m' POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEC RNIK j Leto XIV. i 3tev. 85 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 23—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 °OŠTN! ČEKOVNI RACI) N 11.40? Maribor, ponedeljek 15. apršUa 1940 NAiiOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1.— Napad na nemške postojanke na Norveškem Po zavzetfu Narvika se je pričela druga angieškofrancoska pomorska ofenziva na Bergen inTronthfem — Pri operacijah sodelife 270 zavezniških! bornih Sadif - Zavezniške čete na poti na Norveško - Srditi boji med nemci in Norvežani na kopnem - Seznam potopljenih nemških Sadij AMSTERDAM, 15. apr. StefaniPOSEBNI DOPISNIK AGENCIJE JAVLJA, DA SE JE DRUGA ZAVEZNIŠKA OFENZIVA NA SEVERU ŽE ZAČELA. V TEJ OFENZIVI SODELUJE 170 ANGLEŠKIH IN BLIZU ICO FRANCOSKIH VOJNIH LADIJ. BRODOVJU POVELJUJE BR1TSKI ADMIRAL SIR CHARLIE FORBY. POMORSKE OPERACIJE SE ŠE NADALJUJEJO PRI TRONDHJEMU IN BERGENU, KJER SE ZAVEZNIKOM ŠE NIPOSREČILO VDRETI V FJORDE ZARADI MOČNEGA OBSTRELJEVANJANEMŠKIH BATERIJ, AKCIJE POD-AiORNIC IN LETAL. NEKAJ BRITSKIH LADIJ JE POŠKODOVANIH OD LETALSKIH BOMB. STOCKHOLM, 15. aprila. Reuter. KAKOR SE JE IZVEDELO, STA VLADI ANGLIJE IN FRANCIJE IZJAVILI NORVEŠKI, DA BODO POTREBNE ZAVEZNIŠKE CETE TAKOJ POSLANE NA POMOČ IN IZKRCANE NA NORVEŠKEM. RIM, 15. aprila. Exchange Telegraoh. ITALIJANSKI LISTI POROČAJO. DA SO NA POTI NA NORVEŠKO VELIKI ODDELKI ZAVEZNIŠKE VOJSKE, KI BODO V KRATKEM TAM IZKRCANI. PRI NORVEŠKIH ČETAH, KI ZADRŽUJEJO NEMCE, SE ŽE MUDE ANGLEŠKI VOJAŠKI SVETOVALCI, KI POMAGAJO PRI NORVEŠKIH OPERACIJAH. Bojne operacije na norveški kupoli BERLIN, 15. aprila. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča iz Norveške, da nadaljujejo nemške čete svoj pohod Sz sOia proti severovzhodu in zahodu'.' Med drugi mso zavzele Sarpsborg, Askini in Heiistadto. Letalski napadi, ki so bili izvršeni na Stavanger, Bergen in Tronth-iem, so bili odbiti z izgubami za sovražnika, Angleški bombniki so bombardirali tudi mesto Bergen samo. Nasprotno pa le nemško letalstvo večkrat z uspehom napadlo angleške bojne edinice, ki operirajo v bližini Norveške. Pri tem sta bili potopljeni z bombami dve angleški podmornici. NORVEŠKA MEJA, 15. apr. Havas. Nemci so zavzeli nekatere točke ob juž-nozvhodi obali Oslofjorda. Vendar se norveške čete še vedno drže pred švedsko mejo, čeprav še nimajo utrjenih postojank. Dejstvo, da so zavezniki položili v Baltiku mine, vliva novo upanje za nadaljn!® uspehe na tem delu fronte. — Nemška aktivnost je že v teku dannšnje-Ka dne zaradi zastoja pomorskega dovo-*a precej ponehala. STOCKHOLM, 15. apr. Havas. V teku včerajšnjega dne so se vodile hude bitke med Norvežani In Nemci vzhodno od Konghuna in zahodno od Skarnoja. Kou-hun so Nemci zavzeli. Vest, da je Narvik v plamenih, še ni potrjena. Pri Storilnimi so trije nemški bombniki prešli švedsko mejo. Ker se na prvi strel niso umaknili, je švedska artiljerija dva bombnika sestrelila STOCKHOLM, 15. apr. DNB. Biizb 301X1 norveških vojakov je v oblasti Kornsjo in Arvika prešlo švedsko mejo. Oblasti so jih razorožile in internirale. Čez mejo se je zatekla tudi precej civilnega prebivalstva. LONDON, 15. apr. Reuter. Po vesteh iz Norveške, so uspehi angleške mornarice znatno vplivali na norveški odpor. Nemci so Narvik izpraznili. Ne v« se še, če so Angleži svoje čete že izkrcali v mesto. Pri Oslu so Nemci usmerili svoje akcije proti vzhodu, kjer se bližajo švedski meji. Poročajo o prehodu 3000 Norvežanov na švedska tla, kar pa uradno še ni potrjeno. Službeno poročilo vrhovna norveške komande pravi, da so se norveške čete umaknile le zahodno in južnczahodno od Osla. Z letali so prepeljali Nemci nekaj vojakov v Trondhjem ki je zdaj v istem položaja, kakor je bil obkoljeni Narvi, Angleško poročilo o potapljanju nemških ladij LONDON, 15. aprla. Reuter. V Skage-'aku so angleške podmornice napadle včeraj 14 nemških pomožnih transportnih ladij s torpedi in so jih 10 potopile. LONDON, 15. aprila. Reuter. (Avala), ^ritska adrniraliteta javlja, da je šele 2daj mogoče objaviti nekatere podrobnosti o drzni akciji angleških podmornic, ki so jo izvedle pod zelo težkimi okoliščinami minili teden. Angleška podmornica >:,Sp5rfield« je minuli četrtek z uspehom 'Upadla in potopila nemško žepno križarko »Admiral Sheer«. Podmornici je poveljeval kapitan korvete John Forbia. Angleška torpedovka pod poveljstvom kor-Vetneira kapitana Harri^ona je v torek torpedirala In potopna nemško križarko, *a katero sodMo, da je bila »Karlsruhe«. ^emSko poveHtsvo je potopitev te križarje že priznalo. An^eške podmornice so potopile nemške transportne ladje *a petrolei: 1911 toniki parnik »Posso-”Va«, 1503 tcn-ki »Leonhard August«, ^39ton'ld »Rio da Janeiio«, 2100 tonski aJonie«, 3102 tonski »Antresia«, 2593 ton- ski »Moorhund« in še dve ladji neznanega imena blizu 4000 ton nosilnosti. Dne 10. aprila je bilo potopljenih šest nemških transportnih ladij v konvoju, ki je imel 8514 ton, tri ribiške ladje »Fries-land«, »Nordland« in »Blankenberg« so blie odvedene v angleške luke. Tem potopljenim ladjam je treba dodati še šest ladij za preskrbo, ki so bile potopljene skupaj z parnikom »Rauhenfels« na odprtem morju pred Narvkiom minilo sredo. Nemške posadke so same potopile svoj petrolejski parnik »Skagerak« s 6044 ton nosilnosti, ki ga je zasledovala angleška križarka, dalje 7624 tonski »Main«, ki ga je izsledil neki norveški rušilec. Posadko tega parnika so rešili Angleži in odvedli v neko angleško luko. Norveške vojne ladje so potopile tudi nemško petrolejsko ladjo »Kattegat« v Skageraku. LONDON, 15. aprila. Havas. Angleška podmornica »Spirfield«, ki je napadla nemško žepno križarko »Admiral Sheer«, ie bila tudi sama napadena od bon«. Podmornica se je spustila niže v morje, nakar je spet izplovila in klicala na pomoč. Prihitel je angleški rušilec in rešil podmornico. Poveljnik in 10 mornarjev podmornice je prejelo visoka odlikovanja za svojo hrabrost. LONDON, 15. aprila. Havas. Urednik »Daily Maila« piše, da je Nemčija v bojih za Norveško izgubila 50% svojih oklopnic, 33% svojh žepnih križark, 55% težkih križark, 83% lahkih križark ter nad 50% rušilcev. Ne ve se še, kaj je z nemško 26.000 tonsko oklopnico »Scharn horst«, ki je bila težko poškodovana po 15palčnih topovih z »Renowna« in niso letala opazila nikjer njenega sledu. Sodijo, da je možno, da je »Scharnhorst« odplul proti Murmansku ali se pa potopil. Glasovi o zadnjih zavezniških uspehih PARIZ, 15. apr. (Havas.) Pariški tisk se z velikimi naslovi bavi o zavezniških uspehih na severu. Naskok na Narvik, ki ga Nemci vzporejajo z drugim Tannen. bergom ter po"ožitev min v Baltskem mor ju, sta dve veličastni dejanji zavezniškega vojnega ladjeva, ki mečeta polno luč na hrabrost in vrednost angleške mornarice. Francoski narod je skupaj z britskim vzhičen nad dejanji zavezniškega ladjeva. Blokada se vedno bolj zožuje: izgle-da, da je Velika Britanija presekala pot iz Skandinavij do Nemčije. Leon Blum piše, da je angleški podvig najboljše pobijanje nemške propagande o tem, kdo_ je gospodar morja na severu. Akcija na Norveškem izziva junaštva angleške mor narice, ki zaslužjšo polno mero priznanja. S tem se najbolj pobija nemška propaganda, ki je skušala Franciji dokazati, da Anglija ni sposobna za vojevanje. Angleška mornarica in leatlsko predstavljata s francosko Maginotovo črto močan branik in stber bodočega miru in reda v svetu. Listi zaključujejo z mnenjem, da bo Nemčija skušala vsekakor reagirati na zadnje uspehe zaveznikov na severu. LONDON, 15. apr. (Reuter.) Listi z navdušenjem pozdravljajo zmage zavezniškega ladjeva, ki bodo imele v bodoč-nisti velike posledice. Nemške obale so zaprte z minami. Nemčija zdaj lahko reagira drugje, zato morajo biti zavezniki pripravljeni. Nemško vojn oladjeve ima malo izgledov, da bi se moglo rešiti opie-pa, ker bi zavezniki na vsak napad odgovorili s premočjo. Pa tudi letalstvo obeh front je dobilo ravnotežje, tako da bo težko tudi po zraku dabavljati vojaštvo in potreben material na Noreško. Zavezniki lahko zdaj nudijo pomoč vsakomur, vsak se je lahko prepričal, da to zmorejo. Fran coske ladje so složno sodelovale, kar da. je zadnjim zmagam še večji pomen. STOCKHOLM, 15. apr. Reuter. Švedski politični in vojaški krogi so naravnost presenečeni zaradi smelega podviga angleškega vojnega ladjeva, ki mu je uspelo položiti mine v Baltiku, tja do Klajpede. Mnenja so, da so bila poleg edinic na de, lu tudi letala, ker bi vojne ladje ne mogle tako naglo razpostaviti min, brez da bi pri tem same ne naletele nanje. Ogroženi so tudi interesi Amerike NEWYORK. 