TRST, sobota 29. marca 1958 Leto XIV. . Št. 76 (3921) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. E, II. nad. — TELEFON S3-80* IN »4-S3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir vnaprej, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270. četrtletno 135 din — PoStm tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-9:18, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-J75 Hruščev o odnosih med Italijo in SZ Palača Chigi o spremembah v Moskvi Hruščev je izrazil možnost, da se ZSSR odreče atomskim poskusom - De Gasperijeva hčerka zavrnila Andreottijevo spletkarsko ponudbo za kandidaturo v Rimu (Od našega dopisnika) SIM, 28. — Rimski tednik «11 Tempo* je objavil F®es razgovor Hruščeva s svojim posebnim dopisni-°tn v Moskvi. Hruščev je odgovoril na 14 vprašanj. j!4 vprašanje glede odnosov med Italijo in ZSSR je “fuscev odgovoril, da po ^ovem mnenju italijan-Ijudstvo ni indiferent- Franeesca. Prvi je kandidatu-1 stranke, ki jo je’vodil Janoš glede usode miru. Za gansko udeležbo v NA deial- da povzroča upravičeno zaskrbljenost, ker anstvo v NATO zmanjšuje *r®nosti Italije in jo veže a določeno politiko. Hru-!*rv J® dalje dejal, da opojna za izstrelke v Italiji * prispevajo k okrepitvi mosti dalije, temveč nje-varnost kompromitirajo j za Italijo je edina Politik nni!?i • fcateri naj bi sledila, enJ .nevtralnosti, ki od-Pi u? 'nteresom držav, kre-odv^ v° varnost in jim ne 2enia njihove produktivne so r vojaškimi izdatki, ki Pri ,epotrebni in nekoristni, nevt je omenil Hruščev da K- 0 Avstrijo. Dejal je, 2ai “j morale velike države žav . di nevtralnost vseh dr- Progiasii“3 k° b‘ j° drŽSVe ieNa‘° je Hruščev izjavil, da drupo §rlPan> da Italija in iuik:_ države ne bodo imele dobička od Skup-Evra* evr°pskega tržišča in Post Poudaril je nuj- umetn odstranitve slehernega jal g®? omejevanja in de-šče »a -je. jroba Skupno trži-državazsijrti na vse evropske da če se v resnici želi, taže)-1 • skupnost služila Hrušč111111 namenom. Nato je skj • ev govoril o gospodar- Pomoči, ki bi jo lahko da dddila Italiji. Dejal je, Pri 1 ?e glede na izkušnje Uvu : dobitvah v kmetij- Voju d Pri gospodarskem raz-?s’vn'h krajev v ZSSR, di v 7a pomoč prihajala tuje drugih oblikah. Omenil % -'ov ' Vprašanje energetskih ki plasti atomske naprave, k lahko resno prispevale »i Ttal°?d gospodarstva v Juz-Pri tei!51, Jasno je. da ZSSR dih JJl.de postavlja nikakrš-lahko -lednih pogojev, ki bi tdVcren’ dovali koristim :n Y “osti katerekoli države. Vpraša?®'^01’11 na nadaljnja Ukpit se je Hruščev do-stahj. Potrebe po izmenjavi •OVis^-dted italijansidmi m j? sevvlmi .državniki. «Nujno Jia p,, ®, je dejal, da je žepi vzajemna, da *itev vJ dajti sprejemljivo re-driavj Lasan), ki zanimajo obe J® italiJ°*ta italijanska vlada 'ažej0 , fKi vodilni krogi ne s‘hio - je 23 tak sestanek, “tjstvu J*, treba to pripisati ?JtCsla ’J“.a se Italija še ni S držav ia drugih močnej-“! bil0 Prepričan sem, da “■k* u- ?a italijanske državno zv lstno obiskati Sovjet-i Postavni v*deti našo deželo. Poslov1 Pdtrebne politične ° botrin I6, stike. Potrpežljivi kajti jdkali na boljše ča-( da V°^dki se lazvijajc °V bre.b° do teh boljših ča-V, SrušA.^Vddia prišlo.« Nato J5 Povečan-liraZ1,1 tudi že;j° v rrw turističnih ob- ,Ro : & °bema državama. i!j* 0 orb,dg°Varjal na vpraša-Posjh med Rp ZSSR i„ rksisti- dejal med drugim: i- Postal "“-'aninistični nauk . delav«iL.r5por. mednarodne-Zaradi «ti»’ c* i» ------- 'stična par- na nil..resnična komuni- 33? vsakaela Kihanja, s ^ ,1 komunistič » » Prisvaja ta Pawstavniki Je naravno, da r-.tij n 1 komunistični Hi at° zve»y°Zl11 sestankih i •lej eolog]V° revoluciona ti»i-ll:*2mu j' marksizm dači irie in krenhi mSra™? na vse smo internacio- Ufo .ic*eoioške vezi 'S'^.1«1 >n komuni-1« krenfJ ‘•Iami ter poleg HtiJ^0 SoliH0 razv’iati Pro’ •ci. p«:rr?st Nasa p- Vjn- bHi in so znane. Ml (ih v no)Jm0 za nevmeša-P rti^^v Kpa,nj' dr« 1Ja. Im« , Je 2-el 4' ki dohrl alifici . -e« Sa«ato Vi?Ja ' Partvržav. KPTUje za(leve dru ... močna rane ka- 3e zvez^s Varial 03 vpra-1 Pen’2 nemško atan-kom naj' 'thni ‘td nučrtn tvli° ln ,l»nka Deial ie daZl-Sl;ei,nji ih.Ua daivitk v’ da b‘ do fiHen” dajvjrj’ij’ aa bi do se '‘dnvu 'ahko n«-? njegovem H lltl dveh m1S že v Pri‘ fdhna6’ da f daesecih «Toda k v djih d‘ ?a sestanka v Z»V °dilni kr ■ diesecih ne rZahodnih dr- < 'k nafvu ?UA’ bočejo Zbosti HlS’lh odložiti po 1 °lgo oasa«. ‘t»iii?.°vil žneSke« vprašanja na S0vietska v« Pa >4rl^'f-‘vanaioV.,aHnej5e izia' da ni ^ i ,a niegova ,lo'P*l^°vjetska lzklj^eno“ da Es n Poskn« a odrekla VzhM^llov ! , dl'V*d»U m dejairtd 0 ,Srednjem Nio dPnja da Je I><> nje- 1,15 dn^dditi nmozPo in Pri- e d> h am Ponioč zaosta- ddje« v8m IV? , katerimi tu^d oflg^hoda in 1 n diso "v'11., sovjetski ?art'8tNS Hekst« Poudaril 8s djih "'»o j.