pet jem bodisi v pogledu zmogljivosti petja v višino ali globino, bodisi v pogledu dinamike 'L ozirom na to se mora pevovodja v prvi vrsti zateči k taki literaturi, ki ne bo prestopila meje zmogljivosti takega zbora, da bo s posebnim vzgoj nim pristopom reševal probleme posameznika in nekvarno vplival na glasovni razvoj, a obenem skušal čim več prispevati k homogenosti posameznih pevskih skupin, predvsem fantovskih in na ta način tudi glasovni izenačenosti in
zlitosti vsega zbora. Ni vprašanje pri tem zboru toliko v interpretacijah, ki so bile dobro zasnovane, a zaradi precejšnje razglašenosti in nezlitosti, kot posledice zgoraj navedenih težav, v smislu nazornosti oslabljene, temveč se kot temeljna zahteva pojavlja nujna potreba, da se čimprej pristopi k sistematičnemu obravnavanju in razčiščevanju glasovne problematike. Učiteljski zbor iz Tolmina je začel prvo pesem z zadržanostjo, dokaj nazorno pa je izoblikoval Pirnikovo »Naprej*, ki predstavlja v vokalno tehničnem in muzikalno izraznem pogledu dokaj trd oreh. Vrabčeva »Čukova ženitev* pa je bila malce prehitra. Zbor odlikuje čvrsta vokalna utrditev in celotna izravnanost, vendar je tokrat sopranska skupina bila na določenih mestih v smislu homogenosti nekoliko oslabljena. Kakor vselej, pa je Vera elemente Kojič zbor zelo dobro pripravila. Le več samozavesti in sproščenosti pri interpretiranju bi želeli.
Moški zbor iz Nabrežine brez dvoma sodi med glasovno ubrane, prepričljive interpretatorje, ki se z uspehom lotevajo tehtneje izbrane zborovske literature. Tokrat sicer interpretacije še niso dosegle tisle stopnje dognanosti, kakršno je zbor že pokazal, vendar pa mislim, da je to bolj posledica iskanj novih, individualno pogojenih interpretativnih pristopov, ki so bili pri dirigentu očitni, odra žajo sicer ustvarjalni nemir in umetniško pobudo, kar je vsekakor pozitivno, vendar se eksperi-
menti vselej enako ne posrečijo. Moški zbor iz Podgore bi bil lahko boljši, če bi nekateri pevci, posebno basi, bolj odpirali usta in jasno izgovarjali samoglasnike, pa tudi bolje obvladali svoj pevski delež, tako pa je bilo več basov, ki enostavno niso bili dovolj pripravljeni in s tem oškodovali zbor. Moški zbor iz Cerkna je solidno pripravil dve pesmi, medtem ko Bučarjeva »Tam, kjer pisana so polja* ni zvenela čisto in to predvsem zaradi nepreciznih basov; pri Maroltovi «Barčica» bi si želeli več izrazno osmišljenega interpretiranja z ozirom na vsebino te kitične pesmi. Petje mešanega zbora iz Trnova zapušča vtis prepričljive prisrčnosti, opozorili pa bi na slabosti in pomanjkljivosti v pogledu nedovoljne zlitosti sopranov, ki pojo »stisnjeno*, pa tudi več pevske discipline bi koristilo zborovski enotnosti v delovanju. Moški zbor z Opatjega sela je pomnožen z mladimi glasovi, ki so zboru vtisnili tudi določeno glasovno svežino, prinesli so pa s seboj tudi nove probleme, kar je pač popolnoma razumljivo; navaditi se bo treba na potrebno dovoljno odpiranje ust in na jasno izgovarjavo, pa tudi na bolj uvež-bano dihanje; zbor ima že preizkušenega pevovodjo, le bolj slediti bo treba njegovim zahtevam. Mešani zbor iz Ricmanj bi potreboval več glasovne uglajenosti, predvsem pa, da bi odpravil glisandi-rajoči načir) petja v ženskem delu.
V celoti je goriška revija po svojem kakovostnem poprečju bila sprejemljiva. IVAN siLlč
kulturno pomemben v slovenskem etničnem prostoru. Dedič te kulturne samoniklosti, obenem pa nit, ki vodi do Ljubljane in slovenske moderne, je bil tudi Andrej Budal. Medtem ko je namreč po eni strani vzklikal »Od Soče smo...* je bil po drugi močno zavezan slovenski moderni in njenemu pesniško najbolj nadarjenemu glasniku Otonu Župančiču. O tem ne govorita le dve pesmi iz pričujoče zbirke (Tehtanje, Otonu Župančiču — Za jasnejše dni), ki se neposredno obračata nanj. ampak mnogo bolj vsebinske in stilne podobnosti med njima, ki — da govorimo s poetom škrjančkov. polj in cvetja — »plasnejo* na dan od časa do časa med Budalovimi verzi. Kljub neutajljivim vzporednicam, ki jih je moč potegniti med goriškim pesnikom in slovenskim starejšim pesniškim izročilom, med Budalom torej in Gregorčičem ali Župančičem, ohranja njegova poezija vendarle precejšnjo samostojnost. Ob sili čustva, ki rojeva svet in se vedno znova tudi sama obnavlja »v nebroju oblik*, je ta samostojnost še najizrazitejša: iz ljubezni do ženske, do otrok in do domovine so se Budalu porodili mehki, tekoči stihi. Polni hrepenenja. »Ljubezenske pesmi pa so najbolj pristne takrat*, ugotavlja v spremni besedi urednica zbirke Milena Lavrenčič Lapajne, »kadar je pesnik oblikovno najmanj ambiciozen.*
S tem sem že na samem začetku — ljubezenske pesmi so v zbirki na prvem mestu, sledijo jim izpovedne pesmi in refleksije, pesmi o vojni in domovini ter o-troške pesmi — predvsem pa ob najobčutljivejših strunah pesniškega ustvarjanja opozoril na potezo, ki izziva nelagodnost bralca ob Budalovem opusu: artizem. Njegova oblikovna ambicioznost se kaže tako na ravni zunanje forme, ki je preobložena z enjambementi, a-naforami in aliteracijami, kot na semantični ravni z namensko od-branostjo besede (izrazi: nebo-sklon, odbeglost, poset itd.). V verze s toplo idejno, motivno in čustveno vsebino vnaša tako pesnik hladen, razumsko zgrajeni a-kord, note, ki so melodiji vsebine tuje. To je sicer zaznavno že v ljubezenskih pesmih, še opaznejše v njegovi izpovedno meditativni liriki.
K čustvu se Budal zopet vrača v tistih verzih, ki govore o vojni, in domovini. Pot gre tu v drugo, čisto nasprotno smer: čustvo je goreče, boleče. Kliče k svobodi (...zdaj narod sam je sebi car. -Nova ustava), bratstvu (Strahotna meja! Vendar duš ne loči / od vaših, bratje; druži nas en duh...* — Od Soče smo) paziva k pravičnemu boju (»Oj blagor vam, ki se boste borili / za to, kar najsvetejšega je v vas!* - Vojaški vlak). Literarna vrednost tega ustvarjanja je zato okrnjena, saj je podrejena čisto konkretnim, neumetniškim namenom in prevzema zato določen narodno-budniški značaj. Z drugimi besedami: »Odlikuje se sicer z oblikovalno spretnostjo. je pa večinoma vprežena v ljudsko-prosvetne ali narodno o-hranitvene naloge.* (Jože Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo).
Gornja ugotovitev pa velja le za del Budalovega pesniškega o-pusa. Njegovim otroškim pesmim je, denimo, povsem tuji. V njih je goriški pesnik ustvaril sintezo verzno tehnične oblikovalne spretnosti in igrice domišljije. Da mu je bila ta poezija resnično pri srcu, potrjujeta kontinuiteta njenega nastajanja in posebno poglavje Budalove biografije, ki beleži od leta 1936 do decembra 1945 izdajanje mladinskega mesečniki Mla-
di svet. Pisal in sestavljal ga je Budal sam s pomočjo svojih o-trok. V desetih letih je tako ustvaril kar 120 rokopisnih številk te družinske revije.
Ostala poglavja njegove biografije podrobneje osvetljujejo njegovo literarno pot: Andrej Budal je bil doma iz štandreža pri Gorici. Tu se je leta 1889 rodil Jožefu Budalu in Franci Marušičevi. V rodni vasi je obiskoval tudi slovensko osnovno šolo. Po nemški klasični gimnaziji v Gorici se je vpisal na romanistiko na Dunaju in leta 1913 iz nje tudi doktoriral. Od tu dalje je bila njegova pot življenjska usoda profesorja,' ki so ga najiete vojne in povojne razmere silile iz kraja v kraj. Tako je služboval v Gorici. Idriji, Tolminu, Vidmu, Perugi, Benetkah in nazadnie še v Trstu, kjer je umrl leta 1972.
Na literarno pot je stopil že leta 1906, ko je s humoristično prozo opozoril nase v »Primorskem listu*. Leto zatem je poskusil tudi s poezijo in v »Vrtcu* objavil svojo prvo pesem »Majnik*. Od tu dalje je ostal, podobno kot Janko Samec, zavezan revialnim objavam: leta 1910 je začel sodelovati v Ljubljanskem zvonu, kasneje v Slovanu, nato pa še v vrsti primorskih listov (Njiva, Koledar Goriške matice, Mladika, Naš glas, Novi rod, Edinost) ter v ljubljanskih mladinskih revijah Naš rod in Zvonček. Po drugi svetovni voj-
ni je objavljal v tržaških Razgledih, Koledarju Gregorčičeve družbe, Koledarju OF, Jadranskem koledarju, Ljudskem tedniku, Primorskem dnevniku, Soškem tedniku itd. Vseli doslej evidentiranih Budalovih poezij je nad 400. Postavljajo nam pa, poleg že začetih tematskih, idejnih in stilnih vprašanj, še svojevrstno zagonetko glede psevdonimov: Pa-stuškin, Andrej Labud, Ivo Dren, Slavko Slavec, P-t-n, Bu, -st, -d-, so imena in kratice, ki jih je Budal izmenično uporabljal. Zakaj? Mogoče zaradi napetih družbenih in zgodovinskih razmer? Mogoče, pa ne samo zat»: saf še je za nje skrival tudi ko so bili časi ugodnejši. Kaj torej? Dvom v lastne pesniške, umetniške sposobnosti, strah pred kritiko? Kakorkoli že, ta vprašanja so ob tekstih manj važna. Pomembni in zavezujoči so verzi. In ti verzi so po svoje zanimiv doprinos naši zamejski literarni zakladnici.
Z zbirkama «Sen morja* Janka Samca in «Pesmi* Andreja Budala mogoče res nismo odkrili klasičnih biserov, opravljeno pa je tako prepotrebno raziskovalno delo, ob katerem smo nasitili svojo radovednost glede naše pesniške preteklosti. Izkazali pa smo tudi dolžno pozornost marljivima in ne nepomembnima pesniškima delavcema na Primorskem.
Platnice Budalovih pesmi so posnetek oljne slike Vladimira
Klanjščka: s svojimi toplimi barvami in starožitnimi motivi zelo primemo opozarjajo na vsebinske razsežnosti zbirke.
MIRAN KOŠUTA
revije
GALEB št. 7
mla-
Sedma, marčna številka dinske revije «Galeb», je v znamenju pomladi in Velike noči. Prebujanju narave je namenjen predvsem. izbor pesmic in ilustracij, pa tudi nekaj proznih sestavkov je v posredni ali neposredni zvezi s tem letnim časom. Srednja barvna priloga je tokrat namenjena delovanju šole Glasbene matice v Trstu in njenih podružnic. Siike prikazujejo gojence in ansamble pri vajah in nastopih. Drugi del priloge pa je namenjen prikazu zunanjosti in notranjosti goriškega Kulturnega doma. Koristni so tudi sestavki o steklini in o alpinizmu, o rojstvu znamke itd.
Pisma šolarjev so tokrat prispevali učenci 3. razr. osnovne šole »I. Grbec* v Skednju in otroci 3. razr. osnovne šole »F. Milčinski* s Katinare. Prvi pišejo o praznovanju 8. marca, drugi pa o reviji »Pesem mladih*. Pesmice pa so prispevali šolarji od Sv. Ivana, Sesljana, Trebč in Štandreža.
Razvoj znanosti in tehnike zahteva nenehno izobraževanje delovnih ljudi
Pogovor z direktorico Obalne delavske univerze v Kopru Marijo Vogričevo
Obalna delavska univerza Ivan Regent v Kopru je delovna organizacija usmerjenega izobraževanja, ki načrtuje in izvaja programe vzgoje in izobraževanja za delovne ljudi in občane. Gre za izpopolnjevanje družbenega, strokovnega in splošnega znanja na področju družbenega političnega delovanja, samoupravljanja, družbene samozaščite, Kakor tudi za delo na delovnem mestu in za osebno življenje. V dobrih dvajsetih letih delovanja je šlo skozi to ustanovo na desettisoče ljudi, mnogi pa so dobili tu podlago tudi za študij na fakultetah. V ilustracijo obsega dela naj navedem samo lanske podatke: v Kopru, Izoli in Piranu so organizirali 357 različnih oblik izobraževanja z nad 11 tisoč udeleženci. In kako vse to zmorejo? To je bilo prvo vprašanje, ki sem ga zastavil direktorici Mariji Vogričevi.
Kolektiv Delavske univerze je po številu skromen in je res treba veliko truda, da zmoremo organizacijo celotnega programa. Spoznanje, da hiter razvoj znanosti in tehnike ter razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov zahteva nenehno izobraževanje, počasi vendarle nezadržno prodira v zavest delovnih ljudi in občanov. To se odraža tudi v odzivu za vključevanje v razne izobraževalne dejavnosti.
Ali se srečujete s primeri nerazumevanja?
Vsekakor so še organizacije združenega dela, ki bi morale v marsičem spremeniti odnos do izobraževanja ob delu. Izobraževanje kot pravica in dolžnost še zmeraj ni sestavni del njihove dolgoročne kadrovske politike. Mnoge vrzeli se kažejo v pretoku informacij med združenim delom in izobraževalnimi ustanovami glede potreb in interesih po izobraževanju.
Kako bi na kratko predstavila letošnji program?
Gre za šest večjih dejavnosti: izobraževanje za samoupravljanje in družbenopolitično delovanje, potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, izpopolnjevanje in usposabljanje za delo,
splošno izobraževanje in kulturna estetska vzgoja, osnovno splošno izobraževanje odraslih in svetovalno delo. Izobraževali bomo v seminarjih in tečajih ter organizirali predavanja, razstave, kulturne prireditve. Še naprej bomo nudili pomoč pri samoizobraževanju občanov, delovnim in drugim organizacijam bomo ponagali pri programiranju izobraževalnih potreb, u-sposabljali bomo predavatelje itd.
Kakšen Je odnos med posredovanjem in sprejemanjem znanja?
Vrednotenje učinka izobraževanja je sestavni in zelo pomembni del naših programov. V vsaki izobraževalni obliki sprotno preverjamo, kako udeleženci ocenjujejo kvaliteto posredovanja gradiva, na koncu tečajev pa organiziramo ustne ankete, pogovore in podobno. Vsaka izobraževalna skupina je samoupravno organizirana in moramo upoštevati, kako reagira na morebitne slabosti v učno-vzgojnem procesu. Gre torej za enakopravni položaj vseh udeležencev izobraževalnega procesa.
Ali bo Delavska univerza tudi v prihodnje organizirala izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe?