15. aprila. Havas. Glavni predmet pisanja ameriških listov je že od sobote, napovedanjs, da s e evropska vojna bliža tuli Zedinjenim državam Severje Amerike. List! pra\ijo, da mora Amerika revidirati svoje dosedanje stališče in iie sme več tiščati glave v pesek. Sedanji dogodki ogražsjo angleški in francoski imperij. Od sedanlcga boja za-visi usoda mnogih milijonov ljudi. »New York Ilerald Tribune« piše, da tudi sedaj, kakor I. 1917., ameriško ljudstvo odbija idejo intervencije v vojni. Toda sedaj so ameriški interesi bolj ogroženi, kakor so bili 1. 1917. Zedinjene države morajo misliti na to, da bi utegnile biti prisiljene iti v vojno, ako bi to predstavljalo edini način, da se zaščitijo njihovi interesi. »New York Times« pa piša, da i;rade Japonci velike bojne ladje, katerih ionaža presega tonažo največjili ameriških oklopnic. Zdi se, da nameravajo zgraditi 8 do 12 takih ladij. Zaradi tega rrorajo Zedinjene države tudi dalje izgrajevati svojo bojno mornarico, pa če bi bilo treba delati v ladjedelnicah tudi noč in dan. Angleško svarilo nevtralcem LONDON, 15. apr. Reuter. ,,Sunday Times" objavljajo članek o položaju nevtralcev in naglašajo, da so se v zadnjem času slišale himne na čast nevtralcev. Toda ncvlralci varajo sami sebe, ako mislijo, da bodo s pasivno politiko izbegnili vojni. Primer skandinavskih držav je pokazal, da so nevtralne države stalno ogrožene. List pravi dalje, »la grozi sedaj posebno nevarnost Švedski, Nizozemski in Belgiji. V drugem članku pa pravi, da spremljajo zavezniki z vso pažnjo razvoj dogodkov na Skandinavskem. Dejstvo. da so Nemci še v Bergenu in Trondhjemu. nima nobenega slrate-pomena. Zavezniški diplomati puščeni sz Danske KODANJ, 15. apr. DNB. V danskih krojili se živo komentira odhod diplomatskih zastopnikov držav. Naglašajo, da jim je danska vlada dala nit razpolago poseljen vlak. Demantirajo vesli, da bi bila diplomatom zahodnih držav odvzela delna prtljaga in pregledana. MINE NA ATLANTIKU? NEW QORK, 15. apr. Stefani. Hidro- grafski zavod v Bostonu javlja, da so opa zili mine v srednjem Atlantiku, 1500 milj od ameriške obale. DANCI gradi; zaklomsca KODANJ. 15. apr. DNB. Danski notranji minister je ukazal vsem občinam države, da zgradijo zaklonišča pred letalskimi napadi. Občinski sveti so odgovorni za to. plačala država, žc gradijo. Stroške bo kasneje V Kodanju se zakloni Angleški napad na nemške Angleži poročalo, da so potopili vseh sedem nemških tadij, ki so bile v Marviškem f.ordu in pregnali Nemce iz Narvika — Nemško poročilo priznava spopad Maribor, 15. aprila. Z znano zemljevidno afero, ki jo je povzročila slika obiska ameriškega državnega podtajnika in Rooseveltovega odposlanca Summerja Wellesa v kabinetu tedanjega finančnega ministra in sedanjega francoskega ministrskega predsednika Paula Reynauda v Parizu, so bila sprožena v evropski javnosti razna vprašanja, ki tičejo tudi nas Slovence. Afera je bila ustvarjena sicer brez resnične podlage, kajti nobenega vzroka nimamo, da ne bi verjeli zagotovilu v Parizu, da je nejasnost omenjenega zemljevida zakrivil samo retušer, toda kljub temu to prav nič ne spreminja dejstva, da se snujejo po Evropi novi načrti o oblikovanju naše celine po sedanji vojni. Naj se vojna konča kakor koli in naj zmaga kdor koli, zemljevid se bo spremenil. Niti ne bo ostal tak, kakršen je bil ustvarjen v Versaillesu, niti tak, kakršen je sedaj. Kol evropski narod smo Slovenci zainteresirani na bodoči novi razmejitvi in ureditvi Evrope prav tako, kakor vsak drug evropski narod. Tudi mi imamo svoje ozemlje in na njem svoje pravice, katerim se ne moremo in nočemo odreči. Tudi mi imamo svoj življenjski prostor, ki je naš in mora biti naš. Zaradi tega ne dovolimo in ne bomo nikoli nikomur dovolil, da bi krojil bodočo Evropo brez nas ali celo proti nam, najmanj pa v temeljnem vprašanju, ki smo ga načelno rešili že leta 1918. po končani svetovni vojni, ko smo se skupaj s Hrvati in Srbi svobodno združili v svoji, vsem enako skupni kraljevini Jugoslaviji. Naš narod in naše ozemlje pripadata tej državi, v kateri edini se čutimo dovolj močne in varne pred vsemi zunanjimi nevarnostmi, naj bi že prihajale od katere koli strani, v kateri koli obliki in v katerem koli času. Skupaj z njo bomo, če bo treba, branili to načelo z vsemi svojimi silami in do zadnjega trenutka. Zemljevid, ki je vzbudil toliko prahu zlasti glede domnev o obnavljanju nekakšne monarhije Habsburžanov, je, kakor že omenjeno, sicer brez podlage in veljave, toda propaganda Otona Habsburškega, o kateri smo pisali v nedeljski številki, vendarle obstaja, in za njo se zbira še nekaj agitatorjev s knezom Starhembergom na čelu. Da gredo cilji teh agitatorjev v smeri, ki se križajo z našimi slovenskimi in sploh jugoslovanskimi interesi, ne more biti dvoma. To velja tudi za primer, ako je njihov cilj morda celo res le ustanavljanje neke nemške habsburške monarhije, kajti tudi v tem primeru bi ta monarhija reflekti-rala na ta ali oni del zemlje, na katerem živi naš narod že več ko poldrugo tisočletje in katerega ji mi nikoli in pod nobenim pogojem nismo in ne bomo pripravljeni odstopiti. To načelo velja za vse stovensko ozemlje, za vso Slovenijo enako. Prav tako, kakor za Habsburžane, pa velja seveda tudi za vse druge, ki bi se utegnili ukvarjati s kakimi načrti glede naše zemlje in razpolagati z njo brez naše volje. Krivic, ki smo jih doživljali v preteklosti, ne bomo več trpeli. Naj se torej zgodi kar koli, pravico do naše zemlje imamo samo Slovenci in Jugoslovani in ona more in mora biti združena samo v kraljevini Jugoslaviji. O tem, kako maj se potem organizirajo razne gospodarske, prometne m druge organizacije srednje Evrope, smo pa seveda vedno pripravljeni razpravljati z vsemi, ki so ali še bodo na tem zainteresirani, toda zopet samo kot suvereni in enakopravni. Kajti poleg politične svobode, ki jo terjamo za slovenski narod in njegovo ozemlje, terjamo tudi vse ostale svoboščine, ki so za nas življenjskega pomena, če kdo, potem smo prav Slovenci že do dobrega okusili, kaj pomeni biti gospodarsko od kogar koli zasužnjen ali. pa tudi samo podrejen. Konkretno mislimo tu predvsem na članek, ki ga je objavil sedanji francoski ministrski predsednik in zunanji minister Paul Reynaud v Ameriki in v katerem govori o napakah, ki so bile storjene po svetovni vojni v Versaillesu, ko so se z državnimi mejami nasledstvenih držav v srednji Evropi potegnile tudi strogo oddeljene gospodarske meje. O teh napakah smo slišali po svetovni vojni prvič z avstrijskega Dunaja, toda namen, zaradi katerega so bile poudarjene, je bil vse prej kakor čist in odkritosrčen. Tedanjemu Dunaju ni šlo prav nič za to, da bi se ustvarila v Podonavju gospodarska ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 15. aprila. Reuter. Po uradnem poročilu admiralitete so v soboto okoli poldneva angleške bojne ladje na čelu z ladjo »Warspite« vdrle v Narvl-ški fjord In tam napadle nemške bojne ladje. Nemški odpor s kopnega je bil ne-pričakovano slab, pač pa so se angleškemu bojnemu brodovju postavile v bran nemške vojne ladje. Štirje nemški rušilci so bili takoj napadeni in v kratkem času potopljeni. Ostali trije nemški rušilci so pobegnili v Hrumbaški fjord, ki se cepi v notranjosti od Narviškega fjorda, toda angleške bojne edinice so jih zasledovale in kmalu tudi potopile. Na angleški strani so biH poškodovani trije rušilci. Angleška mornarica je uničila tudi vse nemške