**'' sovjetski d,ito 4, tvah 'J' al‘ na i mS. de ter iziavil. izjavil, Odrekel e2.1'Jda se ie l“ 2«saroijujo tudi politič- kov zaustavil. "lih Pome nega aktivnega življenja. Ko je odgovarjal na vprašanje o sov-jetskem nacionalizmu, je dejal, da je Sovjetski zvezi tuj kakršenkoli pojav nacionalizma. «Kar pa zadeva italijansko ljudstvo, je znano, da so narodi Sovjetske zveze vedno gojili do italijanskega ljudstva čustva globokega ter iskrenega spoštovanja in simpatije. Zdi se mi torej, da bi bilo govoriti — pa čeprav v obliki vprašanja — o »določenem stališču preziranja« s strani Sovjetov do italijanskega ljudstva, zelo veliko potvarjanje resnice. Mi bi hoteli imeti z Italijo, z italijanskim ljudstvom in z italijansko vlado boljše odnose. Na žalost vodi sedaj italijanska vlada politiko, ki ovira vzpostavljanje prijateljskih odnosov med našima deželama. Toda čas napreduje in dogodki se razvijajo. Mi upamo, da se bodo — če ne sedaj — pa vsaj v bližnji bodočnosti, vzpostavili dobri odnosi med našima državama, To bi bilo koristno tako za ZSSR kot za Italijo.« Medtem pa je palača Chigi objavila «poluradni» komentar o imenovanju Nikite Hruščeva za predsednika vlade ZSSR. Izjava tolmači to imenovanje kot konec kolektivnega vodstva ter dodaja, da je potrebno vedeti, če bodo tiste sile, ki jih je Hruščev mobiliziral proti mitu pokojnega diktatorja in proti njegovim nekdanjim sodelavcem v vladi, sedaj pristale na povratek starega režima in če bodo partijski kadri in vojaški birokrati ter množice sprejele osredotočenje oblasti, ki so ga pred kratkim tako svečano obsodile. V komentarju se izraža nadalje želja, da bi Hruščev »opustil tiste smernice, ki so bile dotlej vzrok mednarodne napetosti«, lasno je torej, da komentar palače Chigi zahteva od sovjetske vlade tisto, kar doslej ni zahtevala niti vlada ZDA in da je daleč od tistih zahodnih krogov, ki so pozitivno sprejeli sovjetske ponudbe in so naklonjeni sestanku najvišjih, na katerem bi uspešno delo olajšal prav gotovo ravno položaj Hruščeva kot predsednika sovjetske vlade. Palača Chigi zahteva, naj bi Hruščev enostavno spremenil sovjetsko zunanjo politiko, češ da je ta politika vzrok mednarodne napetosti... O volilnih pripravah pa ni posebno važnih vesti. Omeniti pa je potrebno, da je danes kandidaturo na demokrist-janski listi v Rimu odklonila tudi De Gasperijeva hčerka Maria Romana tako kot je to storila pred dnevi njena mati ro ponudil Andreotti, drugi pa Fanfam, oba iz povsem frakcionaških pobud v izključno korist svojih struj, tako da bi se —- v primeru pristanka — mati in hči seveda znašli v nasprotnih strujah. Medtem pa sta obe zvedeli za nelepo igro in špekulacijo ter pokazali spletkarjenju z imenom pokojnega De Gasperija. hrbet. A. P. Sestanek Tito - Kadar BEOGRAD, 28. — Agencija Tanjug javlja, da se je 27. in 28. marca sestala v Karadjor-djevu v Vojvodini delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo je vodil maršal Tito. z delegacijo madžarske delavske Kadar. Delegaciji sta se raz-govarjali o vprašanjih skupnega interesa. V jugoslovanski delegaciji so bili še Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Veljko Vlahovič. V madžarski delegaciji pa so bili; Gyuia Kal-lai, Jeno Fock in Deszo Szi-lagyi. Nixon obišče Evropo WASHiNGTON. 28. — Pred. stavnik ameriškega podpredsednika je izjavil, da namerava Nixon obiskati Evropo sredi avgusta, Nixon ni še določil, katere države bo obiskal. Verjetno pa bo obisksl Portugalsko, Španijo, Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo. Ni še znano, ali bo obiškal države Beneluxa in skandinavske države. Še ena zguba LONDON, 28. — Liberalna stranka je zmagala pri dodatnih volitvah v volilnem okrožju Torrington, kjer so prej imeli svojega poslanca konservativci. Liberalni kandidat Mark Bonham Carter je dobil komaj 219 glasov več kakor konservativni. To je že tretjič, ko je konservativna stranka v zadnjih dveh mesecih zgubila pri dodatnih volitvah. Stanje v spodnji zbornici je sedaj sledeče: konservativci in zavezniki 334 poslancev, laburisti 279, liberalci ti, neodvisni 9, prazna mesta 2. Včerajšnje dodatne volitve so bile potrebne. ker je konservativni poslanec prešel v lordsko zbornico. Zanimanje volivcev " je bilo zelo veliko in volilna u-deležba je znašala 80 odstotkov. Včerajšnji rezultat vliva liberalcem upanje za ponovni dvig liberalne stranke pri prihodnjih volitvah. Tri glavne točke liberalnega programa so: 1- znižanje angleških carinskih tarif, 2. ustvaritev delovnih obveznic v najvažnejših industrijskih družbah, 8. enostranska odpoved uporabe vodikove bombe. MOSKVA, 28. — Moskovski radio javlja, da je sovjetski zunanji minister Gromiko sprejel danes zahodnonemške-ga_ poslanika Haasa in ga pridržal na kosilu. Haas se vrača v domovino! Nadaljevanje zasedanja vrhovnega sovjeta Nestrpno pričakovanje poročila o