Samo v primeru, če s» bodo tako dogovorili uporabniki in izv a
jalci. Sicer pa moramo upoštevati, da za tako zahtevno dejavnost nimamo ustreznih pogojev (kadri, oprema kabinetov itd.). Za dejavnosti, ki jih načrtujemo,, se zadnje mesece tudi tehnično usposabljamo, saj bo v kratkem začela delovati interna televizija.
V prostorih Delavske univerze v Kopru je tudi spominska soba Ivana Regenta?
Da, ponosni smo, da so nam zaupali ureditev prostora, v katerem lahko predstavljamo življenje in delo velikega revolucionarja. Zdaj bomo sobo tehnično opr,e-mili, tako da bodo lahko obiskovalci tudi podoživljali vse tisto, za kar je živel in delal Ivan Regent.
Opazil sem, da ste začeli tudi z javnimi kulturnimi prireditvami?
Ustanovili smo kulturno društvo delavske univerze, ki je z uspehom priredilo dva kulturna zabavna večera, namenjena sedanjim in bivšim slušateljem, predavateljem in drugim občanom. Sodim, da je treba s tem nadaljevati, saj se taka oblika, to je izbran kulturni program in nekaj razvedrila po napornem delu kar prileže.
Kako je s sodelovanjem z zamejstvom?
Sodelovanje s sorodnimi organizacijami v zamejstvu želimo kar najhitreje vzpostaviti, upamo, da bo naša pobuda sprejeta.
Za konec še vprašanje, ali ti »• stane kaj časa za tvoj konjiček, to Je literaturo?
Čas si je res treba odtrgati in tako zelo počasi napreduje pisanje mojega tretjega romana, ki bo zajel življenje mladine o-krog leta 1960. Upam, da bo končan do konca leta.
LJUB AN OMLADIČ
NOGOMET
JUTRI V EVROPSKIH POKALIH
Konec poti Radniikega? Juventus in Fiorentina zopet skupaj
Milan osvojil zlata vredni točki - Videmski prvoligaš že na varnem
Niški nogometaši branijo proti Hamburgerju minimalno prednost enega gola • Bayern in Standard že v finalu ?
V okviru evropskih nogometnih pokalov bodo jutri na sporedu povratne tekme polfinala pokala prvakov, pokala pokalni!) prvakov in pokala UEFA. Pozornost številnih ljubiteljev nogometa pri nas in v Jugoslaviji je usmerjena na tekmo Hamburger SV - Radnički, ki jo bodo odigrali v nemški metropoli. Radnički gre v ZRN le /. minimalnimi obeti. da iztrže kaj več kot častni poraz. Kljub vsemu pa pravijo, da je žoga okrogla in zato se znajo niški igralci celo uvrstiti v finale pokala UEFA. V prvem srečanju je Radnički premagal Hamburger z 2:1 in če bi v Nemčiji zabil vsaj en gol, bi bilo možno tudi presenečenje. Igralci Radničkega so se dobro pripravili na tekmo, v soboto so nekateri nogometaši počivali, tako da bo imel Nenkovič možnost široke izbire.
Zelo zanimiva bo tekma v polfinalu pokala "prvakov med Aston Vil-lo in Anderlechtom. V prejšnjem srečanju so zmagali Angleži z 1:0, jutri pa jim bo najbrž trda predla, saj so Ivičevi varovanci na domačem igrišču zelo nevarni. Razburje-
nja ne bi smelo manjkati niti na srečanju med Barcellono in Totten-hamom, čeprav veljajo Španci za favorite, ker so na gostovanju v Angliji iztržili povoljen rezultat 1:1.
Najbrž je tudi naloga za Standard končana in bo jutrišnja tekma proti Dinamu iz Tbilisija gola formalnost, saj so Belgijci že zmagali v Sovjetski zvezi.
JUTRIŠNJI SPORED Pokal prvakov
Bayern - CSKA Sofija	(3:4)
Anderlecht - Aston Villa	(0:1)
Pokal pokalnih prvakov Standard - Dinamo Tbilisi	(1:0)
Barcellona - Tottenham Pokal UEFA
Goteborg - Kaiserslautem Hamburger SV - Radnički V oklepaju izidi prvih tekem.
(1:1)
(1:1)
(1:2)
Presenetljiv poraz SZ
OLAVARRIA — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je v okviru svoje turneje po Argentini odigrala drugo tekmo proti drugo-ligašu Loma Negra in presenetljivo izgubila z 1:0.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI 1
Po 26. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva je položaj tako na vrhu kakor na dnu lestvice še zelo zapleten.
Fiorentina je namreč dohitela Juventus na prvem mestu in se sedaj pripravlja na ogorčen posredni dvoboj za osvojitev naslova državnega prvaka. Juventusu ni uspelo premagati solidnega Ascolija, Fiorentina pa je tesno premagala Bologno. Naj omenimo, da se je v tekmi v Firencah hudo poškodoval napadalec Bologne Chiodi.
Z zmago Milana v Genovi pa je tudi na dnu lestvice vse živo. V tekmi, ki je odločala o njihovi u-sodi so Milančani z igro na vse ali nič premagali neposrednega nasprotnika v boju za obstanek v ligi. Cagliari pa je moral v Ceseni priznati premoč domačinov. Kot kaže se bo boj za obstanek bil med temi ekipami. Rahli favorit je po našem mnenju ravno Cagliari, ki bo na domačem igrišču odigral oba derbija z Genoo in Milanom.
Videmski prvoligaš pa si je z zmago nad že obsojenim Comom že zagotovil obstanek v ligi.
IZIDI 26. KOLA
Avellino - Torino	0:0
Cesena - Cagliari	2:1
Fiorentina - Bologna	1:0
Genoa - Milan	1:2
Inter - Napoli	1:1
Juventus - Ascoli	1:1
Roma - Catanzaro	2:2
Udinese - Como	1:0
LESTVICA
Juventus. Fiorentina 39: Napoli, Inter 32; Roma 31; Ascoli 28; A-vellino, Catanzaro 26; Cesena 25; Udinese 24; Torino 23; Bologna 21; Genoa 20; Cagliari 19; Milan 18; Como 13.
PRIHODNJE KOLO (25.4.) Ascoli - Cesena; Bologna - Udinese; Cagliari - Genoa; Catanzaro -Torino; Como - Roma; Juventus -Inter; Napoli - Fiorentina; Milan -Avellino.
2. ITALIJANSKA LIGA
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
V velikem finalu Partizan in Cibona
Partizan in Cibona bosta igrala veliki finale za določitev letošnjega jugoslovanskega košarkarskega prvenstva.
^ »	— a V končnici prvenstva, ali bo-
K r	A Ije v *play-offs*, torej ni prišlo do
L	^ presenečenj. V velikem finalu se
bosta potegovali moštvi, ki sta ■j?;'; • V’j tudi po regularnem delu prvenstva "-EPP	končali na prvem, oz. drugem me-
Hl.	stu prvenstvene razpredelnice.
* Finalista pa nista dosegla tega cilja tako lahko. Nasprotno! Obema je bila potrebna tretja tekma, da sta izločila svoja tekmeca.
Partizan je namreč v soboto v Beogradu igral tretjič proti Zadru in tudi zasluteno zmagal. Razlika v koših pa je vseeno preostra z Zadrčani, ki gotovo niso igrali podrejene vloge, čeprav so nastopili brez svojega najboljšega predstavnika Branka Skročeja. Beograjčani pa so zmagali, ker so bili predvsem točnejši pri metu. Pri tem pa se je zopet izkazal izredni Dražen Dalipagid. ki je do segel kur 39 točk. Dalipagič je bil v začetku tudi edini, ki se je enakovredno boril z gosti, saj je od skupno 25 točk. ki jih je zbral Partizan, dosegel on kar 20.
Prava košarkarska poslastica pa je bila tekma v Zagrebu. Za to srečanje je bilo zanimanje izredno, saj se je zbralo v zagrebški športni palači več kot 12.000 gledalcev, ki niso ostali razočarani.
Tako Cibona kot Crvena zvezda sta namreč prikazali zelo kakovostno igro. Cibona pa je le zaslu-
ženo zmagala, čeprav gre priznati, da so bili Beograjčani domačim košarkarjem povsem enakovreden tekmec. Trener Ranko žeravica je odlično pripravil svoje moštvo, ki je doseglo vrhunec forme prav v končnici prvenstva. Odlično je v Zagrebu igral predvsem žižič, toda tudi ostali so povsem zadovoljili. V vrstah Cibone je bil tokrat najboljši Petrovič. Za zmago pa imajo zaslugo prav vsi košarkarji in še posebno presenetljivi Ušič.
Prvi del «playroffs» je torej za nami. Obračun je več kot pozitiven. Nov sistem igranja se je pokazal zelo posrečen. Zanimanje gledalcev je bilo namreč izredno. Tekme so bile izredno kakovostne in razburljive. Jugoslovanska liga je tako dobila novega čara. S tem sistemom igranja velja vse kakor nadaljevati.
Letošnja finalista sta Partizan in Cibona. Moštvi sta prednjačili v prvenstvu in sta si finale povsem zaslužili. Kdo je favorit? V rahli prednosti je vselMkor Partizan, ki bo lahko igral dve od treh tekem na domačem igrišču. Sicer pa je letos Cibona že v evropskem in državnem pokalu po kazala, da je pripravljena za take boje.
TAKO V POLFINALU «PLAY-OFFS»
• Partizan Beograd — Zadar 2:1 (103:95; 81:88
95:73)
4| Cibona Zagreb — Crvena zvezda Beograd 2:1
* - »‘trsJrofr.TorYfr-97:90)
Prvo finalno srečanje med Partizanom in Cibo-no bo jutri v Beogradu.
IZIDI 30. KOLA	
Brescia - Catania	1:0
Cavese - Lazio	0:0
Cremonese - Bari	1:1
Foggia - Rimini	0:0
Lecce - Pescara	1:0
Palermo - Pistoiese	1:1
Piša - Perugia	2:2
Reggiana - Verona	0:0
Sambenedettese - Varese	1:0
Spal - Sampdoria	0:3
LESTVICA	
Piša, Verona, Sampdoria	37; Pa-
lermo, Bari 36; Varese 35; Perugia, Cavese 32; Lazio, Catania 31; Pi-stoiese 30; Sambenedettese 29; Lec-ce 28; Reggiana 27; Brescia, Fog-gia 26; Cremonese, Rimini 25; Spal 24; Pescara 16.
3.	ITALIJANSKA LIGA
Triestina ugodno presenetila v Trevisu
Treviso — Triestina	0:2
(0:0)
TRIESTINA: Nardini, Costantini, Schiraldi, Leonarduzzi. Mascheroni, Marozzi, De Falco, Mitri, Gregorič (60: min. Rossi). Zanini, Ascagni.
STRELCA: v 69. min. Costantini, v 81. min. Marozzi.
Triestina je v Trevisu poskrbela za lep podvig. Res je, da se po nedeljski zmagi na tujem igrišču (šesta po vrsti) položaj Tržačanov bistveno ni spremenil. Razveseljivo pa je, da so tržaški igralci, kot kaže, ponovno našli voljo do igranja, tako da bomo verjetno lahko v nadaljevanju prvenstva sledili dobrim nastopom." V Trevisu je Triestina popolnoma, nadigrala domačine, ki so igrali precej medlo in neodločno. V vrstah Tržačanov se je izkazal mladi, perspektivni Gregorič.
IZIDI 28. KOLA
Atalanta - Trento	0:0
Fano - Empoli	1:1
Modena - Forli	1:0
1:0
1:0
0:0
1:1
1:0
0:2
Monza - Vicenza Padova - Alessandria Rhodense - Parma Sanremese - Piacenza S. Angelo - Mantova Treviso - Triestina LESTVICA
Atalanta 41; Monza, Modena 40; Vicenza 36: Padova 35; Triestina 33; Trento 29; Treviso 27; Fano 26; Piacenza, Parma 25; Forli 24; A-lessandria 23; Rhodense 22; Sanremese, Mantova 21; Empoli 20; S. Angelo 16.
PRIHODNJE KOLO (25.4.) Alessandria - Atalanta, Empoli -Modena, Forli - Sanremese, Mantova - Fano, Monza - Treviso, Parma - S. Angelo, Piacenza - Padova, Triestina - Trento, Vicenza -Rhodense.
Peru v formi
BUDIMPEŠTA - Nogometaši perujske izbrane vrste se s pospešenim ritmom pripravljajo na svetovno prvenstvo v Španiji,
Po nekaj prijateljskih tekmah na Apeninskem polotoku so se pomerili tudi proti Madžarski in zasluženo zmagali z 2:1.
Dinamo praktično že državni prvak
Zagrebški Dinamo je praktično letošnji državni prvak. Praktično le zato, ker do konca prvenstva manjkajo še tri kola in Crvena zvezda ima še teoretske možnosti, da prehiti dinamovce. To pa bo bržkone nemogoče, saj imajo Zagrebčani zelo ugodno razlUzo v golih, poleg tega pa jim v ostalih treh srečanjih zadostuje le ena točka za matematično gotovost osvojitve toliko pričakovanega slavja.
Dinamovi navijači so ta naslov čakali polnih 24 let in zato je povsem razumljivo, da je bilo slavje v Zagrebu po nedeljski zmagi proti Željezničarju izredno. Največje zasluge za letošnji uspeh Dinamove ekipe pa gotovo ima trener Čiro Blaževič, ki je sestavil zares homogeno moštvo.
Tudi na dnu lestvice je že vse
odločeno. Zagreb in Teteks sta praktično že drugoligaša. Moštvo iz Tetova pa ima vendarle zadoščenje, da je prav v nedeljskem kolu premagalo Zagrebčane in ni več na zadnjem mestu razpredelnice.
Zanimanje ljubiteljev nogometa v Jugoslaviji je sedaj osredotočeno na borbo za uvrstitev pod samim vrhom, ki bo omogočila nastop v pokalu UEFA. Glavna kandidata ostajata Crvena zvezda, ki je v tem kolu zanesljivo premaga-
la Rijeko, m Hajduk, ki je visoko odpravil Partizana.
Sicer pa tudi Budučnost, Velet in Sarajevo niso brez možnosti.
Tudi v tem kolu so bili strelci še kako razpoloženi. Le eno srečanje se je končalo brez zadetkov (Velež - Vardar) in le v Tetovu je padel le en gol. Povsod drugje pa prava toča zadetkov in na splošno povsem zadovoljiva igra.
že jutri bodo navijači zopet prišli na svoj račun. Poleg težke preizkušnje, ki čaka Radničkega v
pokalu UEFA, bosta tudi polfinalni srečanji jugoslovanskega nogometnega polca la.
IZIDI 31. KOLA Dinamo - Željezničar	2:0
Hajduk - Partizan	3:0
Budučnost - Olimpija	4:2
Beograd - Osijek	3:2
Velež - Vardar	0:0
Teteks - Zagreb	1:0
Crvena zvezda - Rijeka	4:1
Sloboda - Vojvodina	3:0
Sarajevo - Radnički	3:2
LESTVICA
Dinamo 47; Crvena zvezda 41; Hajduk 40; Budučnost, Sarajevo 34; Velež, Partizan 33; Željezničar 32; Beograd, Rijeka 30: 0-limpija. Vojvodina, Sloboda 29; Radnički 27; Vardar 26; Osijek 25; Teteks 20: Zagreb 19.