obalne baterije v Narviškem fjordu. Nemški vojaki, ki so se držali še v Narviku, so pobegnili v hribe v zaledju, kjer so popolnoma odrezani in obkoljeni in se pričakuje, da se bodo vsak trenutek BERLIN, 15. aprila. DNB. Pod naslovom »Anglija se poslužuje zloglasne ko-loialne metode« in »London hoče izzvati državljansko vojno na severu« piše »Der Montag«, da »mora Churchill ugotoviti, da njegova mornarica in letalstvo nista več v stanu, preprečiti zasidranje Nemcev v srednji in južni Norveški. Churchillovo orožje je pač doseglo velike uspehe v TRST, 15. aprila. Stefani. Dopisniku tržaškega »Piccola v Beogradu je izjavil predsednik velike angleške trgovske tvrdke »Enco«, g. Beatty, ki se mudi sedaj v jugoslovansi prestolnici, da se družba organizira z naglim tempom tako v Londonu kakor tud! v Beogradu. Beograd bo glavno središče družbe, ki je namenjena vsemu Balkanu. Beatty je dejal Varnostni ukrepi Belgije BRUSELJ, 15. aprila. H a vas. Vse javne zgradbe, prometne naprave n radiofonske oddajnke v Belgiji je zasedla »belgijska vojska in jih zastražila. Taki ukrepi se izdajo v Belgij vedno, kadar to nalaga potreba zaradi napetega mednarodnega položaja. Prav tako pa se vrše tudi z vso naglico dela za obrambo velike industrije pred napadi iz zraka. POLOŽAJ NA NOVREŠKKM PARIZ, 15. apr. Havas. (Avala.) Nor-veša mobilizacija se nadaljuje. Morala prebivalstva je odlična. Vzpodbudno vplivajo vesti, da se čete uspešno upi- kolaboracija, proti kateri ni bil prav nihče, ampak za načrt doseči znova gospodarsko in po njej politično hegemonijo Dunaja na škodo osvobojenih narodov bivše dvojne monarhije Habsburžanov. Proti takim naklepom smo se pa uprli in se bomo tudi v bodoče, ako bi jih kdo hotel obnavljati. vdali ali pa bodo uničeni. Narvik je popolnoma v angleških rokah. NEMŠKO POROČILO BERLIN, 15. aprila. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemški rušilci, podprti s podmornicami, ki so ščitili razvrščanje nemških čet v Narviku, so morali biti težke boje z angleškimi vojnimi ladjami, ki so skušale predreti do Narvika. Dne 13. aprila je sovražnik izvedel nov napad. Sovražnik je v ta namen napadel z dvema bojnima ladjama, matično ladjo za letala, več križarkami in rušilci. Dasi so bili Angleži v veliki premoči, so nemške edinice vendarle prešle v napad ter v srditem boju močno poškodovale angleški rušilec »Cossak«, na katerem je nastal požar in je nasedel na pečinah. Prav tako so bili poškodovani tudi rušilec »Eskimo« in drugi angleški rušilci. Natančne izgube na nemški in na sovražni strani do tega trenutka še niso znane. Afriki in Indiji, nikoli pa ne v Evropi. Na Norveškem hočejo zdaj Angleži izzvati državljansko vojno, da bi tako nemške posadke prisilili, braniti se proti nahujskanemu civilnemu prebivalstvu. Istočasno so Angleži napadK nezavarovano mesto, kakor je Bergen, iz zraka. V Londonu naj se zavedajo, na kakšen način je Berlin pripravljen, odgovoriti jun.« dalje, da so v Londonu prepričani, da bodo balkanske države rade sprejele predloge s strani te družbe, ker bodo v prilog njim samim, ne bodo pa v ničemer nasprotovale stališču njihove nevtralnosti. Istočasno se pa vrše tudi priprave za organizacijo rednega letalskega prometa med Anglijo m središči balkansktk držav. rajo Nemcem. Posebno močno je odjek, nita po deželi zmag azavezniškega hro-dovja nad Nemci pri Narviku. Norveška vojska je ohrabrena, izdajalska OuisHn-gova vlada izgublja v samem Oslu avtoriteto ter ima velike težkoče s prebivalstvom. En član vlade je demantiral, da je vstopil vanjo, češ da so ga svojevoljno imenovali. Vojni minister Ouislin-gove vlade sc je pridružil legalni norveški vladi. Mariborska napoved. Malo oblačno in nekoliko toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 10.9, danes najnižja —2.4 opoldne ,13.0. Davi je bila slana. Slovenci in Jugoslovani torej ne mislimo nasprotovati nobeni novi, boljši ureditvi Evrope, bodisi na političnem ali gospodarskem področju, naj pridejo zadevni predlogi že s te ali one strani, zahtevamo pa, da se upoštevajo naše zahteve in da se upošteva tudi naša volja. -r. NEMŠKI KOA1ENTARJI BERLIN, 15. apr. DNB. Nemški l'sti javljajo pod velikimi naslovi včerajšnja poročila vrhovnega poveljstva. Tako pr. pišejo: »Junaška borba naše vojne mornarice pred Narvikom«, dalje »Težke izgube angleške vojne mornarice«, »Bom be padajo na Bergen«, »Utrjevanje nemškega položaja« itd. Listi posebno nagla-šajo hrabro zadržanje nemških mornarjev v napornih bitkah proti premočnemu sovražniku, ko so s preziranjem smrti šl» v boj. Po hrabrosti in po obsegu je bila ta bitka edinstvena v zgodovini. Poedi-nosti, ki jih javlja vrhovno poveljstvo pričajo, kako velike napore so morale premagati posadke nemških rušilcev, podmornic in letal v zadnjih dneh«. »Der Montag« piše, da »so nemške sile napredovale na Norveškem v zadnjih dneh mnogo bolj, kakor so se nadejali. Srednja in južnovzhodna Norveška je krepko v naših rokah. Napad Anglije in Francije s severa na Nemčijo je onemogočen.« Švedski nacionalisti pripravljali 'prevrat PARIZ, 15. aprila. Havas.švedska vlada je dobila sporočilo, da so švedski narodni socialisti pripravljali v noči od 11. na 12. t. m. prevrat pa državi. Policija je pravočasno odredila vse ukrepe, več oseb je aretiranih, mnoga so stavjlena pod policijsko nadzorstvo. v "r ' " Švedi sestrelili nemško letalo STOCKHOLM, 15. aprila. Reuter, švedska protiletalska baterija je sestrelila neko nemško letalo, ki je letelo nad Uddevallo na zahodni švedski obali. Letalo se je vnelo. Rešil se je le en član posadke. VPOKLIC ROMUNSKIH OBVEZNIKOV V BELGIJI BRUSELJ, 15. aprila. Belga. Romunsko poslaništvo v Bruslju je poklicalo vse romunske državljane, ki bivajo v Belgiji in so vojaški obvezniki, da se mu takoj prijavijo zaradi vpoklica. NORVEŠKI KRALJ SE NE POGAJA Z NEMCI STOCKHOLM, 15. apr. Havas. Norveška brzojavna agencija ponovilo demantira vesli, da vodi kralj Haakon pogajanja z Nemci. Kralj je takoj spočetka odbil vse ponudbe Nemčije in ostaja pri svojem sklepu, ki ga je objavil v proklamaciji na narod. LONDON, 15. apr. Reuter (Avala). Foreijgn Office javlja: Norveška vlada je sporočila, da imajo nemški bombniki ovividno poseben nalog, napasti norveškega kralja Haakona in njegovo družino. Kajti nemški bombniki pri' bajajo točno v vse kra}e, kjer biva kralj in kamor se zateče vladarjeva družina. Zaradi takšnega nastopa nemškega vojnega letalstva je kralj Haakon odbil, da se sploh razgovarja z nemškim poslanikom v Oslu. JAPONCI SE ZANIMAJO ZA HOLANDSKO INDIJO TOKIO, 15. apr. DNB. Tokijski listi se bavijo s sedanjim stanjem vojne v Evropi in razpravljajo o možnosti, da bi zavezniške sile zasedle in zaščitile Holandsko Vzhodno Indijo. Vladni krogi so mnenja, da bi Jap<>11' ska v tem pogledu ne ostala ravnodušna ler bo ukrenila vse potrebno za lak primer. Tudi če hi ena izmed1 vojskujočih držav proglasila to ho*-landsko kolonijo za svojo last, bo J«' pou«ka segla po protiukrepih. DANCI SESTRELILI DVA NEMŠKA BOMBNIKA BRUSELJ, 15. apr. Reuter. Danska protiletalska baterija je sestrelila v jutru, ko so Nemci vdrli v deželo, dva nemška bombnika. Nemci so nato odgovorili z bombardiranjem hangarja. ROMUNSKI PROSVETNI MINISTER V RIMU RIM, 15. apr. Stefani. Romunski pro-svtni minister je prispel semkaj. Sprejel ga jc na postaji italijanski prosvetni minister Paolini, Angleška minska polja od Holandije do Litve LONDON, 15. aprila. Havas. Tekom veerajšnjega dneva so zavezniške ladje položile morske mine v širini 100 km vzdolž vse Nemčije od Kategata do Klaj-pede (Memel). Nova minska polja so dolga 450 km in so popolnoma odrezala Nemčijo od pomorske zveze s Skandinavijo. Raprostirajo se v Kategatu od otoka Lasdja do švedskih teritorialnih vod ter od švedskega otoka Gotlanda do točke, ki leži 12 milj od Klajpede. V Kategatu je v zvezi z minskimi polji, ki so jih zavezniki položili pretekli teden od Katega ta vzdolž Norveške, Danske in Nemčije do Holandije. LONDON, 15. aprila. Exchange Tele- graph. Vsi angleški listi razpravljajo danes o položitvi min na Baltskem morju, ki so zaprle Nemčiji vsako pomorsko zvezo s Skandinavijo. To dejstvo komentirajo kot največji dogodek sedanje vojne, ker dokazuje, da so sedaj zavezniške pomorske sile zagospodarile tudi v Vzhodnem morju, katero so Nemci doslej smatrali za svoje zaprto področje. Niti v svetovni vojni se zavezniškemu bojnemu bro dovju nikoli ni posrečilo vdreti v Vzhodno morje, kakor se mu je sedaj. To dejstvo bi utegnilo voditi do zelo daljnosežnih nasledkov že v najbližnji bodočnosti. Nemška sila je na morje že strta, pišejo angleški vojaški strokovnjaki. Nemci groze Angležem z represalijami Sedež angleške dražbe za Balkan v Beogradu Novce Zadružništvo prebolelo najtežje udarce gospodarske krize Razveseljiva gospodarska in socialna bilanca Zveze sSovenskih zadrug Ljubljana, 15. apr. Danes dopoldne je imela v Delavsk: zbornici Zveza slovenskih zadrug svoj letni občni zbor. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. P i p a n a je podal ravnatelj g. T r č e k Fran poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: ■ V prvi polovici lanskega leta Je i;on-' junlstura nekoliko nazadovala iu je gospodarski barometer pokazal malo krizo. V diUgem polletju pa sta pospešena industrijska delavnost in zbiranje zalog zaradi vojnih zapletljajev povzročila nagel dvig konjunkture. Vendar to ni pomenilo ?p'ošnega izboljšanja, še manj dvig narodnega blagostanja, ker so vojni zaplet-. ijaji na eni strani porušili normalei gospodarski promet, pospešena investicij-sk.i dejavnost pa tudi ni dvignila gospodarske produkcije, temveč je pospešila vojne priprave, ki pač nudijo začasen zaslužek, ne pomenijo pa splošnega napredka. Konsolidacija zadrug je tudi lam napredovala in je zadružništvo v glavnem Prebolelo posledice dolge gospodarske ktize. Kreditne zadruge so močno izboljšale svojo likvidnost; Mlekarska zadruge so vuovčile čez 3 milijone litrov mleka in mlečnih izdelkov. Kmetijske strojne in elektrarniške zadruge so imele v obratu čez sto strojev. Tudi ostala zadruge zaznamujejo dober, nekatere naravnost razveseljiv napredek. Likvidacija kmečkih dolgov tudi lani še ni bila končana, vendar je bila do konca 1939 prevzeta že večina dolgov. Na prijavo izgub, ki so iih naše zadruge pretrpele v letih krize, je posebna ministrska komisija pregle-l dala zadružno poslovanje in stavila vladi predlog za sanacijski prispevek. Ven-1 dar doslej naše zadruge niso še nič pre- i jele, dočim so bile na razdelitvi razpo-1 ložliivih 30 milijonov deležne do polovice tiste zadruge, ki so že prej dobile ogromne milijone iz javnih sredstev. Zveza je nadaljevala delo na reorganizaciji zadrug po novem zadružnem za-j konu. Pri pouku je služil v prvi vrsti »Zadružni vestnik«. V Zadružno šolo je bilo poslanih lani 18 učencev, v prvi tečaj 12, v drugi tečaj pa 6 absolventov prvega tečaja. S podporo banske uprave pa je bil prirejen tud? tridnevni tečaj za praktične zadružne funkcionarje. V zvezo je stopilo lani 15 novih zadrug, med temi v Mariboru: »Mariborski stadion«, in »Ljudska štednja« v Celju »Narodna kreditna zadruga«. LiKvidira-lo oz. izstopilo pa je 8 zadrug, tako da znaša prirastek sedem zadrug. Vsega skupaj je včlanjenih v Zvezi 392 zadrug s .1591 deleži in 89.229 člani. Denarno poslovanje se je razvijalo še precej ugodno, lastno premoženje se je zopet zvišalo. Obrestna mera se lani ni nič spreminjala, čeprav je bilo dovolj gotovine na razpolago. Hotelo se je zadrugam omogočiti bilančno ravnotežje. Skupnega denarnega prometa je bilo v lanskem poslovnem letu 370,702.415 din, čistega prebitka pa 67.032 din. Zborovanje obmejnega učiteljstva V soboto, 13. t. m., je učiteljstvo okraja Ljutomersko-Kornjeradgonskega zborovalo pri Kapeli nad Radencem. Zborovanje je vodil sedanji predsednik gosp, Ivanjšič Ludovik od Sv. Jurja ob Ščavnici. V svojem uvodnem pozdravnem nagovoru je spregovoril par besed kot odgovor na nedavno iznesene napade na učiteljstvo ter pozval zbrano učiteljstvo k tovariški skupnosti in obrambi proti napadom. Ker je bil profesor gosp. Kocbek Edvard, kateri je bil na to zborovanje vabljen kot predavatelj, zadržan, je frntl nato obširno predavanje in razpravo sam predsednik g. Ivanjke: tema njegovega predavanja je bila obravnava mrtve prirode v šoli v zvezi z narodnim čutom. Učiteljica gdč. Irma Potočni- k o v a kot predsednica odseka učiteljic je obravnavala stanovske zadeve učitelji. Iznesla je tudi predlog, da bi sc v^-šil v mesecu juniju 1940 v Gor. Radgoni mladinski pevski koncert. Ta zamisel je biki sicer od vseh pozdravljena, iznešena pa so bila različna mnenja tako, da se ta pevski koncert radi prekratkega časa naibrže ne bo vršil. Nadzornik g. Kar-b aš Fran je podal nekaj poro Cii v izvlečku iz narodne prosvete, ki se baviv zadutem času zlasti s slabim gmotnim položajem učiteljstva, obenem p?, podal važna navodila in statistično poročilo. Prihodnje zborovanje bo pri Sv. Juriju ob Ščavnici 3. maja ter bo na istem predaval g, Kocbek Edvard. USPEH SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV V ZAGREBU Slovenski književniki so vrnili obisk lirvatskih tovarišev v Ljubljani in pohiteli v Zagreb, kjer so priredili sijajno uspeli literarni večer v gledališču. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, kar'dokazuje, da so Zagrebčani toplo pozdravili prihod slovenskih književnikov. Na zagrebški postaji so jih pozdravili hrvatskl književniki iti zastopniki slovenske kolonije. Slovenci so nato odšli na grob Stjepana Radiča in tam položili venec. Ob grobu je govoril predsednik društva slovenskih književnikov prof. Koblar. Na literarnem večeru so nastopili Oton Župančič, Fran Ks. Finžgar, Pavel (iolia, Anton Vodnik, dr. Bratko Kreft. Edvard Kocbek in Igo Gruden. Vsi so bili toplo pozdravljeni in Zagrebčani so se jim oddolžili z dolgotrajnim pritrjevanjem. Celje TEŽKA NESREČA V GOZDU V nekem gozdu v Jurkloštm so y«Jd:.-; Mii urevje. Pri delu je bil zaposlen tudi 38 letni delavec Josip Jazb.nšek iz Jur-kloSira. Drevo se je podrlo in rna padlo glavo, katero mu je težno poškodova-!o, stisnilo mu je tudi prsni koš. Reševal- i iz Celja so ponesrečenca prepeljali v j Oljsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo, c Zivalina nedelja na Hribu sv. Jožo^u Včeraj sc jc slovesno praznovala tako-zvuna „Tretja nedelja' pri sv. Jožefu nad Celjem! V cerkvi in zunaj cerkve so bila slovesna cerkvena opravila. Le]X) vreme je dopoldne privabilo na hrib veliko število ljudstva iz bližnjega in dalj njega celjskega okoliša, popoldne pa so na prijazen ,grič pohiteli meščani. Po mestu se je posebno dopoldne poznal dotok ]>odeželske-ga prebivalstva in je bilo precej živahno po gostilniških obratih. c l)ya uapada. 29 letnega dninarja Fr. Puca sla na Pol ul ali pri Celju napadla dva neznanca in ga s kolom poškodoval« po glavi in levi roki. — 31 letnega sina pre-užilkarja Jožeta Rajlerič« iz Polja ob Sotli je doma napadel pos. sin Mihael Vun-šek in ga z nožem zabodel v. hrbet in levo pleče. — Oba sta iskala pomoči v celjski bojnišnjči. c Tovorni avlo je na mostu v tiornjem-gradu podrl na tla 27 letnega posestnika Al. Hrena iz Gornjega grada. Pri tem mu je bila zlomljena desna noga pod kolenom. Piti! p Javna seja. Drevi ob 18. se bo vršila v mestni posvetovalnici proračunska seja mestnega sveta. p Zakaj ni bilo v peiek slantaarjev? Resnici na ljubo moramo naš članek od sobote popraviti in povedati, da so ti Špeharji. tokrat vendar „štrajkali“ in .sicer niso klali ter postavili mesa na trg vsled togd, ker jim oblast ni dovolila zvišanja cen. Tudi mesarji niso dobili lega dovoljenja in so za enkrat ostali še pri starih cenah p Koncert mariborske Glasbene malice, ki je sicer navdušil občinstvo, ni bil obiskan kot običajno, to pa radi nesporazuma, ker je bila javnost mnenja, d« je nastop odpovedan. p Zalivala. Mesto vencu na ^rob pok. Hinka. Korenjaka so sostanovalci, mestni uslužbenci in znanci, poklonili za osirotele otroke znesek 328 din. o Zvišanje cen sladim kave in mila. lian- ska uprava je dovolila tovarni sladne kave ,Pražarna žika d. z o. z.