ustavitvi jedrskih poizkusov Verjetno bo Gromiko podal poročilo šele v torek - Diskusija o poročilu Hruščeva - Komentarji zahodnega tiska MOSKVA, 28. — Vrhovni sovjet SZ je danes nadaljeval svoje delo. Oba doma sta se sestala na ločenih sejah. Svet narodnosti se je sestal ob 10., zvezni svet pa ob 16. Medtem se je zvedelo, da vrhovni sovjet ne bo končal svojega zasedanja jutri, pač pa verjetno šele v torek. Prihodnja seja sveta narodnosti bo komaj v ponedeljek, jutri ob 14.30 pa bo sestanek parlamentarnih skupin vrhovnega sovjeta. Zato je verjetno, da bo Gromiko podal svoje poro- čilo o prekinitvi jedrskih poizkusov šele v torek. Prav tako bo morda šele v torek Hruščev sporočil sestavo nove vlade, če je ne bo prej objavila agencija Tass. Vsi poslanci, ki »o danes govorili v svetu narodnosti, so odobrili načrt Hruščeva o agrarni reformi. Govorniki so povedali nekaj podatkov o sedanjem stanju agrarne reforme v SZ. V Kazakistanu bo od približno 3000 kolhozov 693 kupilo letos kmetijske stroje IIUIIIIIIIlllMllllllllllllllllllllllllllHlllllllllltlllUIIIIHlIlllHIlIttillllllilllllHIIItlllllltNUItflllllllllllllllMIlilltllllllllHIIHIIIIIiIltllHIIIIIIHIinillllllllllllHIIIIIIIMlIllllllMllllllllllllllllllllllilUtlllMtI lahodnonemški sindika nove akcije proti atomski Adenauer grozi - Baterije z ameriškimi izstrelki «Nike Ajax» Francoski zunanji minister Pineau se je sestal z Adenauerjem Za ponedeljek napovedana stavka kovinarjev v Porurju BONN, 28. — «Zvezna vlada je mnenja, da je politična stavka nezakonita.* S temi besedami je predstavnik bonnske vlade von Eckardt sporočil, da vlada odločno nasprotuje stavki, ki jo napovedujejo sindikati. Predstavnik je dejal, da je sklep večine v Bundes-tagu o atomski oborožitvi c povsem ustaven*, medtem kc bi stavka, ki bi hotela razveljaviti ta sklep parlamenta, bila «protiustavna». Pripomnil je, da bo kancler Adenauer poudaril to svoje stališče tudi med razgovorom, ki ga bo imel po veliki noči s predsednikom sindikatov Richterjem. Tudi predsednik Bundestaga Gerstenmaier je po radiu svaril proti uličnim demonstracijam. »Razume se, je deni predsednik, da je- interes našega demokratičnega režima upreti se vsem poizkusom, da se parlamentarna polemika prenese na ulico in da se spravljajo v nevarnost sklepi skupščine, ki so bili sprejeti v smislu ustave.« Predsedstvo zveze sindikatov, ki ga sestavlja 16 predsednikov sindikatov, se je medtem sestalo na izredni seji v Hamburgu. Zavrnilo je poziv zveze sindikatov Vzhodne Nemčije za tesno sodelovanje Danes je v Hamburgu demonstriralo nad 500 študentov inženirske fakultete tamkajšnje univerze. Protestirali so proti napovedani atomski oborožitvi. Hkrati je 936 zdravnikov tega mesta podpisalo protestno izjavo proti atomsk’ oborožitvi. Predsedstvo sindikatov je sklenilo organizirati referendum in protestna zborovanji v vsej državi proti atomski oborožitvi Budeswehra. Do se daj pg ni še nič sklenilo c morebitni protestni stavki. Vo. ditelji sindikatov bodo sporočil; Adenauerju in predsednikom parlamentarnih skupin »zaskrbljenost« sindikatov zaradi atomske oborožitve Bun-des,wehra. Poleg tega bodo zahtevali, naj se znova prouči to njihovo stališče ob upoštevanju zaskrbljenosti prebivalstva. Poleg tega opozarjajo sindikalni voditelji, da bi utegndi IIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIMIIIIIIIIIIfllMIIIIIIIIIimnilllMlllllllltlllllllllllllllllllllHIlMIIIIIIItllllllllllllllllllimillllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIKlllUlUIII S Petričeve tiskovne konference Sklep Bundestaga bo vlada FLRJ postavila pred Organizacijo ZN Titova čestitka Vorošilovu in Hrusčevu • Jugopres o italijanskih raketnih izstreliščih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Jugoslovanska vlada bo proučila možnost, da se odlok zahod-nonemškega parlamenta o oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem, ki zaostruje mednarodni položaj, predloži OZN. Tako ugotavlja uradna izjava, ki jo je na današnji tiskovni konferenci prebral zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič. Izjava jugoslovanske vlade se glasi: «25. marca je zahodnonem-ški Bundestag na zahtevo vlade sprejel resolucijo o oborožitvi Bundeswehra z atomskim orožjem. Ta sklep je izzval upravičeno zaskrbljenost v Jugoslaviji, ki je bila v ne-o'avni preteklosti dvakrat žrtev nemškega napada. Prav tako je ta odlok povzročil zaskrbljenost vseh ljudi, ki so jim pri srcu interesi miru in to tem bolj, ker mirovna pogodba z Nemčijo še ni podpisana. Ta odlok bistveno zaostruje mednarodni položaj in resno zamračuje perspektive nadaljnjega popuščanja mednarodne napetosti ravno v trenutku, ko so v teku resnično stvarni napori, da se ustvarijo pogoji za sporazumevanje med narodi. Z eno besedo: odlok predstavlja hud udarec naporom za utrditev miru in novo veliko