PRIHODNJE KOLO (25.4.) Željezničar - Velež, Vardar • Budučnost, Osijek - Crvena zvezda, Rijeka - Hajduk, Partizan -Sloboda, Vojvodina - Teteks, Zagreb - Sarajevo, Olimpija - Beograd (24,4.), Radnički - Dinamo (25.4, po TV).

KOŠARKA
V ČETRTFINALU «PLAY-0FFS»
Goričanom ni uspel podvig
Izgubili so v Turinu - Sinudyne poskrbel za veliko presenečenje
Berloni — San Benedetto 91:76 (49:39)
BERLONI TURIN: Caglieris, Mandelih Brumatti 36, Bechini, Vero-nelli. Ford 20, Sacchetti 7, Wansley 14, Benatti in Manzin.
SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 2, Valentinsig, Turel 2, Jones 6, Sfiligoi 4, Paleari 14, Ardessi 20, Pieric 1, Mayfield 27.
Košarkarji San Benedetta iz Gorice so izločeni iz nadaljnjega tekmovanja za italijanski naslov. Tretjo in odločilno tekmo «play-offs» z Berlonijem iz Turina so visoko izgubili. Ne glede na ta poraz pa so košarkarji iz Gorice dosegli veliko več, kot je bilo resnično pričakovati. Tekma v Turinu je bila odločena že na samem začetku, ker sta bila sodnika precej pristranska, saj so Goričani izkoristili bonos že samo po šestil) minutah igre. Osebne napake so v nadaljevanju v največji meri pogojevale igfo San^Be-nedetta, ki se je kar dvakrat približal na razliko šestih košev, a kaj več ni bilo mogoče doseči. Potem ko se je razigral veteran Brumatti, so bili njegovi someščani povsem

KOŠARKA
PO SOBOTNEM SREČANJU PL A Y-OFFS» V REGGIO EMILU
Sijajni navijači tokrat boljši... od jadranovcev
01) odhodu avtobusov v Reggio Emilio je na vsakem shajališču pozdravila jadranovce večja skupina navijačev, kot nam kaže zgornja slika. Vse to pa, žal, ni pomagalo, saj so jadranovci v Reggiu zanesljivo izgubili
Navijači so tokrat povsem dobili svoj boj... z jadranovci.
Prvo etapo «p)ay-offs» v košarkarskem prvenstvu C-l bge je zasluženo osvojilo moštvo Foi nacian-ja iz Keggio Emilie. ki je pred več kot 2-0U0 gledalci premagalo Jadran s 83:68 (48:37 ).
Velika želja do zmage (verjetno prevelika* kol nam je dejal po tekmi trener Splichal) je našim košarkarjem povsem «odrezala no-go*, tako da so verjetno prav v tem zelo pomembnem srečanju igrah eno slabših tekem tega prvenstva.
Ce izvzamemo izid (marsikdo pa bo pripomnil: «To je bilo najvažnejše*), je bila sobotna Jadranova «eks|x:(Jieija* v Reggio Emilio povsem pozitivna. Kako to?
Rože ob odhodu
Jadranovo srečanje v Reggiu se je pričelo te krepko pred 21.15.
V Trstu, na Opčinah, na Proseku velike skupine ljudi niso čakale le na avtobuse za odhod, mnogo jih je bilo tudi, ki so prišli, da bi zaželeli jadranovcem uspešen nastop v tem pomembnem srečanju. Predstavniku društva pa je prijazna ženska prinesla tudi šopek rož. Razpoloženje med potniki je bilo vedro, že pred samim odhodom pa smo opazili med igralci živčnost, nestrpno čakanje na veliko preizkušnjo, živčnost, ki se je stopnjevala med
dolgo vožnjo. Ob vstopu v športno dvorano pa nam je veteran* (in ne kapetan.,.) Jadranovega moštva Edi Kraus dejal: «Nikdar prej ni sem bil tako nervozen, nestrpen.* «Nič dobrega.* smo rekli. Ivo Starc pa nas je prekinil: «Vselej igramo zelo dobro, ko med nami vlada taka nestrpnost, živčnost.*
Slovenska pesem
na tribunah
Vzdušje v športni dvorani v Reggiu je bilo enkratno. Zbralo se je več kot 2.000 gledalcev, od le-teh pa več kot 200 naših (pet avtobusov in nekaj avtomobilov).
Navijanje je bilo na splošno zelo fair, če izvzamemo skupino zelo mladih domačih navijačev, ki so z zgornjega dela tribun pljuvali na naše navijače in jih obmetavali s kovanci in papirjem.
Če so doslej Jadranovi navijači marsikdaj codpovedali* (bodrili so moštvo povsem napačno), pa so tokrat le ti nedvomno dali svojim košarkarjem pravo lekcijo. Ob spremstvu harmonik in kitare so se skoraj skozi vse srečanje v veliki športni dvorani razlegale slovenske pesmi, tudi tedaj, ko je bilo jasno, da so domači košarkarji že osvojili tekmo. Tudi tedaj, ko so naši igrali dejansko izredno slabo.
Tehnična ocena
Jadranov poraz je bil povsem zaslužen. O tem ni dvoma!
Res je, da sta v Jadranovih vrstah manjkala dva pomembna košarkarja, kot sta Robert Daneu in Robert Klobas, ki bi bila še kako potrebna v borbi pod košema. Na dlani pa je, da so košarkarji For-naciarija nadigrali naše košarkarje tudi v vsel) ostalih elementih igre in ne samo v skoku. Pod vodstvom Mannelle, ki je pred leti igral celo v prvi italijanski ligi. so domači košarkarj) povsem onemogočili consko obrambo naših, po drugi strani pa so sami v obrambi tudi o-nemogočili oba najboljša Jadranova strelca Bana in Viteza. Če dodamo še, da so tudi vezni igralci (razen delno Valterja Sosiča) naleteli na slab dan, potem je jasno, da od naših fantov ni bilo mogoče več pričakovati.
«Slabo smo igrali,* je po tekmi dejal trener Splichal. «Slabi smo bili predvsem v skoku. Brez skoka v obrambi pa seveda nismo mogli izvesti naše igre in predvsem protinapadov. s katerimi bi lahko presenetili domačine. Košarkarji For-naciarija so nam tako vsilili svojo
igro. Z zelo ozko consko obrambo pa so nam tudi preprečili zaključevanje pod košem. Pri metu od daleč pa smo tokrat odpovedali. Poraz je bil tako neizbežen.*
B liga je še dosegljiva
V nedeljo bo v Trstu povratno srečanje med tema ekipama. Naši košarkarji imajo možnost, da se svojim navijačem oddolžijo za spodrsljaj v Reggio Emilii.
Bo to možno? Čemu ne? Naši pa bodo morali seveda povsem drugače igrati kot v soboto v Reggiu.
«Tako slabo tudi ne moremo več igrati,* je mnenja trener Splichal. «Prepričan sem, da tega nasprotnika lahko premagamo. Predvsem pa bomo morali zaustaviti njihovega igralca Manncllo, ki se je v prvem srečanju enostavno poigraval z nami. V skoku se moramo odločno poboljšati in nasprotniku - vsiliti svojo igro.*
že na večerji po sobotni tekmi je bilo razpoloženje jadranovcev, kljub spodrsljaju, dobro. Vsi naši igralci so priznali, da so zelo slabo igrah. Za nedeljo pa napovedujejo povsem drugačen boj.
To pa si sijajni Jadranovi navijači tudi zaslužijo. (B. Lakovič)
PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM
Dom zopet uspešen
Dom — Corridoni 74:64 (35:32)
DOM: Sancin. Mauro Dornik 12, Košuta, Batistič, Semolič 27, Ter-čič 8, Čubej, Ziani, Ugo Dornik 9, Hvalič 18.
PON: Terčič (39).
Sodnika: Angeli in Crasnich (oba iz Gorice).
Domovcem je uspelo tudi v nedeljski tekmi zmagati in to na tujem proti solidni peterki Corridoni, ki je pred tem srečanjem imela e-nako število točk na skupni lestvici kot domovci.
Bergočevi varovanci so bili v vodstvu od prve minute do zadnje, le ob polovici polčasa je uspelo domačinom dohiteti «delordeče». Premoč domovcev je bila vidna skozi vseh štirideset minut igre, le v sredini drugega polčasa so si domovci dovolili kratek premor. V zadnjih minutah pa domačinom ni uspelo nadoknaditi izgubljenega, tako da so domovci že četrtič zaporedoma zmagali in to povsem zasluženo. Pohvala gre tokrat vsemu mo-
štvu, zlasti pa Semoliču in Hvaliču, ki sta bila najboljša Domova strelca. (M. č.)
PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM
V 22. kolu promocijskega prvenstva na Tržaškem so poletovci ugodno presenetili, saj so v gosteh po ogorčeni borbi premagali Barcola-no. Uspešen je bil tokrat tudi Kon-tovel, medtem ko so borovci izgubili.
IZIDI 22. KOLA Barcolana - Polet Časa del Frigo - Kontovel Grandi Motori - Bor Inter - Zamboni & Seheriani Scoglietto - CUS Trst Ferroviario - Don Bosco Stella Azzurra - SGT LESTVICA
Scoglietto 36: Ferroviario 32: Don Bosco in Barcolana 28," Stella Azzurra in Zamboni & Seheriani 2G; Gin-nastica Triestina 24; Grandi Motori in Bor 22: Kontovel 20; Polet in Časa del Frigo 16; Inter Milje 6; CUS Trst 0.
77:78
83:105
91:79
81:88
70:60
82:80
59:60
pokopani in ni bilo več nobenih možnosti, da bi pripravili presenečenje še sredi glavnega mesta Piemonta.
V	četrtini finala je prišlo do največjega presenečenja v Cantuju, kjer je Sinudyne iz Bologne premagal domači Squibb po dveh podaljških. Če so Bolonjčani pravi spe-ciabsti za «play-offs*, pa je izločitev lanskega državnega in letošnjega evropskega prvaka največje presenečenje.
Dokaj razburljivo je bilo tudi v Milanu na srečanji) med domačo peterko Billvja in Cidneom iz Brescie. Gostje so bili povsem enakovredni Meneghinu in tovarišem in do končne odločitve je prišlo prav na samem koncu srečanja.
Izidi četrtfinala «play-offs»
Squibb Cantu - Sinudyne Bologna
100:102 (35:43, 83:83, 91:91)
Billy Milan - Cidne#* Brescia 72:66
(31:31)
V	prvih tekmah polfinala «plav-offs», ki bo jutri, parigrfrjO: Scavo-lini Pesaro - Sinudvne Bologna ter Billy Milan - Berloni Turin.
Roggy 93,72 m v metu kopja
SAN JOSE’ — Povsem nepoznani ameriški metalec kopja, 25-letni Bob Roggy je dosegel v metu kopja 93,72, kar je drugi najboljši rezultat na svetu sploh za svetovnim rekordom Madžara Paragija 96,72 m.
Roggy je dosegel nov rekord ZDA v tretji seriji, potem ko je poprej dosegel dva odlična rezultata (91,34 in 90,97 m). Na istem tekmovanju je sprinter Carl Leivis pretekel 100 m v odličnem času 10"13
TENIS
Borg z lahko to premagal Vilasa
TOKIO — Šved Bjorn Borg se očitno vrača v formo. To je razvidno iz uspeha, ki ga je zabeležil na ekshibicijskem turnirju v Tokiu, kje? so poleg njega igrali še Vilas, Van Patten in McEnroe. Borg je v finalu premagal prav Vilasa s čistim 6:1, 6:2. Ta rezultat je toliko bolj presenetljiv, saj je Vilas v izredni formi in je pred kratkim zmagal tudi na turnirju v Monte Carlu.
John McEnroe pa je na turnirju razočaral. Najprej je Američana premagal Vilas, nato pa še Van Patten. tako da je McEnroe obtičal na zadnjem mestu.
BARI — Avstralec McNamee je nepričakovano, a zasluženo osvojil mednarodni teniški turnir v Bariju.
V finalu je premagal Madžara Taroczyja s 6:2, 6:2. V igri dvojic pa sta bila uspešna Ganzabal in Guerrero, ki sta odpravila Botazzi-ja in Du Pasquiera s 6:4, 6:3.
S. Lutman in S. Fabbro povsem zadovoljili
Na državnem prvenstvu v 3. kategoriji, ki je bilo v Genovi, sta nastopili tudi predstavnici goriškega Doma Sonja Lutman in Sabina Fabbro. Za obe igralki je bil to prvi nastop na državni ravni v tej kategoriji. Kljub upravičeni tremi sta naši predstavnici zadovoljili. V igri posameznic sta se obe igralki uvrstili v drugo kolo, kjer pa sta na-
S2 •‘.[jTrj Tjtffi-ITlNMMitt T“
pri žrebu, saj je kionila Sardinki Lecci, ki jg g. asedl* Jcončno 4. mesto, po dolgi 4rf Izenačeni-- borbi in. bi lahko z malo več športne sreče poskrbela za prijetno presenečenje.
V igri dvojic sta naši igralki izgubili v drugem kolu. (MAL)
KOLESARSTVO
Haas prvi v Roubaixu
ROUBAIX — Nizozemec Jan Raas je zmagovalec nedeljske dirke Pariz - Roubaix, ki velja za eno najtežjih preizkušenj svetovnega kolesarstva. «Severni pekel*, kot pravijo tej dirki, se je izkazal za zares takega, saj je veliko število kolesarjev moralo odstopiti zaradi izčrpanosti ali pa zaradi preluknjanih zračnic.
Raas je povsem zasluženo prišel prvi skozi cilj, saj je sprožil svoj napad zelo inteligentno in vešče. Najprej je poslal v ogenj svojega tovariša Peetersa, ko pa so le-tega zasledovalci (med temi je bil tudi Hinault) dohiteli se je pognal kot puščica in za ostale ni bilo pomoči več. Italijani so imeli na nedeljski dirki smolo, saj je Moser dvakrat preluknjal, Contini pa trikrat, kar je zelo vplivalo na njuno uvrstitev.
Vsekakor pa je dirka Pariz - Rou-baix pokazala, da prihaja francoski as Hinault postopoma v formo in da zelo resno računa tako na osvojitev
1.	Raas (Niz.), ki je 273 km pretekel v «7 urah, 21’50”, s poprečno 'hitrefetjo *36,733 km na uro.
2! Bertin (Francija)	po 16"
3.	Braun (ZRN)
4.	Mutter (Švica)
5.	Planckaert (Belgija)	po 37"
•miMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniuiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiMiiHiiiiiiuimiiiuuat
V ORGANIZACIJI ŠPORTNE ŠOLE TRST
Turnir v «med dvema ognjema*
Nadaljuje se turnir v igri <rmed dvema ognjema*, ki ga Športna šola Trst organizira pod pokroviteljstvom barkovljanske osnovne šole, ki letos proslavlja poimenovanje po pisatelju F.S, Finžgarju. Prvi del turnirja, na katerem sodelujejo vse slovenske osnovne šole iz Trsta in iVlilj, se je že končal.
Znani so finalisti in seveda tudi tiste šole, ki so na kvalifikacijskem delu zasedle tretje ali četrto mesto. Za te šole («J. Ribičič* - Sv. Ja kob, «F\ Milčinski* - Katinara, «0. Župančič* - Sv. Ivan in «M. Gregorič Stepančič* - Sv. Ana) se bo turnir nadaljeval v soboto, 24. aprila. Tedaj se bo ponovno razživel Borov športni center, saj organizator računa, da ga bodo množično obiskale vse ostale šole in seveda vzgojitelji. Zgoraj omenjene šole se bodo srečale za sedmo, osmo, deveto in deseto mesto.