“ v Ljubljani zvišanje cen; dalje je banska uprava dovolila tovarni mila ,,Persjl d. z o. z.“ v Celju, da sme detajlno razprodajati proizvode v pmolili po G in ;i din ter prašek za: pranje po 15 din kg. o Cena modre galice jc maksimirana na 6.80 din za kg franko natovorjen vagon. Slovenski skavti Po statistiki za prvo četrtletje 1940 šteje Dravska skavtska župa danes 1254 članov (954 moških, 300 ženskih) iu obsega 16 stegov, 5 župnih klubov in 3 pripravljalne edinice. Nekatere edinice izkazujejo lep napredek, druge pa uazadek. Tako je steg Kamnik, ki je bil eden najmočnejših, padel na samo 18 članov. N:i prvem mestu je Zmajev steg Ljubljana s 267, na drugem pa Kaajev steg Maribor s 207 člani. Ker so se nekatera druga društva pričela posluževati skavtskega imena in skavtskih oznak, je treba ugotoviti, da je na področju dravske banovine edina legitimna skavtska organizacija Dravska skavtska župa, katere člani so edini upravičeni nositi skavtski kroj in skavtske oznake. o Slovensko čebelarsko društvo je imelo v Ljubljani uspel občni zbor, na katerem so razmotrivali o delu slovenskih čebelarjev in ugotovili nove smernice bodočega dela. Sprožena je bila iniciativa za ustanovitev zadruge, za vnovčenje medu in drugih čebelarskih pridelkov. o Sladkor se ne Imi podražil. Prodajna centrala za sladkor sporoča, da vest o povišanju cene sladkorja ni ločna in da se sladkor kljub podražitvi sladkorne pose ne bo podražil. o Cene naraščajo. Indeks cen se je glasom uradne statistike marca dvignil v trgovini na debelo za .‘5,7 odst., v trgovinii na drobno pa za 17,(i odsl. o Za 100.000 din so ,se zmotili pri sestavljanju proračuna kranjske mestno občine. Proračun je bil sprejet in so napako seštevanja šele naknadno ugotovili. o železobetonski mest na drž. eesli Čez Pesnico v Zamušauih jc izliciliralo podjetje inž. Pretnarja v Ljubljani za 374.211 din. Ministrstvo gradb jo licitacijo potrdilo ter bo gradbeno podjetje v kratkem začelo z doli, ki bodo prinesla revnemu prebivalstvu vsaj malenkostno možnost zaposlitve in zaslužka. o Pii podiranju smrek se je v Selah pri Slovcnjgradcu ponesrečil 53 letni dninar Tomaž Kočnik. Nanj je padla smreka in mu poškodovala ol>c nogi. o Dva brezmesna dneva bosta najbržo uvedena tudi pri nas. V ta namen je že izdelan načrt, po katerem bosta brezmesna dneva ponedeljek in pelek. Ta dva dni se ne bi smolo klati govedi, telet in prašičev, v javnih lokalih pa ne pripravljati mesnih jedi. Mogoče pa 1)0 na ta dneva prodajati ovčje meso iu perutnino. Naj hrže bo sploh prepovcdauo klanje prašičev pod (i meseci in telet pod 1 letom ter breje živino. o Zdravniška služba je razpisana v banovinski bolnišnici v Ptuju. Prošnje je poslati do 24. t. m. banski upravi v Ljubljani. o Za lf.000 din gonilnih jermenov so ukradli neznani vlomilci v lenarški elektrarni iu na žagi posestnika Maksa Su-mara v Radehovi pri Sv. Lenartu-v Slov. goricah. n V Bosni spet sneg. Po celi Rosni je zadnje dni divjala burja s snegom. Mnogo snega je padlo zlasti na planinah, snežilo pa je tudi v dolinah in je Ranja Luka pod snegom. n Pospešeni vlak l>odo uvedli na progi Zagreb—Čakovec, ki Ijo velike gospodarsko važnosti. n Ker so cigane pretepli, je morajo pred sodnike v Petrinji 64 kmetov. Lfubljmna Jubilejna umetnostna razstava v Ljubljani e. Predavanje SPI) pod naslovom „t)rk-,'Jevški, otoki’ bo v četrtek, IS. t. m,, ob v predavalnici Ljudskega vseučilišča J', Celju. Predavala bo v slovenščini ga. '/Univ S. Copeland iz Ljubljane. Projekcija koloriranih slik bo ilustrirala zanimivo in aktualno predavauje, ki ga no •‘•nete zamudili. . e Mesino poglavarstvo celjsko opozarja •‘»•Site posestnike in lastnike vozil, da so ?•' aprila zapadli v plačilo: 5 odst. na-]fc|«niuski vinar in 2 odst. kanalska nabada za proračunsko razdobje od t. ‘lPrila do :«). junija 1010. Vodarina in ?levnina za proračunsko razdobje od 1. ,ahuarja do :n. 'muren 1910. Prvi obrok ‘‘•'vščiiH! na vozil« za leto lOtO-lL Stranke pozivajo, da zapadle, obroke, plačajo l'l'i mostni blagajni celjski zanesljivo do J'1 maja t. I Po preteku loga roka se °do zaračunalo zakonite 0 odsl. zamudr !’u obresti. Plačila, ki IkuIo pa zaostala po ■p’1-loku i', tednov od dneva dospelosti, se 0<1o izterjala izvršilnim potom- ,l' Ljudsko vseučilišče- Drevi ob 20. bo '‘lepito predavauje. Predaval bo univ. p!’1 dr Uoris Zarnik o temi .,Kaj mun 'IrTiovedujt-jo okamenine o postanku žl-bitij-' Predavanje bo s skioptieninu ''Kami. Greš po promenadi proti Jakopičevemu paviljonu poln lepih misli o umetnosti, njeni tradiciji in poslanstvu, ki ga mora vršiti vsaka kulturna ustanova. »Pse na vrvico!« je prvo kar vidiš, nato šele opaziš na istem drogu lepenko z velikimi črkami, ki naj ti povedo, da je v paviljonu jubilejna umetnostna razstava. To je edini znak, ki opozori človeka na to veliko kulturno manifestacijo. Res, velika skromnost! Človek si ne želi marševske pompoznosti in kičaste dekoracije, ki naj bi pačila naše narodno obeležje, temveč samo ono najskromnej-še — našim sposobnostim enakovredno besedo. V trpljenju iu nacionalnih bojih rojena zavest, ki je bila kronana s poniževanjem naših lastnih ljudi, je prodrla In postavila temelje Leta 1900. Štirideset let snovanja in dozorevanja z boji po svojem lastnem klicu smo doživeli. Društvo Slovenskih likovnih umetnikov je priredilo to razstavo. Hvalevredna iniciativa, ki jo je pa nečastno izvedla. Prostor sam po svojem obsegu ni iadovoljil težnjam naših potreb. Vprašanje je, če ue bi bila »Narodna galerija« s svojo centralno dvorano za takšen retrospektiven pregled. Bilo bi lahko več del v lepši skupnosti razstavljenih. Ali pa odločujoči gospodje niso hoteli od-j stopiti polpretekle ustvaritve novi, po- i rajajoči se umetnosti. Razstavlja 70 slikarjev in kiparjev. Nekaj ljudi je, ki iz osebnih ali kakršnih koli vzrokov niso razstavili. ---- Če se je Umetniški svet, od »Boga dana kompetenca«, res striktno držal svojih načel, ki jih kot žirija mora imeti, ne bi nastala nesorazmernost — ki ni naključje — ki se nehote vsiljuje obiskovalcu razstave. Umetniški klub »Neodvisnih« ima od vsakega člana po dve sliki (razen dveh), dočim smo Mariborčani (brez Ji-raka) zastopani le ^ po eno sliko. (Iv. Kos ima dve.) Da je bila organizacija prireditelje^ slaba, dokazuje že to, da so zadnji trenutek prijavljena dela odklonili- — Ni prostora! O tem in še marsičem ne bo spraševal tujec. Ustvaril si bo mnenje, kakršno se mu nudi na razstavi. Destruktivnost organizhcije stopa vse bolj v ospredje ob takšnih prilikah, pod katerimi bi pač morale vse osebne in klubske nevšečnosti biti eliminirane. Namen te razstave bi pa bil, da pokažemo celotno podobo našega ustvarjanja in hotenja, da bi iz teh dvoran zadihalo od sončnega Krasa po lepi cvetoči Dolenjski, preko snežnih mogotcev, hi kraljujejo v -plavini neba, v dolino naše .otožne Koroške, Dravske doline in vinorodne Štajerske v jeseni, pa do Prekmurskih gotskih fresk. Tako bi si ustvarili umetnino, ki bi bila v vsakem svojem detajlu in v celoti kvalitetna. Štiridesetletnica! Kako naj se moralno opravičimo pred našimi tvorci, ki so položili prve temelje v slovenskem slikarstvu in s tolikim idealizmom sledili uresničenju svojih ciljev. Mladi so bili, kot smo danes mi, mogoče močnejši in za-vednejši v svojih stremljenjih. Čas pa zahteva od nas, da smo še večji, ker ie boj za obstoj in našo čast trši. Tako kot je vstala, bo rastla in dora-stla naša slovenska umetnost, ki je bogata, do svojega upravičenega slovesa nam v ponol, drugim v spodbudo. Potrebovali pa bi: več neomajne vere v življenje in zdravja, tistega srčnega zdravja polnega krvi. Franjo Golob, akad. slikar. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama: Ponedeljek: Zaprto. Opera: Ponedeljek: ob 19. ur! Proslava Materinskega dne. Maribor Prosvetno delo v znamenju narodne sloge Najmočnejša narodno-prosvetna organizacija na meji Zveza kulturnih društev v Mariboru, je imela včeraj v Narodnem domu dobro obiskani občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Janko Pirc, ki je uvodoma pozdravil zastopnika ljubljanske ZKD gg. Bučarja in Verbiča nato pa obširno poročal o narodno-prosvetnem delovanju, ki je bik) zlasti v teh razrvanih razmerah tem potrebnejše in živahneje. Podrobno pa je to ogromno delo prikazal neumorni tajnik g. Gole ž. Narodno-prosvetno delo se mora vršiti zlasti v obmejnih krajih le v znamenju najlepše narodne sloge. ZKD je to potrebo vedno poudarjala. V Zvezi je včlanjenih 264 društev in 5 posameznih ustanovnikov. Med člani je 88 sokolskih edinic, saj so včlanjene skoraj vse edinice mariborske sokolske župe in tudi nekaj društev iz celjske župe. Nadalje je v ZKD včlanjenih 30 izobraževalnih društev in čitalnic, 28 knjižnic, 8 dramskih društev in šolskih odrov, 11 pevskih društev, 4 godbena društva, 11 gasilskih čet. 13 dobrodelnih društev, 21 narodnoobrambnih društev, od katerih je 15 podružnic GMD, 40 strokovnih m stanovsko prosvetnih društev in 5 športnih društev. Vsa ta društva imajo nad 15.000 članov. 66 društev ZKD ima lastne knjižnice s 41.822 knjigami. 44 društev ima tudi svoj lastni oder, ki z gledališkimi predstavami in drugimi prireditvami krepijo narodno zavest na podeželju. 11 društev je prijavilo lutkovni oder. Včlanjena društva so priredila lani 200 gledaliških predstav, 61 lutkovnih prireditev, 102 godbena nastopa, 30 tamburaških nastopov, 30 pevskih prireditev, 308 predavanj in 334 drugih prireditev, kar je mnogo pripomoglo k uspešnemu narodnoprosvetnemu delu na meji. ZKD v Mariboru je prav marljivo delovala v raznih odsekih, kakor v dramskem, predavateljskem in kinoodseku. Dramski odsek je izpopolnjeval in urejal dramsko knjižnico, izposojeval gledališke igre in pomagal graditi odre ter kulise. V kratkem bo dramski odsek ZKD priredil enodnevni režiserski in šminkarski tečaj, za katerega je precejšnje zanimanje. Knjižničarski odsek je ustanovil preteklo leto dve nov: knjižnici, in sicer v Leskovcu pri Slov. Bistrici ter pri Sv. M a usti niže Ptuja. Ukinjene so fiile knjižnice v Kapli, v Josipdolu, v Hotizi in pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Predavateljski odsek je sestavil nov seznam predavateljev in predavanj, kino odsek pa je preskrbel Zvezi 4 kulturne filme, ki jih je tudi javnost toplo pozdravila Iz op! REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE ŠT. TI Vodoravno: dramatika, lani, Avar, ena, hrana ta, dlan, kres, ki, grob, moj, Olib, Sava, sak, Dora, se, voda, peta, et; leča, uta, Loče, Uran, starešina. Navpično: dleto, osel, l(oco) s(igitli), rana, glas, Lot, Ana, krik, peča, mi, drob, večer, hleb, dota, Taras, soda, uš, Ivan, Mara, Uri, kan, kava, etan, Arabija, Stana. Človek, ki je 8 let živel v peklu na zemlji Največja kazen za francoskega obsojenca je izgon na otok Guyano, ki je pra- vi pekel na zemlji. Renne Belbone na zelo zanimiv način opisuje spomine 8 let, ki jih je preživel na Hudičevem otoku. Leta 1820 je bil obsojen na 8 letno ječo v zloglasni kazenski koloniji na tem otoku. Kazenska ekspedicija je obstajala iz posebnega parnika za izobčence človeške družbe. Obsojence so strpali v železne kletke. V vsaki kletki je bilo po 80 do 90 obsojen- fT ^fCTOKXOAM O Jg $ Bele lise pomenilo minska polja, ki so jih položili Angleži ob Danski in Norveški, v noči na nedeljo pa ob vhodu v Katte gat ter med Švedskim otokom Olandom in Memelo m{Klajpedo) na vzhodu. S te m jo Baltsko morje na obeh izhodiščih zaprto. (Glej poročila med brzojavkami). cev. Renne Belbone opisuje življenje v teh kletkah na ladji. Kaznjenci so imeli zemljevide in jih študirali. Mnogo so se razgovarjali o zloglasni Guyani. O vsem mogočem so govorili: o življenju na Hudičevem otoku, o možnostih bega, o mukah, ki jih čakajo, o vsem, le veselega ni bilo nič v tem pogovoru. 2c v kletkah na ladji so obsojenci obupavali in se po-živinili, tako strašno so jim naslikali življenje v kazenski koloniji na Guyani. Ko so zagledali obrise Hudičevega otoka, je vsem zastal dih. Ladja se je naglo približevala kopnu, kjer so čakali črnci in kaznjenci, ki so sicer že odslužili kazen, se pa ne smejo vrniti med ljudi v življenje. Nove obsojence so odpeljali v taborišče Sainte Lorane, kjer so jih v sta*-pinah po 60 ljudi zaprli v barake. Pred rešetkami so se pojavili domačini in ponujali obsojencem tobak, kavo in banane. Plačali so te stvari z obleko, ki so jo prinesli iz Francije. Naslednjega dne je bil raport pred upravnikom kaznilnice. Ta je predodtl vsem obsojencem nesmisel bega, ki se ne more posrečiti. Življenje je strahovito na tem otoku izobčencev. Od 700 ljudi, kolikor jih vsako leto spravijo na ta otok, umre že prvo leto 400. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 47 Glenison se je precej nalezla Filipove veselosti in dobre volje. Naglo je stopila v hišo, da pripravi Brianu večerjo ter naroči pestunji, kako naj spravi Briana spat. Med delom si je polglasno pela neko plesno melodijo ter precej radostno stikala po omarah za posameznimi deli večerne toalete. Ugotovila je, da je modra obleka precej zmečkana ter bi jo morala zlikati. Pa se je spomnila, da je Filip silno nejevoljen, kadar mora nanjo čakati. No, si je dejala, gube se bodo menda same med vožnjo poravnale. Potem sta oba kmalu vstopila v avto, ki ga je bila Glen kupila Filipu kot svatbeno darilo. Radostnih oči in misli sta Precej pognala po grapavi poljski poti, veseleč se lepega večera, ki ga utegneta Preživeti v prijetni družbi. »Nespametno sva ravnala, ker sva se tako samotno zapirala v svoj dom,« je med vožnjo dejal Filip. »Na ta način ostariva prej nego nama je namenjeno. Saj naju sosedje sploh niso več vabili, ker sva vselej odklanjala povabila. Stvari se morajo odslej temeljito izpremeniti ^oskrbel bom, da si boš danes preplesala čevlje? Jutr* zjutraj ti bo ostal lep sPomin na današnji večer!« Glenison se je veselo zasmejala. Kar prijetno ji je bilo, ko je čutila spet enkrat na sebi lepo obleko in sedela v avtu poleg moža, ki se je ta večer spremenil v igrivega zaljubljenca. Da, dosedanje življenje je bilo resda nekoliko pusto in enolično, kar mora priznati Filipu. Niti Colina Michella ni bilo nič več na farmo. In le zredka so ga še kdaj srečali... Glenison se je nekoliko zmračila ob misli na Colina Michelia. Da, oč.Ur.> je, da ga nekaj teži, si je rekla, in Michell hoče to ohraniti sam zase. Zvedava je bila pa se je odločila, da ga bo o stvari ob priliki povprašala. Možje, kakršen je Michell, ne smejo ostati osamljeni v težkih dneh ... Seveda, na vsak način' mora izvedeti, kaj je z Michellom. Slednjič sta se po slabi poti pripeljala do ma’ega naselja, ki so ga tvorile precej zapuščene in razdrapane koče. Sredi med njim’ je stalo večje poslopje iz rjavega bambusa. Daleč naokoli so pravili hiši »Hotel Jane Wellamove«. Iz prostorne sobane, kjer so se vrteli f.tevi!ni pari ob zvokih gramofona, so padali v temo dolgi snopi svetlobe. s Vsi so že tukaj!« je vzkliknil Fil!p. *Ah — dekle — zdi se mi. da sem se nocoj znova rodil. Mar nisem kot fante, ki prvič prestopi prag šole? Norčav sem, kaj? Veš, takšen je vsakdo, ki čez dolgo časa spet krene na stranpot. Glen, če ima Jana VVellamova šampanjec, si ga naročiva!« Skočila sta z avtomobila razigrana in Židane volje. In že je pritekla k njima gospa Welia-mova, široko nasmejana, pozdravljajoč ju že s praga. »Kako silno lepo, da sta slednji tudi vidva našla k meni!« jima je dejala. »Debelo večnost vaju že ni bilo pri meni. Po večerji imam naročeno jazz glasbo. Billy Hanson igra gosli, moje dekle klavir, nekaj ostalih pa boben in saksofon. To vam bo trušča in hrupa!« ».... ki pa menda ne bo nikogar motil, če bomo imeli dovolj pijače!« se je zasmejal Filip. V jedilnici, ki je bila poleg verande, sta sedla za pogrnjeno mizo. Večerja — Glen je morala priznati — je bila precej slabša kot na Kilima Nungu. Filip tega menda ni sploh upošteval; bil je izredno dobre volje, vino mu je pridalo še nekoliko humorja. rOčanjva s: danes,« j', je dejai polglasno z blestečimi očmi. Glenison je od radosti zardela. Saj ni nomnila, kdaj ji je zadnjič dejal kaj ta-;ega. Sicer se je pa nocoj pošteno potrudila, da bi mu bila všeč. že dolgo ne tako... »Glej, tudi onile mož pri soseduji mizi je opazil, da si mikavna, t je še doiii T*. lip precej bahavo. »Toda — Filip — kakor otrok si!