oviro mednarodnemu sporazumevanju. Ker ta odlok zaostruje položaj in ogroža mir zlasti v Evropi, bo vlada FLRJ, prežeta z občutkom resnosti trenutka, proučila možnost, da se to vprašanje postavi tudi pred Organizacijo združenih narodov, ki je dolžna storiti vse, kar je mogoče, da bi se ta zaskrbljujoči potek dogod-# Vest o imenovanju Hruščeva za predsednika vlade SZ je izzvala razne komentarje v svetu. Ob pomanjkanju izvirnih podatkov so dopisniki inozemskih agencij v svojih komentarjih ugotovili, da so te vesti «neugodno presenetile jugoslovanske komuniste«, in da se #v Jugoslaviji bojijo, da bo Hruščev postal drugi Stalin«. Na vprašanje dopisnika agencije Reuter, ki je prav v tem smislu «po vesteh iz jugoslovanskih virov« citiral spremembo v Sovjetski zvezi, kako ocenjuje vlada FLRJ zadnjo spremembo v Moskvi, je Jakša Petrič izjavil, da ni njegov običaj komentirati nekatere spremembe v posameznih državah, ki so notranja stvar teh držav. Dodal pa je, da »o izvolitev Hruščeva za predsednika sovjetske vlade sprejeli v Jugoslaviji s simpatijami. «Zelim dodati, je nadaljeval Petrič, da so komentarji, ki jih nekatere agencije pripisujejo »jugoslovanskim komunistom« in »jugoslovanskim opazovalcem«, popolnoma samovoljne.« • Končno je Petrič izjavil, da je jugoslovanska javnost z nezadovoljstvom sprejela vest, da je vojnemu zločincu Artu-koviču omogočen nastop celo na televiziji, in je dodal, da jugoslovanska vlada kljub temu pričakuje, da bo ameriško sodišče končno sprejelo sklep o izročitvi zločinca Artuko-viča. Predsednik Tito je poslal brzojavno čestitko predsedniku vrhovnega sovjeta Vorošilovu in ministrskemu predsedniku Hruščevu ob njuni izvolitvi na ta odgovorna položaja. Agencija Jugopres ugotavlja v zvezi s postavljanjem raketnih izstrelišč na italijanskem ozemlju, da bi pošiljanje izstrelkov skozi jugoslovanski zračni prostor pomenilo kršenje mednarodnopravnih predpisov ter kršenje pariške konvencije o zračnem prometu iz leta 1919 in haaške konvencije o mednarodnem civilnem letalskem prometu iz 1. 1944. Vsaka država ima suvereno pravico, da ureja izkoriščanje zračnega prostora ne samo glede mednarodnega letalskega prometa temveč tudi glede prometa drugih sredstev. Pomanjkanje mednarodnega sporazuma o izkoriščanju vsemirja ne daje nobeni državi pravice, da izkorišča vsemirje nad drugo državo za pošiljanje izstrelkov, konkretno nad Jugoslavijo, poseono še, ker dosedanje iz.kušnje kažejo možnost, da zaradi tehničnih napak izstrelki padejo na jugoslovansko ozemlje. Kot držarva, ki se dosledno zavzema za razorožitev, je Jugoslavija proti postavitvi raketnih oporišč kjer koli, ter to ogroža mir in otežkoča mednarodni položaj. Jugoslovane še prav posebej vznemirja postavljanje raketnih izstrelišč v sosednih državah, posebno v Italiji, ker so ta izstrelišča usmerjene proti Jugoslaviji in neposredno ogrožajo njeno ozemlje. »Ni potrebno posebej poudariti, zaključuje «Jugopres«. da postavljanje raketnih izstrelišč lahke zelo negativno vpliva na potek pomiritve v svetu, zlasti pa na napore za sklicanje konference na najvišji stopnji. V tem smislu je treba gledati tudi na Jugoslovan sko reagiranje na postavljanje raketnih oporišč v Italiji.« B. B. sprejeti «druge ukrepe« v primeru potrebe. Prebivalstvo pa pozivajo, naj se pridruži akcijskemu gibanju »proti atomski smrti«. V Duesseldorfu pa se je d i-nes začel kongres liberalne stranke. Otvoritveni govor je imel predsednik Maier. ki se je izrekel proti »ptlHičn.« stavki in proti «demoskopič-nemu sondiranju«, ki ju predlagajo socialdemokrati proti atomski oborožitvi. Pripomnil je, da liberalci zahtevajo odstranitev sedanje vlade, toda »z demokratičnimi metodami«. Maier se je nato izrekel za nadaljnje sodelovanje Zahodne Nemčije v NATO in je dodal. da je sklep o atomski oborožitvi paraliziral zahodnj. nemško zunanjo politiko. Takoj nato pa se je izrekel proti «napadnlnemu tonu in proti izzivalnim argumentacijam številnih parlamentarcev proti Sovjetski zvezi«. Na koncu je izjavil, da se strinja z zahtevo o sestavi nove vlade. Pripomnil je, da pod Adenauer-jevimi nogami spodjedajo tla trije krti, ki so Gerstenmaier. Strauss in Erhard Danes je pnsel v Bonn francoski zunanji minister Pineau. Ob prihodu je izjavil: »Moj obisk ima posebno važnost in ni potrebe prikrivati vzroka. V trenutku, ko pripravljamo konferenco na najvišji stopnji, glede katere ne vemo dneva, nočemo napraviti nobenega koraka, ne da bi se posvetovali z nemško vlado. To je pomen mojega obiska, mojih razgovorov s kanclerjem Adenauerjem in z mojim kolegom von Brenta-nom«. Popoldne se je Pineau več ko dve uri razgovarjal z A-denauerjem. Govorila sta o pripravah za konferenco najvišjih. Skupno uradno poročilo o razgovoru pravi, da obe vladi zavzemata pozitivno stališče do morebitne konference najvišjih in