Po žrebu, ki ga je opravil organizator na svoji zadnji seji, bodo srečanja takole potekala:
Mladost Monter prvak
Odbojkarji Mladosti Monterja iz Zagreba so postali tudi letos državni prvaki. V 22 nastopih so izgubili samo eno srečanje in imajo na končni lestvici 8 točk prednosti pred Partizanom iz Beograda. To je obenem tudi 13. naslov prvaka tega društva iz Zagreba.
...............................................................................................................................■iiftiiiiiiiniirimiliiMiiiiiii..
Pričetek ob 15. uri. zbiranje vpisovanje ekip ob 14.30.
Velika dvorana:
J. Ribičič - F. Milčinski J. Ribičič - O. Župančič J. Ribičič - M. Gregorič/Stepanč Mala dvorana:
O.	Župančič - M. Gregorič/Stepanč F. Milčinski - M. Gregorič/Stepanč F". Milčinski - O. Župančič Naprošamo vse vaditelje Šport šole, da svoje otroke pripeljejo pr vočasno na stadion «1. maj*, da se lahko turnir odvijal po začrt nem programu. (M.Š.)
ODBOJKA
ODBOJKA
V NEDELJO NA MEDNARODNEM TURNIRJU OF
Borova kombinirana šesterka tretja v Ljubljani
Zveza telesno kulturnih organizacij Ljubljana Vič Rudnik ter strokovni odbor za odbojko sta v nedeljo odlično pripravila 6, odbojkarski cTurnir OF’» v Študentskem naselju v Ljubljani. Sam turnir pa sodi s praznovanjem občinskega praznika občine Vič-Rudnik, 40-letnicc vstaje in ustanovitve OF\ Turnir sam je prav gotovo ena največjih odbojkarskih prireditev v Ljubljani sploh.
V moški konkurenci so nastopile mladinske reprezentance Zagreba, Reke in Ljubljane.
Samo tekmovanje je potekalo v odlični organizaciji brez večjih zastojev, saj se je igralo v veliki telovadnici Študentskega naselja istočasno na treh igriščih. Na dveh so merili moči fantje, na tretjem pa dekleta.
Pri mladincih je povsem zasluženo zmagala ekipa z Reke, ki je odpravila vse tri nasprotnike samo po dveh setih igre. Rečani so pokazali tudi najboljšo igro in uigranost. Dva njihova odbojkarja igrata tudi v pr-
vi šesterki, ki je na odličnem drugem mestu jugoslovanske 1. B lige. Na najhujšega tekmeca so varovanci trenerja Liveriča naleteli pri Ljubljančanih, ki so osvojili drugo mesto.
Kombinirana ekipa Bora ni igrala najbolje, saj so se pokazale napake neuigranosti in tudi tokrat je našim fantom sreča obrnila hrbet. Že pri ogrevanju pred prvim nastopom z ekipo Ljubljane • Vič se je poškodoval Pernarčič, da je prvo tekmo igral, toda ne tako kot bi lahko sicer. V drugem nastopu z odličnimi Rečani je moral predčasno na klop, da v odločilnem srečanju za tretje mesto z mladinci Zagreba sploh ni nastopil, še dobro, da so naši fantje prav v zadnjem nastopu z Zagrebom igrali najbolje, čeprav so bili že nekoliko utrujeni, saj je bila to kar tretja zaporedna tekma.
Osvojitev tretjega mesta ekipe Bora je velik uspeh. Za tržaško Športno združenje pa je še večje nastop na tem turnirju, da so imeli naši fantje možnost igrati s sovrstniki iz
Ljubljane, Reke in Zagreba, z njimi navezati prijateljske stike ter krepiti vezi z mladimi iz matične domovine.
Pri dekletih so mlade odbojkarice iz Ljubljane pripravile veliko presenečenje, saj so najprej premagale Rečanke in v odločilnem nastopu za prvo mesto še ekipo Zagreba.
Mladinci
Ljubljana Vič - Bor 2:0 (15:10, 15:8); Reka - Zagreb 2:0 (0, 11); Reka - Bor 2:0 (15:7, 15:5); Reka Ljubljana 2:0 (12, 9); Ljubljana -Zagreb 2:0 (5. 11); Bor - Zagreb 2:0 (15:9. 15:12).
Končni vrstni red
1.	Reka 6 točk; 2. Ljubljana 4; 3. Bor 2; 4. Zagreb 0.
Mladinke
Zagreb - Reka 2:0 (12, 13); Ljubljana - Reka 2:0 (10, 14); Ljubljana -Zagreb 2:1 (-7. 9. 4).
Končni vrstni red
1. Ljubljana 4; 2. Zagreb 2; Reka brez točke.
Vse ekipe sn bile nagrajene s plaketami, vsj igralci in igralke ter
spremljevalci in sodniki z ličnim spominčkom.
Ekipa ŠZ Bor je v Ljubljani igrala v naslednji postavi: De Walder-stein, Koren, Kalc, Filipčič, Stančič, Batič, Kralj, Italiano, Brana in Pernarčič. (G.F.)
OBVESTILO
SK Devin
vabi na 8. Vedni občni zbor, ki
23.	t.m. v dvorani Igo Gruden Nabrežini ob 19.30 v prvem sk canju, ob 20.00 v drugem sklican z naslednjim dnevnim redom:
1. Predsedniško poročilo Tajniško poročilo Blagajniško poročilo Poročilo nadzornega odbo ter razrešnica Pozdravi gostov Razprava
Volitve izvršnega in nadzora ga odbora
SPORI ŠPORT ŠPORT
HOKEJ -NA; LEDU4.	:
Na svetovnem prvenstvu
SE DVA PORAZA ITALIJE
SZ je premagala svojega glavnega tekmeca CSSR s 5:3
HELSINKI — Na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupine na Finskem je bil v 3. in 4. kolu v ospredju zanimanja spopad med SZ jo ČSSR, ki so ga Sovjeti po velikem boju in več preobratih na igrišču odločili v svojo korist, čeprav so Čehoslovaki vodili celo s 3:1.
Italijani so v nedeljo nastopili (po zmagi nad Američani) proti Zahodni Nemčiji odlično razpoloženi, toda trda nemška igra je bila zanje očividno pretrd oreh. Prav tako se je odvijala tudi včerajšnja tekma proti močni švedski, ki je plasti s hitro igro pripravila Italijanom hude težave.
Izidi zadnjih dveh kol so bili taki:
3.	KOLO
ZRN - Italija 5:2: Kanada - Švedska 3:3; SZ - ČSSR 5:3; Plinska -ZDA 4:2.
4.	KOLO
, SZ - Finska 8:1; ČSSR - ZDA 6:0; Švedska - Italija 5:3; Kanada -ZRN 7:1.
LESTVICA
SZ 8, švedska in Kanada 5. ZRN, Finska in ČSSR 4. ItaUja 2. ZDA 0.
košarka
Danes v Gorici
San Benedetto — Benetton
Drevi bo v telovadnici v Podgo-H prijateljska košarkarska tekma jned goriškim San Benedettom in Benetton iz Trevisa.
Vodstvo goriške peterke in navijači bodo s tem srečanjem prosla vili vrnitev Goričanov v najvišjo italijansko košarkarsko ligo A L
ATLETIKA
NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU
Doke uvrstitve naših štafet
V nedeljo je bilo na stadionu prezar pokrajinsko prvenstvo v štafetah. Tekmovale so tudi štiri ekipe Adrie in Bora. Od teh je pila le ena moška. Najuspešnejša •ie bila Borova štafeta 4x100 m, ki sp je (v postavi Jasna Taučer, Ticjana Natural, Sara Umari, Jana Veljak) uvrstila med naraščaj-nicami s časom 53”2 na drugo mesto. Med deklicami sta na 4x100 m startali kar dve Borovi štafeti Prva se je (v postavi Erika Suc-ei. Vera Krmec. Poljanka Pavle-
tič, Ivana Ažman) s časom 1’01”3 uvrstila na drugo mesto, druga pa je (v postavi K. Bucik, Jana Mi-jot, Sara Bensi, Tanja Carli) uvrstila s časom 1'05"5 na četrto mesto.
Lonjersko Adrio je med kadeti zastopala štafeta 200 - 400 - 600 r 800 m (v postavi Ludvig Weber, Carlo Glavina, Maks Viller, Marko Saksida). S časom 6 04''2 se je uvrstila na drugo mesto.
Štafeti 200 - 400 - 600 - 800 m in 100 - 200 - 300 - 400 m so letos prvič uvedli za kategorijo kadetov.
C. D.
DALAS — V Dalasu se bo danes začel finalni turnir WCT. Danes bosta igrala Šmid (ČSSR) in Dibbs (ZDA) ostali igralci pa bodo nastopili v prihodnjih dneh. Turnir bo trajal do 26. aprila.
NAIVII7NI TENIS ••
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Jugoslavija v polfinalu proti Češkoslovaški
Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki poteka v Budimpešti, je Jugoslavija sinoči v zadn>m kolu B skupine zgubila proti Madžarski (5:2) in se bo sedaj v polfinalu pomerila s češkoslovaško, v drugem polfinalu pa bosta igrali Madžarska in Švedska.
IZIDI zadnjega srečanja: Jonyer -Karakaševič 2:1, Gergely - šurbek (1:2, Klampar - Kalinič 2:0, Jonyer-Šurbek 0:2, Klampar - Karakaševič 2:0, Gergeley - Kalinič 2:0, Klam par - šurbek 2:0.
V predzadnjem srečanju pa je Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo s 5:2.
Slabo pa gre jugoslovanski ženski vrsti; včeraj je s 3:1 zgubila proti Švedski in se bo danes v skupini, ki se bori pred izpadom, pomerila s Francijo.
Italija (moški), ki nastopa v drugi jakostni skupini, je v tretjem dnevu s 5:0 odpravila Španijo, «az-zurre» pa so s 3:2 klonile proti Švici.
NOGOMET
NAŠE EKIPE V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
KRAS IZ TEKME V TEKMO BOLJŠI, BREG VSE BOLJ NA PREPIHU
Nepričakovan spodrsljaj bazoviške Zarje - Proseško Primorje spet na drugem mestu (skupaj z enajsterico CGS)
Kras — Čampi Elisi 4:0 (2:0)
KRAS: Paulin, Šugan, Štoka, Puntar, Škabar, Villalta, Miloš Milič (v 63. min. Guglia), Olivo, Ferfolja, Blažina, Lanza (v 79. min. Purič).
ČAMPI ELISI: Ravasini, Carmeli (v 85. min. Zoffoli), Kozman, Mari-nelli, Fantini, Iurincic, Pugliese, Petri-Belic, Cristofaro, D’Alloia, Petagna.
STRELCI: v 28. min. Miloš Milič, v 43. min. Ferfolja, v 61. min. Ferfolja in v 75. min. Villalta.
SODNIK: Bussoni iz Vidma:
Niti najbolj optimistični športni izvedenec si ne bi mogel predstavljati, da bo Krasova enajsterica po porazu z Libertasom v naslednjih petih kolih zbrala polno število točk. Tudi v nedeljskem obračunu s Čampi Elisi so rdeče-beli slavili visoko zmago, ki bi bila glede na ustvarjene priložnosti lahko še izdatnejša.

NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Nov uspeh Vesne v boju za obstanek
V nedeljo je z zadetkom Bruna premagala tudi Sovrano
Vesna — Sovrana 1:0 (0:0) je bilo zelo težko igrali.
VESNA: Bubnich, Acquavita, Pe- j Drugi polčas ni prinesel nič no-resutti, Somma, Pribac, Zucca, Bru- veKa- Domačim so neKoliko popustili in gostje so z lahkoto nadzorovali igro in napade Vesne. Le o-
no, Pipan, Candotti, Germani, So-domaco.
SOVRANA: Covi, Vidonis, Jugo-vaz, Pian, Franeini, Gordini, Visin-tin, Rados. Botta. Tcsetto, Pascon.
STRELEC: v 83. min. Bruno
V	tekmi, ki je bila življenjskega pomena za obe ekipi, je Vesna napela vse moči in prišla do zaželene zmage, ki ji omogoča da bolj optimistično gleda na nadaljnje tekme. Čeprav «plavi» niso pokazali lepe igre pa gre vseeno pohvaliti vso e-kipo, ki se je res požrtvovalno borila za vsako žogo. Gostje so se v glavnem branili in redkokdaj so se posluževali protinapada
V	prvem polčasu so Križani dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, toda nevarnih akcij praktično ni bilo. Najnevarnejši je bil Germani. toda njegov strel iz neposredne bližine je nasprotnikov vratar ubranil. Gostje so se namreč zaprli na lastno polovico igrišča, tako da

KOTALKANJE
Pokrmskt prvenstvo
»V	•	.Bill »r	I ,C.v..,y. ,f uilOno^	• y •
Damjan Kosmač najDoljsi
Poletu je prinesel prvo mesto med naraščajniki
Na ploščadi Ferroviaria v Trstu je v nedeljo popoldne zaklju-j-do pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za kategorijo naraščajnikom Obralo se je šlevilno občinstvo, ki s hrupnim navijanjem spremljajo nastope v prostem programu. Omeniti je treba tudi objektivno sodniško ekipo. Polet je na tekmovanje poslal samo tri kotalkarje: Damjana Kosmača, Federico Co-slovich in Elisabetto Gregori.
FANTJE
Kot smo že poročali, je bil že P° prvem dnevu v vodstvu pole-(ovec Damjan Kosmač, ki je svojo premoč potrdil z nastopom v Prostem programu. Osvojil je prvo mesto in s tem naslov pokrajinskega prvaka.
. KONČNA LESTVICA , L KOSMčč (Polet) 132,4 točke: 2- Tommasini (Jolly) 87,4; 3. D’A-Kostino (PAT) 80,3.
DEKLETA
Po obveznih likih je bila poletov-ka Federica Coslovich na odlič-nem drugem mestu. Žal, pa se pri Prostem slogu ni mogla otresti tre-??e in ni pokazala vsega, kar zna. JJa končni lestvici je tako zasedla sicer še vedno dobro šesto mesto. Druga Poletova kotalkarica E-
pom v prostem programu zadovoljila in se je na končni lestvici s 14. povzpela na 13. mesto.
KONČNA LESTVICA L Candot (Jolly)	124	točk,	2.
Buzzaj (Jolly) 122, 3. Pergola (Jol-ly) 121,6 6. Coslovich (Polet) 110, 13. Gregori	(Polet) 98,9.
Vsi trije	Poletovi	kotalkarji	so
se uvrstili na deželno prvenstvo, ki bo čez dva meseca v Trstu.
Na društveni lestvici je zasedlo prvo mesto društvo Jolly. Zanimivo pa je dejstvo, da je Polet s samimi tremi tekmovalci zasedel zelo dobro tretje mesto.
DRUŠTVENA LESTVICA 1. Jolly,	2. PAT,	3.	Polet,	4
Gioni, 5. Edera, 6. Ferroviario.