« se je smejala Glen. »Laska ti, če je nekomu všeč, kar imaš ti...« Kmalu po večerji je prišla plesna Kapela, nakar so se jeli vrteti po njenih taktih. Prostor se je pričel polniti. Z vseh strani so prišli farmerji, pred domom gospe Wellamove se je nabral cei park avtomobilov, elegantnih in predpotopnih oblik, poleg pa še razna druga vozila. Manjkali niso niti vozovi, ki so jih privlekli pari volov. Filip se je srečal z nekim znancem. Dolgo se že nista videla, pa sta odšla koj v bar, da primerno zalijeta veselo svidenje. Tu je bila tudi prelepa Cora Bart-sowova, ki je plesala svojim novim možem. Štela je šele sedemindvajset let, pa je bila že drugič ločena. Njen tretji mož je bil njej podobne preteklosti, menda tudi nekajkrat ločen. Glenison jo je opazovala, in priznati je morala, da je Cora lena, da kot otrok, ki ne ve za skrbi in življenjske bitke. Mimo nje je zaplesal vitek par, temuo-Iaska z možem, ki je odlično plesal. BMa sta Vivian Laughlinova in Bruce Tem-rle. 2.vela sta na miljo oddaljen, fs/mi. Ljudje so zatrjevali, da skoraj nimata kaj jesti. Temple se je zavzel za Vivian in njt^a dvo otroka, ko jo it njen mož, kije ravnal z njo zelo grdo, zapustil v samoti in bedi. sa. radioštanse. krajnike, prečnike in solie za ograje dobite v trgovini Gnilšek, Razlagova 25. 2347-4 Stanovanle Vsem sorodnikom naznanjamo, da nas je zn vedno zapustila nad vse ljubljena žena, gospa soproga bivšega pl. natakarja v 57. letu starosti po kratki bolezni. Pogreb blagopokojne bo v torek 16. aprila 1940, ob 15.30 uri, iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v magda-lenski cerkvi v sredo 17. aprila, ob 7. uri. Maribor, Studenci, Rogatec, 15. aprila 1940. žalujoči soprog Jože, svakinja Tilči in brat Janko. Dr. Vladimir Travner sodnik okrožnega sodišča Logatec 1886 t Maribor 1940 V globoki žalosti in neutolažljivi boli rodbina dr. Travnerjema m, ob 16 uri \z mrtvašnice Pogreb bo v torek, na Pobrežju Maribor, Zagreb, Praga, Soon Jugoslovanska zmaga nad Nemčijo NEMČIJA—JUGOSLAVIJA 1:2 (0:2) - POMEMBEN USPEH NASE REPREZENTANCE — 50.00» GLEDALCEV Naša nogometna enajstorica, ki je včeraj nastopila v dunajskem stadionu proti Nemčiji, jo z zmago nad močnim nasprotnikom dosegla izredno laskav uspeh, zlasti ker je to po dveh porazih prva zmaga nad nemško nogometno reprezentanco. Tudi okolnost, da je tekmi prisostvovalo okoli 50.000 gledalcev, priča, da je naš nogomet tudi že v mednarodni areni deležen vsega upoštevanja. Jugoslavija si je svojo zmago zaslužila na račun svoje izredne igre v prvi polovici tor odlične obrambne taktike jm odmoru in proti kraju, ko Nemcem pri vseh naporih in terenski premoči ni uspelo izenačenje. Naši igralci so Nemce zlasti pre- kašali po brzini. V enajslorici je zaigral; bolj šibko le Nikolič na levem krilu, do-čim so bili drugi odlični, naravnost fenomenalen pa Glaser v golu. Kakšen pritisk je morala vzdržati naša obramba v drugem delu igre, jasno priča 8 kotov, ki so jih dosegli Nemci. Prvi gol za Jugoslavijo je v 22. min dosegel Glišovič, drugega v 34. VVolfl, častni gol za Nemčijo! pa je zabil Hahnemann v 23. min druge polovice. Kot sodnik je fungiral Italijan Datlilo. Naša zmagovita nogometna reprezentanca je v dopoldanskih urah zapustila Dunaj ter bo okoli 13.30 potovala skozi Maribor. Državno prvenstvo v cross-countryju V Ljubljani je bilo včeraj državno prvenstvo v cross-countryju, na katerem je startalo 26 tekačev, torej nekoliko manj kakor se je pričakovalo. Tek se je končal z zmago zagrebškega Slovenca Kotnika, člana Concor-dije, ki je rezal cilj s približno 200 m naskoka pred Bručanom. Plasma je bil sledeč: 1. Kotnik (Concordia) 24:42, 2. Bručan (Primorje) 25:29.6, 3. Flass (Hašk) 25:45, 4. Kien (P) 25:47, 5. Kvas (Bratstvo) 26:01, 6. Srakar (Con.) 26:06, 7. Glonar (Ilirija), 8. Benedičič (II.), 9. Krajcar (Con.), 10. Perc (Pr.), 11. Sindelar (Con.), 12. Krevs itd. V oceni moštev je bil dosežen sledeči vrstni red: 1. in državni prvak Concordia 48 točk, 2. Primorje 48, 3. Ilirija 75 točk. Concordia in Primorje sta dosegla enako število točk, zmaga je pripadla Concordiji radi prvoplasi-ranega Kotnika. V okvira državnega prvenstva je bilo izvedeno tudi prvenstvo SAZ. Med posamezniki je odnesel naslov prvaka Bručan pred Kie-nom, Kvasom, Glonarjem, Benedičičem itd., medtem ko je naslov prvaka moštev pripadel Primorju z 29 točkami pred Ilirijo z 49 točkami. KONCERT MALIH HARMONIKARJEV IN PEVCEV Podmladek Rdečega križa na I. deški meščanski šoli v Mariboru priredi lo nedeljo ob pol 11. v telovadnici te šole koncert zavodovega pevskega zbora in malih harmonikarjev. Oba zbora bo vodil g'. Vilko Šušteršič. Ker gre dobiček v koi-ist revnih učencev I. deške meščanske šole in je vstopnina izredno nizka, je pričakovati, da bo javnost v polni meri podprla mladinsko socialno delo in obiskala ta koncert. v v CSK si je osvojil naslov prvaka MNP CELJSKE IN LJUB- NEPRICAKOVANI REZULTATI IN IZPREMEMBE V VODSTVU LJANSKE SKUPINE V prvorazrednem prvenstvu SNZ se je včeraj odigralo 8 tekem. Prinesle so nam le v Mariboru pričakovani zmagi favoritov Železničarja in ČŠK, tako da je tudi vrstni red na tablici ostal neizpremenjen, vendar si je Ra-pid močno poslabšal svojo razliko golov, ki mu daje še vedno prednost pred Mariborom, j ki ima enako število točk. Ker igrata oba le še med seboj in proti Muri, bosta se še trdo borila za tretje mesto na tablici, ki bo pome- ', nilo sodelovanje v ligi. Naslov prvaka je zopet ostal v Čakovcu, medtem ko je Železničar siguren drugi ter si je s tem zagotovil vstop s ligo kot zastopnik MNP štev. 1. Gradjanski je kljub porazu ostal na svojem mestu, Maribor in Mura sta počivala. Tablica mariborske skupine je trenutno sledeča: ČŠK 9 8 0 1 31:13 16 Železničar 8 5 2 1 14:8 11 Rapid 8 4 0 4 14:16 6 Maribor 8 3 0 5 13:16 6 Gradjanski 9 2 2 5 12:24 6 Mura 6 114 7:14 3 Do izprememb na tablici pa je prišlo v celjski in ljubljanski skupini. Celje je na domačem terenu doseglo samo remis proti Amaterju ter je tako moralo prepustiti drugo mesto Olimpu, ki se je vrnil iz Hrastnika z obema točkama, še bolj pa presenečajo izidi v ljubljanski grupi, kjer je Mars po porazu proti Hermesu padel s prvega na tretje mesto, do-čim je v vodstvu Kranj, ki mu s slabšo razliko golov sledi Bratstvo. RAPID — ŽELEZNIČAR 0:4 (0:1) Prvenstvena tekma med obema lokalnima nasprotnikoma med športnim občinstvom ni vzbudila pričakovanega zanimanja, poset ie bil z ozirom na važnost tekme za plasma v prvenstvu dovolj pičel. Tekma je pa s svojim večinoma precej mlačnim potekom dala deloma tudi prav onim, ki so ostali doma. Razlika med obema nasprotnikoma, zlasti v drugem delu igre, je bila mnogo preizrazita, da bi bila lahko tekma za gledalca še zanimiva, zlasti ker Rapid s svojo igro ni več predstavljal moštva, ki bi bilo še zmožno zmanjšati ali celo izravnati nasprotnikov naskok. Pozneje je popustil tudi še Železničar, ker je pač čutil, da ima zmago že v rokah. Tekma je le v prvih minutih nudila borbo dveh na oko enakovrednih enajstoric. V prvi nervozi je šlo na obeh straneh v izgubo nekoliko jako povoljnih šans. Ko pa je Železničar po krivdi nasprotnikovega vratarja v 28. min dosegel vodstvo po Lešniku, je v dotlej odprti igri začel dobivati na terenu. Rapid se je omejil le na sporadične, a jako nevarne prodore, medtem ko je Železničar na račun večje povezanosti v moštvu bolj stalno oblegal, a do odmora brez efekta. Že v 5. min druge polovice je Stalekar ponovno stresel Rapidovo mrežo, ko je vratar žogo prekratko odbil. V 16. min je isti igralec spretno preigral trojico nasprotnikov ter iz bližine povišal na 2:0; Rapid skoroda ni prišel več na nasprotnikovo polje, tudi pregru-pacija v napadalni vrsti moštvu ni mogla dati ve čnovega poleta: V težki premoči je Železničar v 39. min po Ronjaku