želita, da bi na konferenci razpravljali o najnujnejših vprašgnjih, zlasti o razorožitvi, nemški združitvi in evropski varnosti«. Ameriška vojska v Evropi pa je danes sporočila, da so v Zahodni Nemčiji postavili baterije protiletalskih izstrelkov »Nike Ajax» za obrambo ameriških čet in naprav v Zahodni Nemčiji. Včeraj se je nad 80 odstotkov kovinarjev v Porurju izreklo za stavko, da podprejo svoje zahteve za zvišanje mezd. V ponedeljek bo sindikalno vodstvo odločalo o morebitni stavki, če ne bo prej dosežen sporazum. Minister za delo Porenije in Vestfalije, ki je sedaj v Porurju, je danes sprejel predstavnike delodajalcev. Jutri pa bo sprejel predsednika sindikata kovinarjev. Odložena izstrelitev «Atlasa» CAPE CANAVERAL, 28. — Ameriško letalstvo je sporočilo, da so ga tehnične težave prisilile, da odloži izstrelitev medkontinentalnegu vodenega izstrelka tipa »Atlas«. V sporočilu ni povedano, kakšne so bile te »tehnične težave«. Doslej so napravili šest poskusov z vodenimi izstrelki tipa »Atlas«. Zadnja dva izstrelka sta eksplodirala v zraku, ko 'so se motorji vžgali. Tehniki so prepričani, da so nedostatke, ki so se pokazali pri zadnjih dveh poskusih, odpravili in so upali, da bodo z današnjim poskusom to dokazali. Letalstvo ni sporočilo, kdaj namerava poskus ponoviti. Znanstveniki mornarice so danes spet znatno spremenili podatke o «Explorerju II«. Javljajo, da je apogej 2780,8 (namesto 2776) km ter peri-gej 176 (namesto 200) km. Pot okrog Zemlje traja 115 minut in 7 sekund. za Abdel Krima RABAT, 28. — Sinoči so v Rabatu sporočili, da bo Abdel Krim, ki je leta 1925 vodil u-por v Maroku, dobival pokojnino od maroške vlade. Abdel Krim ima sedaj 75 let in živi v Kairu. Upor, ki ga je vodil Abdel Krim, so zadušile združene francoske in španske čete. Posebni odposlanec maroškega kralja dr. Laraki je včeraj na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da je prišel v ZDA, zato da obravnava vprašanja, ki so nastala z navzočnostjo španskih čet na področju Ifni in v južnem Maroku. Kar se tiče Ifnija, je dr. Laraki izjavil, da je njegova vlada pripravljena zajamčiti Spancem pravico do ribolova ob tej obali s pogojem, da Španija izprazni to ozemlje. Hammarskjoeld v Ženevi MOSKVA, 28. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes odpotoval iz Moskve. V London bo prišel v nedeljo popolidne, kjer bo ostal štiri dni. Razgovarjal se bo z Mac Millanom in s Selwynom Lloy. dom ter z drugimi elani britanske vlade. Nocoj je Hammarskjoeld prispel v Ženevo, kjer bo osta' do nedelje. Oid tod bo odpotoval z letalom naravnost v London. za skupno vrednost 1 milijarde in 28 milijonov rubljev. V Beli Rusiji bo od 3950 kolhozov 2350 kupilo stroje; 300 od njih jih bo plačalo še letos, 350 v dveh letih, 1700 pa v treh do štirih letih. V Azerbejdžanu je 308 kolhozov že kupilo kmetijski material pri traktorskih postajah za znesek 77 milijonov rubljev. S tem v zvezi je ravnatelj nekega kolhoza izjavil, da plačilo strojev ni noben problem, ker je država zainteresirana, da se prodajo. «Zdi se torej, je dodal, da se bo obročno plačevanje doseglo brez težav.« Bredsednik vlade georgijske republike je izjavil, da kolhozi v tej republiki lahko že letos plačajo 70 odstotkov vsega materiala, s katerim razpolagajo traktorske postaje v Georgiji. Dejal je tudi, da znaša vrednost tehničnega materiala, ki je že v posesti kolhozov v Georgiji, 205 milijonov rubljev, medtem ko znaša vrednost materiala traktorskih postaj skupno 177 milijonov. Predsednik estonske vlade je izjavil, da veliki stroji, ki so jih sedaj uporabljali v Estoniji, niso primerni za tamkajšnje pogoje, ker je obdelana zemlja v tej republiki razdeljena na majhne kose. Zato bi bilo potrebno, da tovarne izdelujejo posebne stroje. Zvezni svet, ki se je sestal popoldne, je tudi razpravljal o poročilu Hruščeva. Prvi govornik je bil predsednik ukrajinske vlade Kalčenko. Na popoldanski seji je predsednik zakonodajne komisije zveznega sveta Dimitri Poljanski predlagal ustanovitev sindikata kmetijskih delavcev. Poudaril je, da je ta ustanovitev nujna, ker bi se s tem okrepila disciplina na delu in bi se povečala proizvodnost. V začetku seje je predsednik mandatne komisije sporo- čil, da je od 738 poslancev v zveznem svetu 465 delavcev in kolhoznikov, 113 inženirjev in 55 agronomov. Poleg tega je od teh 563 članov ali kandidatov partije, 175, t. j. 23,7 odst., pa nepartijcev. Seja se bo nadaljevala jutri zjutraj. Diplomatski krogi v Moskvi nestrpno pričakujejo poročilo Grnmika o prekinitvi jedrskih poi/.kusov. Prvotno se je mislilo, da bo podal poročilo jutri. Ker pa bo vrhovni sovjet končal svoje zasedanje šele v torek, bo Gromiko verjetno sporočil ((senzacionalno vest« šele v torek. V diplomatskih krogih v Mo. skvi so mnenja, da bo Sovjetska zveza s tem dosegla velik propagandni