V petek mladinske Igre Na koncu naj še omenimo, da se bo v petek zaključila občinska faza mladinskih iger v kotalkanju. Zaradi slabega vremena so morali namreč prejšnjo sredo tekmovanje prekiniti. Tekmovali so le osnovnošolci. Med dečki je Mitja Kokorovec ponovno zmagal. Med dekleti pa so se uvrstile v nasled njo (pokrajinsko) fazo še poletov-ke Federica Russolo, Tamara O-perti in Fiorenza Bandelli. Petkovo tekmovanje organizira društvo PA Triestino s pričetkom ob 15. uri. (S. K.)
sebne akcije so nekoliko razživile tekmo. Tako je Bruno z glavo v 27. min. streljal v 'vrata, toda Covi je z neverjetnim posegom ubranil.
Zgledalo je, da se bo tekma kon čala z neodločenim izidom, saj domačini kljub terenski premoči niso mogli najti prave poti do gola. Nekaj minut pred koncem pa se je
Pravilnik POP
1.	KD Briški grič prireja dne 1. maja tJ. v sodelovanju s taborniško organizacijo RMV planinsko -orientacijski pohod.
2.	Udeležijo se ga lahko moštva, ki jih sestavlja štiri do pet članov, članic ali mešano. Moštva s tekmovalci pod štirinajstimi leti starosti bodo tekmovala posebej.
3.	Speljani bosta dve progi, za dve starostni skupini.
4.	Starejša starostna skupina potrebuje tudi kompas. Za vse je potrebna dobra obutev in obleka, ker bosta pohoda ob vsakem vremenu in poi brezpotju.
5.	Poleg nalog iz orientacije predvideva pohod tudi znanja iz zgodovine delavskega gibanja, z ozirom na delavski praznik, posebej pa še podatke prvomajskih proslav v prvem desetletju po drugi svetovni vojni pri nas. (čtivo: Telesna kultura med Slovenci v Italiji).
6.	Zbirališče: v Grojni pri gostilni «Pri Mirkotu* ob 8.30.
7.	Prireditelja ne prevzemata odgovornosti za morebitne poškodbe, ki bi se pripetile med tekmovanjem.
KD Briški grič Rod Modrega vala
Bruno polastil žoge v nasprotnikovem kazenskem prostoru, preigral igralca in z lepim strelom povedel, Do konca je manjkalo premalo, da bi Sovrani uspelo remizirati, pa tega tudi si ne bi zaslužila, saj v vsej tekmi ni pokazala prav ničesar. (Fabio)
IZIDI 26. KOLA Isonzo Turjak - Lignano	1:0
Costalunga - S. Canzian	1:0
Torviscosa - Gradese	1:0
Muggesana - Palmanova	0:1
Lucinico - Ronchi	2:1
Portuale - Fortitudo	1:0
Vesna - Sovrana	1:0
S.	Giovanni - Sangiorgma	1:1
LESTVICA
Isonzo Turjak 42, Lucinico 39, Portuale 30, Torviscosa 29, Costalunga, Sangiorgina in Palmanova 28, Fortitudo 24, S. Canzian, Sovrana, Vesna in Gradese 22, S. Giovanni 21, Lignano in Muggesana 20, Ronchi 19.
PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Ronchi - Vesna, Fortitudo - Luci-
nico, Gradese - Portuale, Sovrana -Torviscosa, Sangiorgina - Muggesana, Palmanova - Isonzo Turjak, Lignano - Costalunga, S. Canzian - S.
Giovanni.
B. R,
Aveilino - Torino	x
Cesena - Cagliari	1
Fiorentina - Bologna	1
Genoa- Milan	2
Inter - Napoli	X
Juventus - Ascoli	X
Roma - Catanzaro	X
Udinese - Como	l
Cavese - Lazio	\
Piša - Perugia	X
Spal - Sampdoria	2
Monza - L. R. Vicenza	1
Cerretese - Rondinelia	X
KVOTE
13 — 9.222.000 lir 12 —	363.500 lir
Prvi gol so krasovci dosegli po zaslugi Miliča po natančni podaji Oliva v kazenski prostor. Nekaj minut pred iztekom prvega dela igre je Ferfolja s strelom z glavo povišal rezultat, potem ko mu je Lanza poslal lep predložek pred vrata. V zadnji minuti so bili gostje v protinapadu nevarni in Štoka je moral posredovati na sami gol črti.
V	nadaljevanju je najprej Olivo spet odlično zaposlil Ferfoljo, ki je sam pred vrati neubranljivo poFal žogo za hrbet solidnega Ravasinija. Omeniti je treba odlično igro r»ži-serja Oliva, ki je v nedeljo blestel z res lepimi podajami in se izkazal z odlično igro na sredini. Rezultat je v 30. min. zaokrožil Villalla, kateremu je vratar najprej ubranil enajstmetrovko, a žoge ni zadržal, v drugem poskusu pa jo je krasovec spravil na dno mreže. (Z,S.)
Stock — Breg	3:0	(3:0)
STOCK: Zadel, Lacota, De Pelle-grin (v 60. min. Mersich), Coslovich, Savron, Podgornik, Beorchia, Punis, Ciclitira, Gerin, Naldi.
BREG: Micor, Albertini, Klun, Peroša, Pinzin, Dazzara, Kraljič (v 65. min. Jež), Vižintin, Samec, Cigui, Strnad (v 25. min. Mondo).
STRELCI: Ciclitira, Naldi (2).
Brežani so v nedeljo nastopili proti prvouvrščeni ekipi Stocka in so po pričakovanju zgubili. Za Brežane se je tekma takoj slabo začela. Že v tretji minuti je Ciclitira z silovitim strelom zatresel mrežo vratarja «plavih». Po hudem udarcu so bili Brežani nevarni najprej s Samcem in Strnadom. Tekma je bila precej živa, obe ekipi sta igrali odprto: prav zato pa je Breg tudi izgubil tekmo, saj si ne more privoščiti take igre proti ekipi, v kateri nastopajo izvrstni igralci. Tako so Brežani ob koncu prvega polčasa prejeli še dva gola in tekme je bilo praktično konec.
V	drugem polčasu so Brežani skušali doseči vsaj častni zadetek, kar bi jim skoraj uspelo, ko je Klunov strel zadel prečko. Naj omenimo, da si je Stock s to zmago matematično zagotovil napredovanje. (I. T.)
Campanelle — Zarja 2:0 (1:0)
CAMPANELLE:	Rotta.	Stokelj,
Grassi, Famigliuolo, Taddeo, Sinico, Ruzzier, Vascotto, Aversa, Zor-zut (v 46. min. Grasso), Messi.
ZARJA:	Pucer, Benčič, Grgič,
Franko, Makor, Sossi,.Fabio Ražem, Damjan Fonda, Tognetti (v 46. min.
Vojko Ražem), Mahnič (v 46, min. Dana), Egon Fonda.
SODNIK: Benedetti iz Vidma.
STRELCA: v 24. min. Ruzzier, v 61. min. Aversa.
Po slabi predstavi je morala Zarja drugič zaporedoma poražena z igrišča. Bazovci so začeli zelo slabo in prepustili pobudo domačinom, ki so stalno napadali.
Našim fantom ni uspelo resneje zaposliti domače obrambe. Goi je tako rekoč visel v zraku, saj je moral Pucer nekajkrat odločno poseči, v 24. min. pa se je moral predati. Po golu so se zarjani nekoliko opogumili in nekajkrat lepo prodrli v nasprotni kazenski prostor, toda vselej brez sadov.
V drugem polčasu so domačini ponovno pritisnili in že v 61. min. dosegli drugi zadetek, potem ko je obramba Bazovcev dobesedno za-
spala. Do konca tekme, razen nekaj dobrih posegov Pucerja in strela, s katerim je Damjan Fonda zadel vratnico, ni bilo več omembe vrednih akcij. (BIG)
Primorje — Roianese 2:1 (1:1)
PRIMORJE: Adamič. Vasilij Per-tot, Tcmizza, Angileri, Vidah, Caha rija, Schipizza, Dibenedetto, Deber-nardi, Bortolotti, Novel (v 46. min. V. Pertot).
ROIANESE: Di Tomaso. Tucci, Caravochiro, Coretti, Gnesda. Coc-coluto, Alfieri, Sivieri, Montecchio. Coccoluto, Boccia.
STRELCI: v 40. min. Boccia, v 44. min. Debernardi, v 84, min. Di benedetto.
SODNIK: Cavalio iz Vidma.
GLEDALCEV: 200.
Na domačem igrišču je proseško Primorje prišlo ponovno do obeh
m~	in m mM m
2» AM&TSkSIIm LIGA
2*
Pravo točo golov (24) smo zabeležili v 12. povratnem kolu, v katerem si je Stock tudi matematično ,zagotovil prestop » višjo ligo
Kar se pa tiče spodnjega ueia ,e-stvice, je položaj še vedno precej nejasen. Matematično je obsojen na izpad le Roianese. Za ostali dve ekipi bomo zvedeli verjetno šele verjetno v poslednjem kolu, saj imamo trenutno v razmahu treh točk kar štiri ekipe.
Kot predvideno, je Primorje doma, čeprav nekoliko s težavo, odpravilo Roianese, ki je celo prvi povedel. S tem uspehom je prose-ška enajsterica dohitela na drugem mestu lestvice CGS, ki je igral neodločeno proti Opicini.
Kras v tem zaključnem delu prvenstva igra s polno paro. Tokrat je namreč nasul Čampi Eli-siju kar štiri gole, kar jasno dokazuje, da je bila tekma praktično samogovor Krasa.
Povsem nepričakovano pa se je z gostovanja pri Campanellah praz nih rok vrnila Zarja, ki je morda nekoliko preveč popustila in ker so Tržačani v nevarnih vodah in potrebujejo točke, so seveda to takoj izkoristili in se z zmago po-pomaknili nekoliko bolj na varno.
Vedno bolj na prepihu pa je Breg. V nedeljo so Brežani sicer morali položiti orožje pred raz-
t
igranim Stockom, tako da se je njihov položaj na lestvici znatno poslabšal, tudi glede na to. da je Domio nepričakovano premagal S. Marco. Na srečo pa je Olimpija (ki pa mora igrati še zaostalo tekmo s Čampi Elisi) zgubila proti Zaulam.
Bregu, Čampi Elisiju, Domiu in Olimpu torej ostajajo le tri kola, da popravijo svoj položaj na lestvici, saj bosta dve od teh štirih ekip izpadli iz lige.
IZIDI 27. KOLA
Campanelle - Zarja	2:0
Kras - Čampi Elisi	4:0
Stock - Breg	3:0	j
CGS - Opicina	4:4
Op. Supercaffe - Libertas 0:1 Primorje - Roianese	2:1
Domio - S. Marco	1:0
Olimpia - Zaule	0:2
LESTVICA
Stock 41. CGS in Primorje 34, S. Marco in Zaule 30, Opicina in Zarja 29, Kras in Libertas 27, Op. Supercaffč 25, Campanelle 24, Breg 22, Čampi Elisi in Domio 21, Olimpia 19, Raianese 13.
PRIHODNJE KOLO (25. 4.)
Roianese - Olimpia, CGS - Čampi Elisi, Zarja - Opicina, Kras -Stock, Domio - Libertas, Op. Supercaffe - Primorje, Zaule - S. Marco, Breg - Campanelle.
B. R.
točk in tako osvojilo tudi drugo mesto na lestvici, ki ga sedaj deli z ekipo CGS. Proti zadnjeuvrščeni e-najsterici Roianese rdeče-rumeni niso imeli velikih težav, čeprav so prav gostje prvi povedli. Prosečani so v uvodnih minutah igre zgrešili celo vrsto zrelih priložnosti, toda tik pred odmorom je Dcbernardiju uspelo premagati tržaškega vratarja in izenačiti.
V	drugem polčasu je raven igre nekoliko padla in ekipi sta igiali pretežno na sredini igrišča Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo pri neodločenem izidu, je spretni Dibenedetto realiziral odločilni gol za domačine.
V	vrstah Proseča nov je tokrat igral samo en mladinec, in sicer Vidali. ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. V teh zadnjih nastopih je v članski ekipi Primorja igralo več mladincev, kar dokazuje, da društvo pravilno vključuje v prvo ekipo mlade sile, ki si nabirajo izkušnje in dajejo igri večjega elana in ritma, ki sta v zadnjih nastopih manjkala proseškemu moštvu. (H. V.)
Sommacampagna — Pro GO
1:1 (1:0)
Pro Gorizia tokrat ni igrala najbolje: v prvem polčasu so namreč domačini vodili z zadetkom v 10. minuti veznega igralca Barana. Goričani so izenačili v prvih minutah drugega polčasa z enajstmetrovko Masuttija. Po tem srečanju Pro Gorizia še vedno vodi na lestvici C skupine meddeželnega orvenstva
|*
1.	— 1. Andossi
2.	Chermlsier
2.	— 1. Senso
2. Portena
3.	— 1. Musiello
2. Cavaradossi
4.	— 1. Lesar
2. Moinean
5.	— 1. Isoiina
2. Pao Pop
6.	— 1. Milleperchč
2. Ispano
KVOTE
12 - 18.383.700 lir 11 —	468.000 lir
10 —	44.000 lir
2
1
X
1
X
1
X
1
X
2
X
X
CEBSHBBB	V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA TRETJE AMATERSKE LIGE
. • ■.lit*	»-.V ■'*<•	•	' •-*£*** -. '	. •	.
Sovodenjci nepričakovano premagali vodeči Isonzo
Zaradi zmage Mladosti nad Audaxom so zdaj sami na 2. mestu lestvice Juventina zapravila veliko priložnost - Gaja zmagala, Primorcu samo točka
Isonzo — Sovodnje 0:1 (0:0)
SOVODNJE: Cabas, Pahor, Dl Corrado, Marson, Kovic, Petejan, Kodrič (R. Petejan), Zearo, Butko-vič, Florenin, Gomišček.
ISONZO: Todon, Olimpo, Braulin, Mori, Bonaldo, Sammartino, Zola, Lubiana, Bragagnolo, Carneglia.
STRELEC: Kodrič v 17. min. p.p.
Prav v nedeljo, ko je najmanj kazalo, da bodo Sovodenjci dohiteli ali celo prehiteli na lestvici goriški Audax, je «belo-modrim» uspel velik podvig: v Špetru so namreč premagali vodeči Isonzo in si tako zagotovili drugo mesto na lestvici s točko prednosti pred Audaxom, ki je tokrat podlegel doberdobski Mladosti. Nedeljska tekma je bila brez dvoma letos ena najtežjih z.a slovensko enajsterico in že remi bi predstavljal velik uspeh za Marso-nove varovance, saj je bilo Pre<3 tekmo predvsem važno obdržati nespremenjene razlike na lestvici: le na ta način bi namreč ostale neokrnjene možnosti za napredovanje so-vodenjske enajsterice.
V nedeljo pa je Sovodenjcem teklo vse kot po olju. Poleg tega, da so sami v gosteh premagali vodeči Isonzo, se je zgodilo tudi to, da sta
Usabetta Gregori pa je z nasto-
""•Mliliii.,,,	|1111„i||1„„„i,iiiiiilllll"|,|,lt,,l,H,,,i.lil.....im..m....lli.iiimiiiiili.il....
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
, ,,	(8. KOLO)
«idi: Sokol - Putinati Ferrara 0:3, D°n Bosco Padova - Spinea 3:1, Bor Intereuropa - Cus Padova 0:3.
Lestvica: Putinati Ferrara 14, Cus gadova in Don Bosco 12, Spinea 8, ^okol 2, Bor Intereuropa 0, MOŠKA C-1 LIGA , .	(10. KOLO)
Izidi: Pailavoio Volpato - Confe-Zioni Norcia 2:3, Scatolificio 4 S -°°r Jik Banka 3:1, Vittorio Veneto -Larpinetum Mestre 2:3.