postavil kočni rezultat, tudi ta zgoditek bi bil utegnil vratar z lahkoto preprečiti. Železničar se je včerajšnjo zmago popolnoma zaslužil, saj je postavil enajstorico, ki nasprotnika v vsakem pogledu prekašala in ni bila niti prisiljena, da se posebej napreza. Dobro se je izkazala napadalna vrsta, zlasti prodorno levo krilo, krilci so uspešno onemogočili nasprotnikov napad, medtem ko je bila obramba vobče malo zaposlena. Kot celota je bil Železničar bolj povezan ter je poleg izdržljivosti pokazal mnogo tehničnega znanja. Rapid je igral bolj podrejeno vlogo kakor se je pričakovalo, ter je le v prvem delu igre nudil nasprotniku dovolj odpora. Moštvo je imelo izrazito slabe točke, ki jih ostali igralci pri vsej požrtvovalnosti niso mogli izgladiti. Tekma je le mestoma vzbujala vtis prven-svenega srečanja, dočim je po večini potekala v jako prijateljskem tonu. Sodil je g. ča-mernik iz Novega mesta. V predigri je rezervno moštvo Rapida premagalo Železničarje s 5:2 (1:1). Sodnik g. Konič. ČŠK — GRADJANSKI 4:2 (2:1) m Vsem dcbeluharjem in debeluharicam! Pozivate se, da sc udeležile prvega sestanka, ki bo la četrtek pri debeluharici „Teti Rezi“ na Tržaški cesti, nasproti bolnišnic*:, ob 15. Nc pozabile na legitimacijo: na podbradek in trebuh. Kdor ne pride, bo poslan v koncentracijski tabor k debeluharju Sabedru na Teznem. Spored: 1. legitimacije, 2. določitev prihodnjih sestankov, 3. nakup primernega avtobusa za skupne izlete. — Sklicatelj: debeluhar P. in Sod so ukradli gostilničarju Mateju Mileti iz Cvetlične ulice. am—HIW8».iWI'■■!*» IB—— IIIHMIIII11II II' R adlo Ponedeljek, 15. aprila Ljubljana: 18 Zdravstvena ura; 19 Poročila; 19.45 Več manire pa brez zamere; 20.30 Prenos violinskega koncerta; 22 Poročila; 22.15 V oddih igra RO. — Beograd: 18.40 Lahka glasba; 19.40 Narodne pesmi; 20.10 Violinski koncert; 20.10 Shakespeare „Olhello“; 22.30 Plesna glasba. —- Sofija: 17 Lahka glasba; 18.15 Narodna glasba; 19 Koncerl; 21.30 Lahka glasba;’22 Plesna glasba. — Praga:’ 19.30 Prenos \t opere; 22.30 Odlomki iz operete „Gusai*“; 23 Simi'. koncerl. -— K im: 20.30 Odicmmi sz o ret; 21 Koncert tria; 23.15 Plesna ;;.as>>a. Milano: 17.15 Koncerl na Smrti; - • -dal-orkester; 23.15 PlesiSa glasba. — :’- 11». Sz operet; 10.30 J-finim «m.s; a. 21.:-Salonski Irio; 22 Plesna glasba. — ' IS Lahka glasba; 20 l^i sna glasba; Lahka glasba. — Bariin: 20 Simi. Uoncer. berlinske filharmonije. — BrasJaas ll1. i-Lahka glasba. — i]iikarc£?a; 18.17 Komunska lahka glasba; 20 Orkester in zbor. — Beromiinsler: 20 Mozartova „Carolmv. piščal". Torek, IG. aprila Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki; 11 Šolska ura; 12 Solistične točke; 12.3i-' Poročila; 13.02 Koncert RO; 11 Poročila; 18 Radijski Šramel; 18.40 Vera in iilozo-lija (predavanje); 19 Poročila; 19,20 Anekdote o Francetu Prešernu; 19.50 Gospodarska poročila in nasveti; 20 Reportaža iz opernega gledališča; 21 Koncert RO; 22 Poročila; 22.15 Za dobro voljo. — Beograd: 11 Koncert malih harmonikarjev; 14.30 Vokalni konc.; 18.20 Simf. suita liim-ski-SiorSokovega; 19.40 Dalmatinske narodne pesmi; 20.10 Glasba s plošč; 20.40Simf. koncert RO. — Sofija: 18.15 Mali orkester; 20 Komorna glasba; 20.30 Vokalni koncert; 21 Ruske romance; 22 Plesu:: glasba. — Praga: 21 IConeert čeških skladateljev; 22.30 Odlomki iz operete ..Slovaška princesa". — Radio Pariš: 19.15 Komorna glasba; 22 Plesna gSasba. — Rim: 20.45 Schulzejeva opera „Črni 1’eter". .Milano: 22 Koncert na klavirju; 23.15 Plesna glasba. — Firence: 21.15 Lahka glasba: 22 Plesna glasba. — Budimpešta: 18.30 Vokalni koncert Nikole Cvejiča; 19.25 Ciganski orkester; 22.10 Salonski orkester. Dunat: 18 Komorna glasba; 20 Simf. koncerl; ' 21.10 Plošče. — Bratislava: 19/!'' Slovaške narodne pesmi; 20.15 Klavirski koncert; 22.15 Plesna glasba. — Bukarešta; 20 Simf. koncert; 21.30 Lahka glasba. Bcromiinstor: 20.15 Simf. koncert. MALI OGLASI CENC MA! IM OGLASOM: V malib oglaslb stane vsako besed« 50 oar najmanjša urlstoibina zn oglase te din 9— Dražbe oreklic) dopisovanja In tenitovanjski oglasi din 1,— oo besedi Naimor znesek ta te oglase te din 10.*— Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oclasnl javek enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se DlaČuJe tako! or! narnčlln oziroma ca VDOSIatl v oismn skuoat z naročilom ali na oo oo$tnl oolo?nici na čekovni račnn it 11.409 Za ' oismene odsrevore elede malib oelasov se mora priložiti znamka za 3 din Celjski prvi razred Celje — Amater 2:2 (1:0) Na Glaziji je gostoval proti Celju trbo-, veljski Amater, ki je po razgibani tekmi od-1 nesel domačinom važno točko. Enajstorica SK Celja je sicer predvajala tehnično in taktično boljši nogomet, vendar pa ji je uspelo rešiti le eno točko, zlasti ker je vso drugo polovico igrala le z 9 igralci. Tekmo, ki ie bila v glavnem fair, je sodil Ljubljančan g. Mehle. V predigri je SK Laško premagal mladino Celja s 3:2. Hrastnik — Olimp 2:3 (1:3) REZULTATI LJUBLJANSKE SKUPINE Hermes — Mars 5:2 (2:2) Reka — Jadran 3:2 (1:0) Kranj — Svoboda 4:1 (1:0) Bratstvo — Disk 4:1 (2:1) Remis SK Slavije v Ptuju SK Drava—SK Sla vi ja 2:2 (1:1) Pobreška Slavija je včeraj gostovala na Ptuju proti lamošnji Dravi ter v prvenstveni tekmi rešila ie eno točko. Horbeno moštvo Drave je po odmoru nekaj časa celo vodilo z 2:1. Tekma je bila jako živahna, ix) nepotrebnem pa se je po tekmi razgibal tudi del občinstva. Sodnik g. Jenko iz Marilx»ra. OBČNI ZBOR MARIBORSKI: ZIMSKOŠPORTNE PODZVEZE Pri „Orlu je imela svoj ietni občni zbor MZSP, ki so mu poleg zastopnikov včlanjenih klubov prisostvovali tudi številni oficielni delegati. Poročila funkcionarjev so verna slika uspešnega dela po d zvez« v letošnji zimski sezoni, ki je poleg vsega administrativnega posla izvedla 33 tekmovanj ler znova pomagala na noge tudi klasičnim panogam smuškega športa v MZSP s tem, da je zgradila skakalnico v Ribnici na Pohorju ler obnovila staro v Bet-navi. Pri volitvah je bila |x> večini izvoljena dosedanja uprava z Ludvikom Zorzu-tom kol predsednikom na čelu. Razno HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje t/ri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 1918-1 Prodam KOLJE /I Im on/^tin s. SK Ljubljana je v prijateljski tekmi premagala SK Jugoslavijo iz Zagreba s 3:2 (1:1). Obisk je bil slab, tako datekma ni dosegla pričakovanega efekta. s. V srbski ligi je Jedinstvo v preloženi tekmi premagalo Vojvodino s 3:2 (2:1), ki tako ne pride več v poštev za prvenstveni finale, $. Kombinirani ligaški moštvi Gradjanskega : in Concordije sta v Zagrebu odigrali prija- 1 teljsko tekmo. Zmagal je Gradjanski s 6:4 , <3:4>- . I s. Hašk je na Sušaku premagal SK Orient WS 3:2 (2:2). | s. V Rimu je italijanska nogometna reprezentanca premagala romunsko z rezultatom 2:1. ŠTIRISOBNO 1_________ s pritiklinami v sredini mesta se takoj odda v najem. Uprava hiš P. z. v Mariboru. 2189-5 ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE se odda v Gajevi ulici št. 4. ____________________2353-5 Oddam DVOSOBNO STANOVANJE Naslov v osi. odd. »Večerni-ka<-.______________ 2348-5 STANOVANJE se odda takoj ali s 1. majem Masarvkova 22, preje Državna cesta. 2350-5 SOBA IN KUHINJA se odda Gubčeva 3, Melje. 2351-5 Sobo odda Odda se tnala SONČNA SOBA s souporabo kopalnice takoj ali s 1. majem. Naslov v osel. odd. »Večernika«. 2352-7 Cf POSTREŽNICA ,i let, pridna in tvošte-sprejme celodnevno s in dobro plačo. Naslov odd. »Vočernika«. FRIZERKA mlajšo, dobro v železni in vodeni ondulaciji se sprejme zc stalno v službo takoj. Drlje-vič, Valvazorjeva 30. 2353-0 Kam, tele? Ako niste bili na ljutomerski vinski razstavi, lahko poskusite »JERUZALEMCA« z odlično oceno v restavraciji Seuica, Ulica kneza Koclja 5. 2286-17 Čitajte„Večernik 4 Izdaja in urejuje ADOl.F RIDNIKAR v Mariboru liska Mariborski) tiskarna d d., predstavnik STANKO DlilELA v Mariboru — Oglasi po jemku - HokopiM se ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ivopnli^Un ulic;> b — ielelon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun M mo