učinek. Poleg tega pa menijo, da SZ sedaj dejansko lahko brez škode prekine svoje jedrske poizkuse zaradi dosedanjih uspehov. V zadnjih letih so v SZ napravili nad 50 poizkusov. Nedavno pa so bili novi poizkusi v Sibiriji in na arktičnih področjih, o katerih sovjetska vlada ni uradno poročala. Moskovski dopisniki londonskih listov, med katerimi je tudi dopisnik komunističnega glasila «Daily Worker», izjavljajo, da se SZ pripravlja, da sporoči enostransko prekinitev jedrskih poizkusov. Skrajno desničarski «Daily Express« posveča uvodnik tej vesti in poudarja, da je SZ nedavno napravila vrsto jedrskih poizkusov. List poziva britansko vlado, naj nadaljuje poizkuse z jedrskim orožjem, dokler bo to potrebno ne glede na sovjetski sklep. «Daily Mail« piše, da bi prekinitev sovjetskih poizkusov napravila globok vtis na zahodno javnost in bi bila nov dokaz spretnosti Hruščeva. Tudi glasilo francoske komunistične stranke »liumani-te« izjavlja, da Sz namerava sporočiti, da se je odločila e-nostranslko prekiniti vse jedrske poizkuse. Moskovski dor pisnžk tega lista Max Leon izjavlja v svojem dopisu: «V Moskvi se pričakuje nova senzacionalna vest Sovjetske zve. ze za mednarodno pomiritev. Mnogi opazovalci menijo, da bodo sovjetski voditelji pred- liiliiiMiilimillllliliillliMiilimiiliilttillllillliitiiiniltltltllilHiiiiillMiHiiiimimimimiiHllimt GAILLARD JE SPET REŠIL VLADO PO BURNI DEBATI V SKUPŠČINI V torek splošna stavka železničarjev, nameščencev v plinarnah in elektrarnah ter državnih nameščencev PARIZ, 28. — Francoska skupščina je preteklo noč s 317 glasovi proti 235 obnovila zaupnico Gaidlardovi vladi med debalo o Tuniziji. Na nočni seji so p.slanci začeli razpravo o ratifikaciji treh dekretov za izvajanje okvirnega zakona v Alžiru. Toda že od začetka je prišlo do številnih spopadov med opozicijo in predstavniki vlade. Komunistični poslanec Gau-tier je protestiral zaradi zaplenitve knjige »La Question«. ki jo je spisal Henri Alleg in ki poroča o mučenjih v Alžiru. Govornik je poudaril, da je Alleg vložil ovadbo pro-,i »vojim rabljem. Toda čeprav. je naštel imena krivcev, zadeva ne gre naprej. Pozneje je socialni republikanec Dronne pozval vlado, naj pojasni' svojo alžirsko politiko, ter je izrekel zaskrbljenost nad potekom dobrih uslug .............................. Francovo norčevanje Stavka v Barceloni se še vedno širi MADRID, 28. — Medtem ko (ja v svoje drugo obdobje, obse stavka v Barceloni in ba- ' " skovskih pokrajinah še širi, se slišijo kot prava ironija besede generala Franca, ki je danes v palači Rardo govoril ravnateljem listov ter radijskih postaj falangističnega gibanja. «Najtežja leta, leta gospodarske stiske, so za nami. išedaj vstopamo v obdobje, ko bomo trgali sadove tega, kar smo sejali v zadnjih letih, in ko se bomo udeleževali svetovnega gospodarskega življenja z našo lastno močjo. Naše gibanje, je nadaljeval Franco, se nahaja v naj lepših trenutkih. Ustvaritve našega režima, konkretna blaginja, ki jo nrinašamo vsem socialnim razredom, izboljšanje, ki smo ga dali državnemu gospodarstvu, se odražajo v vseh hišah v otipljivi realnosti, ob kateri moramo biti zadovoljni.« Potem je Franco dejal, da danes ljudstvo zahteva kaj več kot nekoč. Na ustvaritve in dokončana velika dela se večkrat pozablja prav zato, »ker postajamo bolj zahtevni«. »Naše gibanje, je še izjavil španski diktator, preha- dobje sijajnih ustvaritev.* Te Francove izjave pa so dokaj v nasprotju z vestmi, ki prihajajo iz Barcelone in baskovskih pokrajin. Stavke so namreč neposredna posledica zahtev po izboljšanju in nezadovoljstva zaradi nepre stanega višanja življenjskih stroškov. V Barceloni je sedaj zaprtih več tovarn in manjših industrijskih podjetij. Danes n. pr. so zaprli tekstilno tovarno «Battlo», ki je prva tovarna te kategorije v barcelonski pokrajini, ki se je pridružila stavki. Delegacija kakih 50 delavcev se je danes napotila h guvernerju, da bi protestirala proti visokim stroškom življenjskih potrebščin. Skupino delavcev, ki je delegacijo spremljala, je policija razkropila. V baskovskih krajih se tudi dela V zmanjšanem obsegu zaradi stavk. Toda v Tolosi in Andoainu so delavci dosegli povišanje plač in zopet delajo, medtem ko je pred dvema dnevoma stavkalo v teh dveh mestih okrog 6000 delavcev. med parlamentarnimi počitnicami. Pozval je Gaiiiarda, n:,j pojasni svoje namene. Toda Gaillard je ponovil, kar je uo sedaj že večkrat izjavil. Vendar pa je pripomnil: »Če bo mogoče nasa letališča v južni Iunizij; nevtralizirati, bo navzočnost francoskih čet postala postransko vprašanje.