Končna lestvica: Confezioni Nor-n*a Trst in Carpinet.um Mestre 16 l°čk, Pailavoio Vittorio Veneto in btatolificio 4 S Videm 10, Pailavoio nlpato Castelfraneo Veneto 8, Bor Banka Trst 0.
ŽENSKA C-2 LIGA (6. KOLO)
Skupina za napredovanje
Izidi: Sloga - Vivil 3:2, Breg - AU Pav 3:1, Julia - Colloredo 2:3. Lestvica: AUSA Pav Červinjan in ^loga 10, Breg 6, Vivil in Colloredo L Julia 2.
^ Skupina za nazadovanje
"ivignano — Kontovel (~-2, 8, —3, —4)
.KONTOVEL: Ban. Cern ja va, Ma-Hza in Nataša Daneu, Maver, Pra-seIj. Regent.
Kontovelke so tudi v povratnem srečanju z lahkoto odpravile poprečno šesterko Rivignana. Že iz izidov posameznih setov je razvidno, da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu, saj so vsaj za razred boljše od nasprotnic, ki so osvojile le drugi niz, ko so Kontovelke poskusile nove sheme igre. V nadaljevanju pa so spet igrale zbrano in učinkovito in so povsem nadigrale nasprotnice.
Izidi: Rivignano - Kontovel 1:3, Fontanafredda - Agi Gorica 3:0, Vol-ley club Trst - Donatello 3:0.
Lestvica: Kontovel 12, Fontana fredda in Volley Club Trst 8, Rivignano 6, Agi Gorica 2, Donatello Videm 0.
MOŠKA D LIGA
(6. KOLO)
Skupina za napredovanje
Gold Fassl — Olympia Terpin 2:3 (15:5, 3:15, 13:15, 15:10, 11:15)
OLYMPIA TERPIN:	Špacapan,
Cotič Marko in Štefan, Dornik, Černič, Markežič, Terpin, Kuštrin.
Tekma je bila živčna in napeta, saj se bližamo koncu prvenstva in je vsaka točka dragocena. Goričanom so Tržačani dali v prvem setu poštene lekcije, nakar so gostje v drugem setu vrnili milo za
drago. Najbolj sta se obe ekipi potrudili v tretjem in četrtem nizu. Končno so v petem nizu prevladali Goričani, čeprav ne brez težav. S to tekmo se igralec Robert Marko-žič poslavlja, saj bo moral k voja kom. Zato bo Oiympia v bodoče imela težave z menjavami.
Na lestvici je na prvem mestu ekipa Nuova pailavoio TS, drugo mesto pa si delita goriški ekipi 01.ympia Terpin in Juventina Belca.
Izidi: La Talpa - Nuova Pailavoio Trst 3:0, Juventina Belca - Italcan-tieri Tržič 3:0, Gold Fassl Trst -Oiympia Terpin Gorica 2:3.
Lestvica: Nuova Pailavoio Trst 12, Juventina Belca Štandrež in Oiympia Terpin Gorica 8, La Talpa in Gold Fassl (oba Trst) 4, Italcantieri Tržič 0.
ŽENSKA D LIGA
(6. KOLO)
Skupina za napredovanje
Izidi: Bor - Sangiorgina 3:2, Libertas Martignacco - Pieris 3:2, Solaris - Killjoy 1:3.
Lestvica: Libertas Martignacco 12, Bor 8, Sangiorgina in Killjoy 6, Pieris 4, Solaris 0.
Skupina za nazadovanje
Izidi: Breg - Gold Fassl 0:3, Lucinico - Sloga 3:0, Italcantieri - Inter 3:1.
Lestvica: Italcantieri Tržič in Lu-
cinico 8, Inter in Sloga 6, Breg in Gold Fassl 4.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Vivai Busa — Kontovel 3:1 (9, -4, 14, 8)
KONTOVEL: Antoni, Ban, Romil-da in Silvana Daneu, Gardini, Kemperle, Pertot, Prašelj, Starc, Ukmar, Umek.
Kontovelke so nerodno klonile proti skromni šesterki Vivai BUsa. S prikazano igro so tokrat razočarale, saj so bile v polju preveč statične. Čeprav so Tržačanke precej slabša ekipa, so se tokrat zelo potrudile in se borile za vsako žogo. Kontovelke pa so preveč grešile, zlasti pri sprejemu, tako da je bil poraz neizbežen.
Kontovel — Nuova Pailavoio
Trieste 3:0 (3, 5, 8)
Tekma se je vseskozi odvijala v znamenju premoči Kontovelk, ki so z lahkoto in povsem zasluženo o-svojile novi par točk.
T C.
Sokol — CUS 3:0 (2, 12, 10) UNDER 15 (moški) Olympia — Juventina 2:0
(15:11, 16:14)
OLYMPIA: Cotič, Podveršič, Špacapan, David in Ivan Brešan, Ber-tolini, Kantin, Devetak. G. R-
bodisi Audax kot Capriva, ki sta direktna tekmeca «belo-modrih» za napredovanje, izgubila na srečanjih v Doberdobu in Tržiču. Sovodenjci so torej prav v nedeljo, ki jim po predvidevanjih ni bila preveč naklonjena, zasedli sami drugo mesto na lestvici in so tako močno povečali možnosti za napredovanje.
Kar se nedeljske tekme tiče lahko rečemo, da so domačini začeli srečanje v velikem slogu in večkrat se je morala sovodenjska obramba pošteno potruditi, da se je rešila težkih situacij. Sovodenjci so z mirno obrambno igro in s hitrimi protinapadi bili enakovreden tekmec močnemu Isonzu. Kljub temu pa, da so imeli domačini večji del tekme terensko premoč gre pripisati sovodenjski enajsterici najboljše priložnosti. (P. I.)
Mladost — Audax 3:1 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Černič, D. Frandolič, Šuligoj, L. Frandolič, Marizza, Vižentin (Passon), E. Gergolet, Ballaminut, Semolič, Kobal.
STRELEC za Mladost: v 49., 51. in 73. min. Kobal.
Tudi drugouvrščena ekipa Audaxa je morala položiti orožje na tekmi proti razigranim Kraševcem, ki so z odličnim Kobalom v drugem polčasu trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo V prvem delu srečanja smo bili priča lahki terenski premoči gostiteljev, kljub temu večjih nevarnosti za vrata gostov ni bilo (z izjemo strelov Ballaminuta, katere je vratar Audaxa dobro ubranil).
V	nadaljevanju pa s0 domačini že v 49. minuti povedli. Kobal je izkoristil napako Audaxa in z diagonalnim strelom premagal vratarja gostov. Le minuto kasneje je isti igralec z močnim strelom izven kazenskega prostora drugič premagal vratarja gostov. Sledila je reakcija gostov, katerim je uspelo znižati rezultat na 2:1. Vsa upanja Audaxa, da bi prišel do izenačenja je pokopalo zopet levo krilo Mladosti, ki je po podaji Passona z glavo postavilo končni izid 3:1. (D. G.) Poggio — Juventina 2:2 (0:1)
JUVENTINA: Businelli, Furlan, Travasin, Medeot, Krpan, Russo, Nanut, Varacchi, Klanjšček, Lauri, Radikon.
STRELCA za Juventino: Russo v 30 min. in Radikon v 46. min.
juventina je igrala v nedeljo ne odločeno proti Poggiu, ki sodi med slabše ekipe tretje amaterske lige. Dobro je igrala samo v prvem polčasu, ko je povsem nadigrala nasprotnike. V moštvu «belo-rdečih» so nastopili tudi trije igralci iz mladinske ekipe (Tranasin, Krpan in Nanut), ki so se odlično izkazali in so potrdili, da bodo v prihodnjem prvenstvu lahko branili štandreski dres.
V	prvi uri srečanja so bili gostje boljši od nasprotnika in so vodili po 56. min. z 2:0. Potem pa so po-
pustili. Upoštevati je treba, da je bila večina igralcev malo trenirana in je zato razumljivo, zakaj so proti koncu srečanja zmanjka le moči.
V nedeljo bo srečanje z Mladostjo, v katerem bodo morali mladi Štan drežci dokazati, če so že zreli za prvo ekipo, (david)
Primorec — S. Andrea 1:1
(1:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Franco Milkovič, Husu, Križ.mančič, Finessi (v 60. min. Valter Milkovič), Pavel Kralj (v 46. min. Igor Milkovič), M vin Kralj, Mule, Mauro Kralj, Lunian, 12 Germani.
STRELCA:	v 10. min. avtogol
Križmančič, v 15. min. Mauro Kralj.
Primorcu je spet spodletelo in na domačem igrišču ni zmagal, četrtič zaporedoma je namreč domačo tekmo končal z delitvijo točk. Tokrat še precej solidni ekipi S. Andree so Trebenci sicer skušali vzeti obe točki. a dobra volja ni zadostovala, tako da je ostalo pri pravični delitvi točk. Prvi so prišli v vodstvo gostje, bolj po zaslugi Primorčeve obrambe, kot pa po lastni: vratar Leone je
je ta gol spodbudil in pet minut kas-1 napad, kar je Gajevce spravljalo v neje je Mauro Kralj lepo remiziral, precejšnje težave. Kljub temu pa so Do konca polčasa nista imeli ekipi prav gajevci imeli priložnost, da
zrelejših priložnosti, v 55. minuti pa je Leone odlično ubranil strel nasprotnika. Nekaj minut kasneje je Franko Milkovič zapravil stoodstotno priložnost. Do konca tekme so imeli Trebenci nekoliko več priložnosti, toda rezultat se ni več spremenil. (Bruno)
Gaja — Union	1:0 (1:0)
GAJA: Kante, M. Grgič, Križmančič, Gabrielli, Rismondo, W. Kalc, B. Grgič, Zippo (S. Kalc), Vrše, Slavec, Pečar.
STRELEC: v 33. min. B. Grgič.
Gajevci so se morali pošteno potruditi. predno so spraviU na kolena šibko ekipo Uniona. V začetku so sicer zeleno-rumeni pokazali lepo in hitro igro in s S. Kalcem zadeli tudi vratnico ,nato pa so nerazumljivo zmanjšali tempo, V 33. min. pa je Branko Grgič izkoristil napako Unionovega branilca in z močnim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo,
V drugem polčasu so domačini na daljevali s svojo počasno igro, ta
žogo s pestmi odbil, a v hrbet Križ- ko da so se gostje nekoliko opogu-mančiča in nato v mrežo. Primorca I miU in se začeli nevarno podajati v
podvojijo, ko se je Križmančič sam znašel na gol črti, vendar je zgrešil. Domačini so imeli zatem še vrsto lepih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Gostje pa so proti koncu znova nevarno oblegaU Kantejeva vrata, tako da so se morali Gajevci pošteno potruditi, da so obdržali točki doma. (M. D.)
s
OBVESTILO
m.:AiiSSiSstfi;!:; J
Smučarski odsek —
ŠD Mladina
organizira v soboto, 24. t.m., ob zaključku letošnje sezone, družabni večer smučarjev, ki bo ob 20. uri v mali dvorani doma Albert Sirk v Križu. Poskrbljeno bo s partizanskim golažem. Iz organizacijskih razlogov bodo prijave sprejemali do petka, 23. t.m., skupno s 1.500 lirami za rezervacijo mest. Prijave sprejemajo v trgovini »Pri kostanju* in v baru doma Albert Sirk. Toplo vabljeni člani z družinami!
ji;■ v;;;• ■	j'.;/    .  -" "f : ■	.
Naše enajsterice v 3. amaterski ligi


NA GORIŠKEM
V nedeljskem kolu 3. amaterske lige na Goriškem so slovenske enajsterice skupno odnesle 5 točk, kar je brez dvoma pozitiven rezultat.
Najbolj pade v oko zmaga So vodenj v špetru proti prvouvršče nemu Isonzu. vBelo-modrh so se tako oddolžili nasprotnikom za poraz, ki so jim ga zadali v prvem delu prvenstva in so sami zasedli drugo mesto na lestvici. Na ta način so Marsonovi varovanci še povečali možnost za napredovanje v višjo ligo.
Tudi doberdobska Mladost se je dobro odrezala. Gladko je odpravila Audax s tremi zadetki Kobala in se uvrstila s 27 točkami na sedmo mesto razpredelnice.
Juventina je imela tokrat možnost odnesti iz Poggia obe točki, saj je že vodila z 2:0. štandrežci pa niso znali obdržati prednosti in domačini so jih v drugem polčasu dohiteli. Juventina ima skupno z Mladostjo sedmo mesto lestvice.
P. I.
IZIDI
VermegUano - Romana	0:0
S. Lorenzo - Begliano	0:0
Mladost - Audax	3:1
Italcantieri - Capriva	1:0
Piedimonte - Sagrado	2:1
Poggio - Juventina	2:2
Isonzo - Sovodnje	0:1
Azzurra - Brazzanese	0:1
LESTVICA
Isonzo 42, Sovodnje 37, Audax 36, Capriva 34, Italcantieri 29, Sagrado 28, Mladost, Juventina, Brazzanese 27, Piedimonte 25, VermegUano, S. Lorenzo 24, BegUano 19, Azzurra, Poggio 14, Romana 9.
PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Italcantieri, Begliano -Azzurra, Juventina - Mladost, Au-dax - Poggio, Brazzanese - S. Lorenzo, Romana Piedimonte, Sagrado - VermegUano, Capriva -Isonzo.
STREIC!
Tesolin (Audax) 29, Kobal (Mladost) 21, Butkovič (Sovodnje) 16, Klanjšček (Juventina) 15, Sammar tino (Isonzo) 13, Carneglia (Ison zo) 12.
NA TRŽAŠKEM Razplet 10. povratnega kola je bil pogodu padriško gropajski Gaji, ki se je sicer morala pošteno potruditi, da je s skromnim 1:0 odpravila zadnjeuvrščeni Union. To jasno dokazuje, da nihče še ne popušča in prav zato bo zanimivo do poslednjega kola.
Pod pričakovanjem pa je v ne deljo igral trebenski Primorec, ki je na domačih tleh moral prepustiti točko skromni ekipi S, Andrea. Omenili bi morda še nešportni do-
godek. ki se je 'fripet.il med tekmo Chiarbola ■ S. Anna. na kateri je igralec S. Anne Valzana napadel sodnika Bembija iz Trsta, ki je seveda predčasno prekinil srečanje, tako da bo S. Anna drugič o tem prvenstvu zgubila tekmo za zeleno mizo z 2:0.
IZIDI 25. KOLA GMT - S. Luigi	1:2
Esperia S.	G.	Edera	1:1
Primorec -	S.	Andrea	1.1
Rabuiese -	S.	Vito	0:2
S. Sergio -	Giarizzole	0:0
Gaja Union	1:0
S, Anna - Chiarbola	0:2
LESTVICA
Gaja 34, Giarizzole 32, Esperia S. G. 31, Aurisina 30. S. Vito 29. S. Luigi 27, Primorec 25, S. Sergio 24, S. Anna 23. GMT 21. Rabuiese 17, S. Andrea 16, Chiarbola 13, E-dera 12, Union 7.
PRIHODNJE KOLO (25. 4.) Aurisina - S. Anna. Chiarbola • Gaja, Union - S. Sergio. Giarizzole -Rabuiese, S. Vito Primorec, S. Andrea - Esperia S. G., Edera -GMT.	B. R.