« Te besede so zelo razburile skupino zmernih, ki pa so se pozneje spet pomirili, tako da se je Gaillard ponovno izognil krizi tik pred počitnicami. Delo skupščine se bo nadaljevalo šele 29. aprila. Vprašanje nadzorstva ob alzirsko-tunizij-ski meji je sedaj glavni predmet razgovorov v onviru dobrih uslug. Baje razmišljajo o sledečih rešitvah: 1. Komisija, ki naj bi jo imenoval glavni tajnik OZN Hammer-skjoeld. v kateri bi hili predstavniki držav član.c OZN. 2. Komisija »nevtralnih« držav. ki bi jo imenovali obe državi, ki seidaj izvajata do,-bre usluge, t. j. ZDA i,i Velika Britanija. 3. Izključni angleško-ameriška komisija. Ni znano, ali bo Burgiba sprejel enega od treh predlogov, ker je ze večkrat zavriiil predlog za nadzorstvo ob meji. Obrambni minister Chaban. Delmas je danes na tiskovu' konferenci sporočil. da bo vrhovni poveljnik francoskih čet v Maroku general Cognv kmalu odpoklican in da no prevzel drugo mesto. Pripomnil je, da boido odsiej v Maroku prevladovale letalske sile m zato ni potrebna navzočnost generala vojske, kakor je Cogny. Govoril je nato o bojih Alziru in dejal, da so francoske sile zgubile v enem teinu 62 mož. Alžirci pa nad tisoč. Kar se tiče Tunizije, je obrambni minister izjavil, da Tunizija se dalje podpira alžirske upornike ter je za vse obmejne :ne’dente napit.l krivdo na Tunizijo. V Parizu pa so člani alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja sinoči v nekem lokalu. kjer se zbirajo Alžirci. izvršili napad ter ubili tri Al-žirce, druga dva pa ranili. Medtem poročajo, da so sindikati nameščencev nacionaliziranih družb za plin in elektriko, včlanjenih v CGT, «Fo:-ce Ouvriere« in «CFTC», sk:c-nili za torek 1. aprila splošno protestno stavko. Tudi zveza državnih nameščencev, včlanjenih v Force Auvnere, je pozvala svoje člane, naj istega dne stopijo za 24 ur v stavko. 1. aprila se bo začela tudi splošna stavka železničarjev in bo trajala 24 ur. ložili v prihodnjih urah nove predloge za ustavitev jedrskih eksplozij, ‘^Sovjetska zveza bo obnovila ponudbo za mednarodni sporazum o nadzorovani ukinitzi teh poizkusov in bo sporočila, da je pripravljena dati zgled in se odpovedati atomskim poizkusom za dolo--čen čas, ter bo hkrati pozvala druge države — ZDA in Veliko Britanijo — naj tudi one prekinejo svoje poizkuse. Zahodni tisk obširno komentira imenovanje Hruščeva za predsednika sovjetske vlade. Toda večin« teh komentarjev ima običajno tendencioznost in /li objektivna. Vendar pa se v glavnem vsi strinjajo, da bo morda sedaj hitreje prišlo do Sklicanja konference najvišjih. ,«New York Herald Tribune« govori o »nevarnosti«, ki jo Hruščev predstavlja za »svobodne narode«, na koncu pa pripominja, da je glavni vzrok spremembe v tem, da je Hruščev hotel imeti možnost govoriti v imenu Sovjetske zveze «z enako avtoriteto, kakršno je imel Stalin na konferencah z Rooseveltom in Churchillom«. Angleški tisk objavlja vest pod ogromnimi naslovi. Ven dar pa se ne kaže preveč presenečenega Večina listov ugotavlja, da bo ta sprememba omogočila Hruščevu sodelovati na morebitni konferenci najvišjili kot enakopravnemu partnerju z voditelji zahodnih vlad. «Times» meni, da je morda tudi mogoče da je Hruščev nadomestil Bulgani-na samo zaradi tega, da se bo lahko udeležil konference najvišjih, in da bi ta nadomestitev utegnila biti samo začasna. Po konferenci naj bi Hruščev prepustil svoje mesto komu drugemu, kakor na pr. Kozlovu, ki je sedaj predsednik vlade ruske republike. «Times» pa na splošno minimizira spremembo, o kateri pravi, da «se ne sme videti samo notranja borba za ob-last. pač pa konec ene generacije in prihod druge«. Konservativni «Daily Teie-graph« piše: «Ce prihod Hruščeva pomeni, da res upa na sestanek konference najvišjih, pomeni to morda tudi. da se je od.očil napraviti nekaj, ki naj omogoči te razgovore.« Neodvisni «Daily Mirror« je mnenja, da je za Zahod važno sledeče: ((skušati moramo doseči razumen sporazum s Sovjetsko zvezo, naj bo v tej državi na oblasti kdor koli.« Neodvisni konservativni »Dai-ly Express» piše: ((Konferenca najvišjih zavzema veliko važnost. Ta konferenca se bo sedaj nedvomno sklicala.« Francoski tisk z izjemo levi. čarskega pa zelo neresno ko-pitntira spremembe in v glavnem se ti komentarji osredo-točujejo v besedah ((povratek k Stalinu«. V ostalem ni v teh komentarjih kaj posčb-no važnega. Komunistični «Humanite» pa pravi, da pomeni sklep vrhovnega sovjeta «okrepitev sovjetske vlade v službi politike v skladu z interesi sovjetskih narodov in narodov vsega sveta«. V nekaterih dunajskih krogih so mnenja, da sprememba ni toliko mednarodnega zna-iaja kolikor v zvezi z notranjo politiko, ker hoče Hruščev voditi bolj odločno notranjo politiko. Švicarski tisk pa je na splošno mnenja, da bi sprememba utegnila biti uvod v novo propagandistično in paci. fistično ofenzivo Sovjetske zveze Hruščev se bo kot predsednik vlade lahko neposredno udeležil razgovorov med državniki velikih držav za pri. pravo konference najvišjih. »Lahko se tudi reče, piše «La Tribune de Lausanne«, da njegovo napredovanje skoraj gotovo omogoča ta sestanek.