Zmaga Lendla
HOUSTON — čehoslovak Ivan Lendl je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Houstonu premagal Argentinca Clerca s 3:6, 7:8, 6:0 in 1:4 (odstop Clerca).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TUt 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglas*
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
20. aprila 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalia 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Ftirlanlje-Juli|ske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	»tonikov F1EG*
rjli upravi t?	^ f* • * n»*-*
m
NA SLOVESNOSTI OB AOLETNICI IKONA KOROŠKIH SLOVENCEV
KOROŠKI SLOVENCI IZŽVIŽGALI DEŽELNEGA GLAVARJA VVAGNERJA Z
Dejal je, da je sedmi člen državne pogodbe že «izpolnjen» in da koroški Slovenci uživajo na nekaterih področjih « celo več pravic kot drugi»
umevnega* in ko je ponovil svoje znano stališče, da je sedmi člen državne pogodbe »izpolnjen* in da ko roški Slovenci »uživajo na nekaterih področjih celo več pravic kot drugi*. Poudaril je sicer, da je na daljnji dialog med manjšino iri odgovornimi v državi nujen, opomnil pa je. naj se Slovenci nad njegovimi besedami glede obujanja preteklosti «zamislijo». Dvorana ga je ob koncu govora izžvižgala.
Naslednja govornika, predsednika obeh slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, sta dogodke pred 40 leti povezala s celotno narodnostno politiko predvojne in povojne Avstrije, poudarjala, da določila državne pogodbe niso izpolnjena in da je treba storiti vse, da se avstrijska manjšin-
(Dopisnik Dela z a Primorski dnevnik)
CELOVEC — Nedeljska spominska slovesnost ob 40 letnici iz.gona koroških Slovencev je imela vse zna čjlnosti pomenljivega političnega dogodka in veličastne kulturne manifestacije. V nabito polni dvferani celovškega doma glasbe se je zbralo več kot 1300 ljudi in v poldrugem programu je sodelovalo 130 članov slovenskih kulturnih društev.
Prireditvi je dajala poseben značaj navzočnost številnih osebnosti s Koroškega in iz Slovenije. Slovesnosti so se udeležili koroški deželni glavar I^opold VVagner, celovški škof dr. Egon Kapellari, predstavniki konservativne stranke 5VP, pred sednik koroške organizacije komu nistične partije Avstrije Arnulf Rai-mund, predsednik združenja socialističnih borcev za svobodo Hans Paulik in drugi. Iz Slovenije pa so prišli član republiškega izvršnega sveta Jernej Jan, predsednik skup ščinske komisije za mednarodna vprašanja Bojan Lubej, predsednik komisije za manjšinska in izseljen ska vprašanja pri SZDL Danilo Turk, predsednik medobčinskega sveta ZK gorenjskih občin Zdravko Krvina, sekretar združenja zveze borcev Marjan Lenarčič in številni drugi. Navzoči so posebno toplo po zdravili znano antifašistično bojev nico in članico socialističnega vod stva Avstrije Roso Joebmann kakor tudi častnega predsednika koroških borcev Pavleta Žavcerja Matjaža.
Po uvodnem pozdravu predsednika zveze slovenskih izgnancev Jožeta Partla je nenapovedano in ne pričakovano spregovoril deželni gla var Leojjold Wagner in zbranim raz težil, da se ni treba toliko ukvarjati s preteklostjo, temveč da se še velja bolj posvetiti sedanjosti. Sedanjost pa je po njegovem mnenju v znamenju potrebe po »dokončni spravi* in »novega razumevanja svobode*.
Izgon koroških Slovencev je proglasil za «nesmisclno in blazno poli'iko», ne da bi vključili v sklop stoletje trajajoče nemško - nacionalistične raznarodovalne politike, hkrati pa opozoril, da odgovornost za medvojna dejanja ni mogoče na prtiti ljudem današnjega časa. Poudaril je tudi. da je bila Avstrija »prva žrtev nacističnega nasilja*. Nejevoljo je vzbudil med poslušalci, ko je dejal, da je za večino Korošcev nemškega jezika »enakopravnost koroških Slovencev nekaj samo-
ska politika ne bo več razvijala v asimilacijsko smer. Opozorila sla, da je bilo tudi med obiskom pred sediiika Kirchschlagerja v Jugosla viji rečeno, da mednarodno obvezna zaščitna določila za manjšino še niso izpolnjena.
Kulturni program, ki so ga po zamisli dr. Bruna Hartmana in v režiji Branka Gombača izvajali koroški pevci in recitatorji in je v besedi in pesmi prikazal usodo izgnan stva koroških Slovencev, je bil na izredni izvedbeni višini in je nav dušil vse navzoče. Posebnega o-dobravanja je bil deležen ostanek nekdanjega slovenskega »dachauskega pevskega zbora*, ki je nastopal pod vodstvom svojega usta novitelja Valentina Hartmana.
SLAVKO FRAS
iiiuiiimiiiMimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiifiiisiiiiiiiiiiuiiiHiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMuiiiniiinii
PO PRIZNANJU SKESANEGA TERORISTA MUTTIJA
Znana imena vpletenih v umor Antonia Santora
VIDEM Sedem pripadnikov teroristične skupine »Proletari arma-ti per il <omunismo» so obtožili odgovornosti za umor poveljnika vi demskega zapora podčasnika Ante nia Santora. Vest je na tiskovni konferenci v nedeljo sporočil na mestnik videmskega državnega pravnika Giampaolo Tosel. njihova imena pa so: 28-letn: Ccsara Bat-tisti iz Cisterne pri Latini, ki je baje streljal in ubil Santora, 27 letna Krnica Migliorati iz Malce-■sina pri Veroni ki ie z Battistijem čakala Santora v zasedi, kritje pa sta jima nudili Pietro Mutti- in Claudio Lavazza oba iz milanske pokrajine. Ne da bi bili na kraiu zločina, so vanj vseeno vpleteni še Sebastiano Masala iz Sassarija Lui-gi Bergamin iz Padove in FrancP Fiprino iz Novclla pri Cuneu.
Trenutno sta v zaporu le dva udeleženca zasede pred štirimi leti, in sicer Pietro Mutti in Soba stiano Masala, medtem ko .je Bat tisti oktobia lani zbežal iz zapora v Frosinoneju, kjer je bil zaprt /ara di umora Torreggianija. Zastor nad zločinom je dokončno razgrnil pred
PRIMORSKE VESTI
Uspelo srečanje avtobusnih prevoznikov iz IS držav
PORTOROŽ — Mednarodno src Čanje avtobusnih prevoznikov, agen cij in avtobusnih proizvajalcev iz 13 evropskih držav, ki se je začelo v soboto na slovenski obali, je prav gotovo ena letošnjih največjili turi stičnih prireditev v Jugoslaviji. V Portorož .je v soljoto prispelo 120 avtobusov, ki so pripeljali šest tisoč gostov. Tako so hoteli na slovenski obali od Ankarana do Portoroža (delno tudi v Umagu) |)o!no zasedeni.
Uspeh te množične turistične prireditve pa ni le v zaslužku, ki naj bi ga hotelski in gostinski delavci ustvarili v tem tednu na slovenski obali (računajo namreč na približno 30 milijonov deviznih dinarjev prihodka). Tukajšnji turistični delavci pričakujejo več od reklame, ki je nujno povezana z «AMI 82». kot skrajšano imenujejo srečanje a v-tobusarjev na slovenski obali, v Portorož je z avtobusi prispelo tudi 40 tujih novinarjev, turističnih in avtomobilističnih revij in časopisov, ki bodo prav gotovo dodobra napol nili časopisne stolpce z opisom kra jev in življenja ob našem morju.
Zaradi vsega tega so se organiza torji portoroškega srečanja avtobu sarjev še kako potrudili. To .je potr dilo tudi vzdušje, v katerega so se včeraj popoldan pripeljali tisoči tu ristov. V Portorožu je donela glas j ba, parki in gredice s cvetočimi tu lipani in mačicami so bili vzorno u I rejeni, za dobrodošlico Pa so vsi 1 gostje dobili kozarček žganja in su- j he fige. Danes pa Portorož vrvi kol | sredi poletnega vrhunca. Prireditve se prepletajo. Komaj se konča ena, že je na vrsti druga, še poleti ni tako. Vrsta športnih prireditev, na stopi folklornih skupin in pihalnih orkestrov, tiskovne konference. ix> svetovanja. Davi se .je na primer začela v hotelu Metropol okrogla miza o varnosti v prometu, ki jo je ! pripravila Zveza šoferjev in avtome hanikov Jugoslavije. Popoldan se je na Bemardinu predstavilo mesto Miinchen z razstavo cvetja, drevi pa bo miinchenski turistični urad na bernardinski ploščadi uprizoril pra vi mali Oktoberfest — bavarski ve čer z bavarskimi klobasami in pi vom.
Vsa prireditev je v znamenju av tobusov. Prikrito, a nič manj jasno
kot ostala sporočila te prireditve
je tudi to, da avtobusi pripeljejo turiste iz osrednje Evrope na počitni ce ob morje prav na severni Jadran. Vse te dni se tako vrstijo najrazličnejša tekmovanja med avtobusi — preizkušajo najnovejše zavorne sisteme, ocenjujejo videz in udobje, ki ga ponujajo avtobusi, prirejajo spretnostno vožnjo šoferjev vse za reklamo in prestiž velikih avtobus nih podjetij iz Evrope. Včeraj pa se je slovenski obali ponudil zanimiv prizor, ko se je več kot 100 avtobusov podalo na krožno pot ob morju — od Portoroža do Kopra in
BORIS ŠULIGOJ
dnevi' v Rimu aretirani »skesani* terorist Mutti, ki ni samo navedel imen vseh vpletenih, temveč seznanil preiskovalce z dinamiko umora in bega ter zakaj so prav Santora izbrali za žrtev
Po Muttijevih izjavah je Santora tistega tragičnega jutra G. junija 1978 v zasedi čakal lažni »zaljubljeni parček* Battisti - Migliorati. Ko ju je Santoro na poti proti za poru prešel, ga je Battisti najprej ranil v hrbet nato pa pokončal s strelom v glavo. Dvojica .je s kraja zločina zbežala z ukradeno sim co. v kateri sta bila Mutti in Lavazza, v Ul. Giotto se je četve rica preselila v drugi ukraden avto, nekaj minut kasneje pa v tre tji avto, ki pa je bil njihova last in na katerem je bil na strehi za kamuflažo gumenjak. Četverica se je nato nemoteno podala v neki kraj med Tržičem in Gradežem. kjer se je nekaj dni prej utaborila. Tudi kasnejša vrnitev v Milan je potekala brez zapletov, saj kot »turisti* niso vzbujali suma.
Gianni Bravo predsednik furlanske delegacije mešane zbornice
VIDEM — Na trgovinski zbornici v Vidmu so se včeraj zbrali na skupščini člani furlanske delegaci je mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Dosedanji predsednik dr. G. D'Onofrio je po dal poročilo o delovanju delegacije. ki je kakor znano nastala pred kratkim ter se tako pridružila tržaški delegaciji ustanove. D’Ono-frlo je med drugim naglasil, da je delegacija v tem času razvila vrsto pomembnih dejavnosti kar zadeva gospodarsko sodelovanje s sosedno republiko.
Po pregledu in odobritvi bilance za preteklo poslovno dobo, so člani izvolili novo vodstvo delegacije za triletje 1982 1984. Dr. G. D’Ono frio je bil soglasno proglašen za častnega predsednika ustanove, za predsednika pa je bil izvoljen Gian ni Bravo.
Si
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO OBŠIRNI DVODNEVNI RAZPRAVI V TRŽAŠKEM AVDITORIJU

izvolitvijo delegatov se je končal deželni kongres krščanske demokracije
Glavne teme kongresa: identiteta stranke, njena prenovitev in odnosi s socialisti in komunisti Po pričakovanju je bilo največ kandidatov (7 na 19) izvoljenih na listi Zaccagninijeve struje
Z izvolitvijo delegatov za strankin vsedržavni kongres, ki bo od 2. do 6. maja v Rimu. se je v tržaškem avditoriju v nedeljo popoldne po dvodnevni razpravi zaključil VIII. kongres Krščanske demokracije. Glede na njegovo specifičnost, se je na kongresu v glavnem razpravljalo o politični lini ji stranke na vsedržavni ravni: krajevni in deželni problemi so bili obravnavani le obrobno, ker bo o njih razpravljal prihodnji redni deželni kongres Tako tajnikovo poročilo kot razprava, v katero je poseglo okrog trideset delegatov in nekaj «zuna-njih*. pa je predvsem pokazala, da stranka vlaga vse napore v iskanje nove identitete, ki naj bi ji vrnila zaupanje prebivalstva in dala novega zagona: tudi zaradi tega je v razpravi prišla do izraza težnja po širši notranji enotnosti in pa pripravljenost odpiranja katoliško u-smerjenim zunanjim silam; ta želja po širši notranji enotnosti pa ni prišla do izraza pri sklepnem gla sovanju, saj je bilo predloženih kar osem kandidatnih list, potem ko je tajnik Braida v svojem poročilu dejal, da je bila v sekcijskih kongresih sprejeta enotna lista kandidatov.
Iz razprave je bilo tudi razvidno, da se deželna KD zaveda važnosti prihodnjega vsedržavnega kongresa, ki bo gotovo odločilnega pomena ne samo za bližnjo prihodnost, ampak predvsem za bodočo vlogo stranke v italijanski družbi. Zavržena je bila vsaka podrejenost drugim političnim silam, sicer pa je bilo v središču skoraj vseh posegov vprašanje sodelovanja s socialisti in odnosov do komunistov. Do izraza so prihajale očitne razlike med predlogi, ki so jih iznašali predstavniki raznih struj, enotni pa so bili pogledi glede nevarnosti cmarginacije, v katero bi potisnil KD kot konserva tivno stranko morebitni neposredni dialog med laičnimi In socialističnimi silami ter komunisti Kot rečeno se je kongres zaključil z izvolitvijo delegatov, ki bodo zastopali 247 tisoč volivcev KD iz Fur lanije - Julijske krajine na strankinem vsedržavnem kongresu. Skujmo je bilo izvoljenih devetnajst delegatov (šestnajst s polnim kvocientom
glasov in sedmimi delegati zagotovili pripadniki Zaccagninijeve struje (bivši morotejci): na njihovi listi so bili izvoljeni Braida, Forabosco in Marocco iz Vidma. Antonini in Boer iz Pordenona, Rizzi iz Trsta in Tri-pani iz Gorice. Na drugo mesto so se uvrstili forzanovisti, ki se zbirajo okrog Donat Cattina; zbrali so 31,25 od sto glasov in pet delegatov: Biasutti in Mauro iz Vidma, Agru-sti iz Pordenona. De Minnelli iz Gorice in Scagnol iz Trsta. Dorotejci so se predstavili kar na treh listah: mladi dotorejci so dosegli 2,53 od sto glasov in enega delegata, ki je Ca-
landruccio iz Trsta: goriški dorotejci so tudi dosegli 2,53 od sto glasov in enega delegata (Dapiran); dorotejci iz Vidma in Pordenona pa so si zagotovili 10,4 od sto glasov in dva delegata, ki sta Mizzau iz Vidma in Driussi iz Pordenona. Enega delegata in 2,53 od sto glasov so si zagotovili tudi forlanijcvci; na njihovi listi je bil izvoljen Matteucci iz Trsta. Fanfanijevi struji je pripadlo 2,28 od sto glasov in en delegat, Codarin iz Trsta, medtem ko si je Andrcottijeva struja zagotovila 5,97 od sto glasov in enega delegata, Bianchinija iz Pordenona.
V OKURU SODELOVANJA A MATIČNO DOMOVINO
Delegacija Devina-Nabrežine na obisku v občini Bežigrad
Zastopstvo naše krajevne uprave je vodila odbornica :a šolstvo Marinka Terena
Med številne oblike prijateljskega sodelovanja krajevnih organizacij in ustanov z matično domovino, ki so se v zadnjih letih postopno razvile, sodi tudi vzpostavitev prijateljskih stikov med občinama Devin - Nabrežina in Ljubljana - Bežigrad. Občini sta si zastavili širok spekter sodelovanja, ki zaobjema tudi vzgojno-izobraževalno področje. V okviru teh izmenjav je v torek, 13. aprila 1982, delegacija občine Devin-Nabrežina s skupino vzgojiteljskega osebja, ki jo je vodila poverjena odbornica Marinka Terčon, obiskala občino Bežigrad.
Delegacijo iz Nabrežine sta na tamkajšnjem sedežu občinske skup-
(iiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiKiufiiiiiiiiiiiiifiiuifiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiin
Posojilnica na Opčinah uspešno zaključila poslovanje v 1.1981
Močan porast denarnih vlog - Čisti dobiček znaša skoraj poldrugo milijardo lir - Sedanji sedež postaja pretesen
V Prosvetnemu domu na Opčinah .je bil v nedeljo 73. redni letni občni zbor zadružnikov domače hranilnice in posojilnice. Zbor, ki se ga je kakor običajno udeležilo veliko število ljudi (zadruga .je štela ob koncu lanskega leta 570 članovi .je začel predsednik ing. Milan Sosič, ki je najprej počastil spomin pred kratkim preminulega dolgoletnega sodelavca ustanove Lojzeta Križmančiča in prebral pozdravni dopis Tržaške kreditne banice, nato pa prešel k obravnavanju gospodarske konjunkture na našem območju in lanskega poslovanja hranilnice.
Za gospodarske dejavnosti leto 1981 kakor znano ni bilo ugodno. Tudi v krajevnem merilu se je globoko občutila kriza, ki je zajela v večji ali manjši meri vse pridobitne panoge, pri lem pa ni prizanesla tudi tistih specifičnim dejavnostim, s katerimi je openska hranilnica v vseh teh letih najbolj po
in trije z ostanki). Po pričakovanju vezana, to je kmetijstvu, obrtništvu so si relativno večino z 41,98 od sto | in gradbeništvu. K temu je treba
PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Nadaljevanje procesa o zadevi Cassa di rispamio dellTstria
Prizadeti stranki najavili odstop s procesa - Danes zaslišanje glavnih obtožencev
Drugi dan sodne obravnave o aferi hranilnice »Cassa di risparmio dellTstria* ni prinesel bistvenih novosti. Že pred začetkom sta odvetnika zasebne stranke (istrske hranilnice in Cassa di risparmio di Trieste), odv. Borgna in odv. Cuc-cagna, najavila, da se odpovedujeta svoji prisotnosti na procesu, ker sta dva od obtožencev poravnala obema hranilnicama zahtevano odškodnino, proti preostalim petim obtožencem pa bosta bančna zavoda nastopila kot prizadeti stranki na civilnem procesu.
Sodni zbor je včeraj odločil, da
Zakonski osnutek za spremembo načina izračunavanja odpravnin, ki ga je predlagala Spa dolinijeva vlada z namenom, da se prepreči re fercndiun. izhaja iz načelnega stališča, da odpravnina ni več «dodaten osebni dohodek* ampak »obvezno varčevanje*. To pomeni, da se odprav nina ne računa več na osnovi zadnje plače, ampak se vsako leto izračuna privarčevana vsota. ki sc nato revalvira ob ujjoštevtinju kupne vrednosti lire. Po predlogu vlade naj bi deloda jalec ob koncu vsakega leta za vsakega uslužbenca »shranil* vsoto, ki bi jo ugotovil tako, da bi celoletni dohodek tega uslužbenca delil s 13,5. Za tiste, ki imajo 13 plač. bi to predstavljalo nekaj manj kot mesečno plačo, za ostale pa ne kaj več. '
Ob koncu vsakega leta bi se vsota, ki .je bila na tak način «privarčevana» v prejšnjih letih po večala z obrestni mero, ki bi bila delno vezana na naraščanje življenjskih stroškov. To obrestno mero bi določili tako. da bi 75-odstotpi vrednosti indeksa TSTAT o naraščanju cen na drobno dodali 1,5 odstotka. Če bi, na primer, cene v letošnjem letu narasle za 16 odstotkov, bi ob koncu leta obrestna mera znašala 13.5 odstotka.
Velika novost, ki jo vsebuje Spadolinijev pred log, je možnost predujmov. Uslužbenec z najmanj osmimi leti stai-ostne dobe bi lahko prejel predujem v višini 60 odstotkov privarčevane vsote, vendar le za nakup prvega stanovanja ali za nujne zdravstvene stroške. V vsakem podjetju se bo te ugodnosti lahko jx>služilo največ 10 odstotkov upravičencev, oziroma največ 4 od stotke vseli uslužbencev.
Vladni zakonski osnutek tudi jiostoponia od pi'avlja obstoječe razlike med delavci in urad niki. Odpravnine za delavce so znatno nižje od odpravnin za uradnike, po Sjjadolinijevem predlogu pa naj bi bil od leta 1989 jjostopek popol noma izenačen.
Končno pa vladni zakonski osnutek vsebuje določila, po katerih naj bi v odpravnine vklju čili tudi tisto draginjsko doklado, ki je sedaj zamrznjena, torej tistih slabih 400 tisoč lir, ki jih sedaj delodajalci ne obračunavajo. Do te vklju čilve naj bi seveda ne prišlo takoj, kajti to bi pi'edslavljajo preveliko bieme za delodajalce, ampak postopoma, tako da bi z januarjem 1980 prišla v jx>štev tudi celotna »»zamrznjena* dra ginjska doklada. To .je pravzaprav tisto določilo, ki omogoča preprečitev referenduma, kajti na ta način vladni zakonski osnutek tudi razveljav Ija sklep iz leta 1977.
To je torej, v glavnih obrisih, osnutek Spa dolinijeve vlade. O tem osnutku se je razprava v senatu že začela in upajo, da se bo končala pred koncem aprila. Nato bi moralo besedilo v razpravo v poslansko zbornico, ki bo imela prav tako ki'atek rok za odobritev, saj bo medtem še kongres KD, ko bo parlamentarna dejavnost pre kinjena. Končno besedo bo imelo seveda kasaci.j sko sodišče, vendar bo šlo verjetno le za for malnost, seveda če bo zakon odobren v taki obliki. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na veliko oviro, in sicer na nasprotovanje neposredno zainteresiranih, sindikatov in industrijcev, ki bo seveda vplivalo na potek parlamentarne razprave.
PRIHODNJIČ: Vlada jx>d križnim ognjem.
bo enemu od glavnih obtožencev, Antoniu Palmierijti iv. Pordenona, sodil v odsotnosti. Palmieri se ni predstavil na prvi obravnavi, temveč je poslal sodišču zdravstveno sporočilo, iz katerega je bilo »»razvidno*, da je bolan. Sodišče je odredilo «ura-den* zdi‘avniški pregled obtoženca, ki pa je pokazal, da je imel leta zgolj »»nekoliko visok pritisk*. Zdravnik, ki je podpisal njegovo zdravstveno sporočilo, bo imel tako še opravka s jjravico.
Potem ko je predsednik sodišča dr. Brenči prebral obtožnico, je sledilo zaslišanje prvega od obtožencev, Giovannija Zavana, zavarovalnega agenta iz Benetk. Slednji naj bi preskrbel glavnemu obtožencu Luigiju Albertiju jamstva, ki so mu nato služila, da je lahko prejel od istrske hranilnice posojila. Zavan je potr-dil to okoliščino, dejal pa je, da je bilo nekaj pisem, ki naj bi jih naslovil Albertiju, potvorjenih, na nekaterih drugih |ja naj bi ponaredili njegov podpis.
Proces se bo nadaljeval danes z zaslišanjem ti-eh poglavitnih obtožencev: Luigija Albertija, odvetnika Giorgia lauta in Paola Montene.
dodati še težave, ki izvirajo iz kreditnih omejitev in iz konkurence, ki jo v denarništvu izvajajo razne vrste zakladnih zadolžnic. Kljub vsemu temu je hranilnica lani zaključila svoje poslovanje z velikim uspehom ter med drugim uvedla tudi nekatere nove službe, med te mi na primer izplačevanje pokoj nin INPS.
Hranilnica je lani prejela 1.499 prošenj za priznanje raznih posojil, sprejela pa jih je 1.359 v skupnem znesku 14.986 milijonov lir. Skupna vrednost novih vlog je dosegla 9.335 milijonov lir ter je bila znatno večja kakor v letu 1980 (6.275 milijonov), če povemo, da je knjigovodstvo lahi opravilo nič manj kot 310.000 vknjižb, si lahko predočimo obseg opravljenega dela. Prav zaradi naraščanja obsega bančnih poslov, je postal sedanji sedež hi-anilnice za občinstvo in uradnike (teh je 37) že pretesen ter se vodstvo sedaj pogaja za nakup pj-imenie stavbe nedaleč od sedanjega sedeža. Med tem časom pa bodo pridobili nekaj novega prostora s preureditvijo pritličja sedanje t)oslovab,ice, delo pa pospešili z vključitvijo novega elektronskega centra za obdelavo podatkov.
V nadaljevanju svojega poročila je ing. Sosič dejal, da so pristojni organi v preteklem letu odobrili nov statut hranilnice na podlagi katerega bo imel zavod širše poslovne pristojnosti in dvojezični napis. Prošnjo, da bi hranilnica smela odpreti novo okence pri Domju, pa je Banca dTtalia zavrnila. Zdaj bo hranilnica vložila prošnjo za dovoljenje, da bi smela podeljevati posojila tudi v miljski občini. Govornik je nato orisal sodelovanje, ki ga hranilnica goji z drugimi de narnimi zavodi in raznimi organi zacijami ter v tej zvezi posebej
poudaril pomen sodelovanja s SDGZ in KZ. Kar zadeva posamezne bilančne postavke, je predsednik naglasil predvsem dejstvo, da je skupna vrednost vlog dosegla 44,7 milijarde ter da izkazujeta premoženjski obračun (50,7 milijarde aktive in 49,4 milijarde pasive) ter obračun dohodkov in izdatkov (8.7 milijarde aktive in 7,3 milijarde pasive) čisti dobiček poslovnega leta v višini 1 milijarde 428 milijonov lir.
ščine sprejela predsednik in podpredsednik. Po krajšem vljudnostnem sprejemu in izmenjavi pozdravov in daril, so predstavniki občine Bežigrad seznanili zamejsko delegacijo z novo zakonodajo o predšolski vzgoji in usmerjenem izobraževanju.
Osrednjo točko programa obiska v Bežigradu je zavzemal ogled Vzgojnovarstvene organizacije »Mladi rod*, ki s svojimi 35 oddelki o-skrbuje št. 770 otrok v starosti od 8. meseca do 7. leta. Ravnateljica »Mladega rodu* je goste seznanila z organizacijo in delovanjem te službe, vzgojiteljice doma pa so si s kolegicami iz občine Dovin-Nabre-žina v prostem pogovoru izmenjale misli in delovne izkušnje, ki so kljub različnim izhodiščem šolskega in družbenega sistema v delovanju vsekakor istonamenske in torej osredotočene na iskanje pogojev za tak razvoj otroka, ki naj bo usklajen z družbeno stvarnostjo in njenimi smermi razvoja.
Povabilo našim vzgojiteljicam na hospitacije in študijska srečanja v tamkajšnjih centrih se vključuje v okvir dogovorov za obojestransko sodelovanje v raziskovanju nadaljnjih oprijemov na tako obširnem polju, ki se mora zaradi svoje specifičnosti, nujno navezovati na širše — občinsko danost.
V imenu občinske uprave je poverjena odbornica izrazila željo, da bi bežigrajski vzgojiteljski kadri vrnili obisk in si ogledali vrtce na področju naše občine.
Občina bo v Ul. Cantii uvedla več zebrastih prehodov za pešce, in to pri križiščih z ulicami Baiardi, Guic-ciardini in Monte San Gabriele ter v višini stopnišča, ki povezuje Ul Cantu z Ul. F. Se vero.
BANCA Dl CREDITD D1 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P A
Ulica F. Flisi 10 . TRST’
VABILO DELNIČARJEM
Gospodje delničarji so vabljeni na Redni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih Zveze slov. kult. diuštev v Trstu, Ul. sv. Frančiška št. 20 v prvem zasedanju dne 23. aprila 1982 ob 9. uri, v morebitnem drugem zasedanju
DNE 24. APRILA 1982
v istih prostorih in ob isti uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Prečitanje poročila Upravnega sveta;
2.	prečitanje poročila Nadzornega odbora;
3.	predložitev družbene bilance poslovnega leta 1981 iti zadevni sklepi;
4.	izvolitev enega člana Upravnega sveta:
5.	izvolitev enega nadzornika in nadomestnega nadzornika;
6.	razno.
Opozarjamo gospode delničarje, da bodo na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962, imeli pravico glasovanja na občnem zboru, samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora.
UPRAVNI SVET
D(IIH*S seja deželnega sveta
Danes ob 9.30 se bo sestal de želni svet Furlanije - Julijske krajine. Na začetku bo predsednik od-bora Comelli odgovori) na številna vprašanja in interpelacije, ki st. jih vložile skoraj vse politične sile glede sklepa vlade, ki je iz finančnega zakona črtala tisti člen, na osnovi katerega bi bilo /.agotovlje no finansiranje z.a nadaljevanje obnovitvenih del na potresnem ob močju. Na dnevnem redu je tudi nadaljevanje razprave o zakonskein osnutku »»Načrtovanje finansiranje In projektiranje javnih del in ur banistike*. ki med drugim predvideva tudi važna določila glede razlastitev: po vsej verjetnosti pa bo skupščina o njem razpravljala na eni naslednjih sej Sestala se bo i tudi jutri in med drugim izvolila dva nova -deželna odbornika Bor tolija (PSDI) in Sobmberga (PLIt
e
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 13. aprila 1982, v smislu zakonskih predpisov in pravilnika, bodo, začenši s 1. julijem 1982, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih .zavodih spodaj navedene obveznice, ki sestavljajo sle deče serije:
naslov posojila
serija štev.
6%	1966-1986 II. emisija (Ferraris);		1 -	7 -	13 -	19 -	27 -	62 -
			99					
6%	1968-1988 11. emisija	(Fermil:	3 -	15 -	43 -	45 -	54 -	55 -
			84 -	120 -	137			
6%	1969-1989 II. emisija	(Ohmi:	12 -	30 -	48 -	65 -	79 -	91 -
			100 -	111 -	144			
7%	1972-1992 II. emisija	(Watt);	27 -	43 -	60 -	63 -	70 -	85 -
			86 -	112 -	127 -	129 -	204 -	233 -
			249 -	273				
9%	1974-1994:		4 -	9 -	31 -	48		
Obveznice, ki bodo predložene v Izplačilo bodo morale biti opremljena s kuponi z zapadlostjo od 1. januar ja 1983 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.