« Oglasil se je tudi vatikanski vOsservatore Romano«, ki pravi v glavnem: «Stalin ima svojega naslednika. Komunizem ima novega voditelja. To je res novo dejstvo, ki mora privesti do razmišljanja in temu mora slediti vskladitev ravnanja svobodnih narodov.« Naser obišče Libanon KAIRO, 28. — Egiptovski listi poročajo, da je emir Fejsal razrešil dosedanjega finančnega ministra Saudove A. rabije Serura el Sabana, ki se sedaj nahaja v Ženevi. Baje je Feisal tudi naročil saudskemu poslaniku v Kairu, naj prepreči, da bi eventualno i-metje kraljevih svetovalcev v Egiptu šlo ven iz te države. Potem še egiptovski listi pišejo, da je Feisal ukinil podporo Saudove Arabije Jordaniji Kot je znano, so Egipt, Sirija in Saudova Arabija lani januarja obljubile Jordaniji letno podporo 12 in pol milijona šterlingov. Saudova Arabija je Jordaniji izplačala pet in pol milijona, medtem ko sta Egipt in Sirija v juniju )957 sklenila, da ne bosta dajala te pomoči če Jordanija noče voditi politike pozitivne nevtralnosti. - Predsednik libanonskega par. lamenta Oseirane se je danes vrnil iz Kaira. Izjavil je poleg drugega, da je Naser sprejel vabilo, da pride čimprej v Libanon ter tako vrne obisk libanonskega predsednika Cha-mouna v Kairu 1. 1953 PRIMORSKI DNEVNIK____________________________________________________________________________________________ _ 2 _ 29. mirc, 19S! Vreme včeraj: Najvilja temperatura 12,5, najnižja 8,2. zračni tlak 1008,6 stanoviten, vlaga 82 odst., netoo 9/10 pooblačeno, 1,2 mm dežja, morje minno 8,8 stop Vreme danes: Pretežno obtočne 1 vmesnimi razjasnitvami. f Fržaški dnevnik Danes. SOBOTA, 29. marra Ci ril, A ima Sonce vzide oU 5.53 in zntoi.e ob 18.28. Dolžina dneva 12.35. Luna. vzide ob 11.53 in zatone o.H 1.58. Jutri, NEDELJA, 3«. marca Angela, Ljubo Priprave la volitve Enotno zborovanje v ladjedelnici Sv. Juita PSDI bo z referendumom odločila Delavcem se mora zagotoviti glede skupnega nastopa s socialisti Socialdemokratsko vodstvo v Rimu je prepustilo odločitev tr-iaiki federaciji - Pogajanja med indipendeatisti se nadaljujejo Predstavnik tržaške federa eije PSDI nam je »poročil, da je osrednje vodstvo PSDI v Rimu včeraj sklenilo, da pre pusti tržaški federaciji, naj z referendumom med svojimi člani odloči o skupni listi t PSI ali pa o predložitvi sa mostojne liste. Kot pravi predstavnik PSDI, je osrednje vodstvo stranke v Rimu tudi sklenilo, da če se bo vsaj 65 odstotkov članov PSDI v Trstu izreklo za skupno listo s PSI, bo rimsko vodstvo to odločitev sprejelo. V nasprotnem primeru pa bo morala tržaška federacija sestaviti svojo kandidatno listo. Vodstvo tukajšnje PSDI pa je že sklenilo skupen nastop. Ta sklep je potrdila tudi nedavna skupščina socialdemokratov v Trstu. Zato so že včeraj začeli z referendumom med svojimi člani v vseh šestih sekcijah. Članom izročijo dve glasovnici; na eni je napisano «za povezavo s PSI* na drugi pa »proti povezavi s PSI*. Referendum, ki se je začel sinoči, se bo nadaljeval najkasneje do nedelje. Nakar bodo sešteli glasovnice in poslali odločitev članov osrednjemu vodstvu v Rim. Tržaški socialdemokratski voditelji so mnenja, da se bo večina članov izrekla za povezavo s PSI oziroma za sestava skupne kandidatne liste za parlamentarne volitve. Z referendumom hoče tukajšnje vodstvo PSDI prepričati rimsko vodstvo, da tržaški socialdemokrati hočejo skupno kandidatno listo s PSI v tržaškem volilnem okrožju, Ce bodo tržaški socialdemokrati z večino glasov (vsaj 65 odstotkov) sklenili skupen nastop s socialisti, bo v Trstu sestavljena skupna lista PSDi - PSI. V torek pa bodo imeli socialdemokrati v Trstu izreden kongres, na katerem bodo dokončno odobrili kandidate. V primeru, da bo sestavljena e-notna lista s PSI, bo kongres določil dva kandidata, v primeru pa da bodo šli sami na volitve, bo kongres določil 4 kandidate. V krogih P9I pa menijo, da bi se morali socialdemokrati čimprej odločiti glede skupne liste. Cas hiti in se je treba odločiti za sestavo skupne liste, da se ne bo celotno vprašanje zavleklo do zadnjih dni, preden zapade rok za vlaganje kandidatnih list. Nedavno smo pisali, da bodo na listi PSl kandidirali Tolloy, Stane Bidovec, Pin-cherle in Teiner. Zvedeli pa smo, da Pincherle baje ne bo kandidiral in da bodo šele v prihodnjih dneh določili četrtega kandidata. Ce pa bo sestavljena skupna lista PSI -PSDI, bosta za PSI na tej listi kandidirala Tolloy in Bidovec. PSI in PSDi sta se sicer zmenili, da se ne bo ne ena ne druga stranka vmešavala v e-ne ali druge kandidature in da bosta sprejeli obe imeni, ki ju bo vsaka stranka zase predlagala. Demokristjansko izkoriščanje vladnih ukrepov v korist istrskih beguncev v volilne namene je povzročilo negodovanje in celo odprte kritike v vrstah funkcionarjev istrskega CLN, ki ne pripadajo KD. Včeraj je tajnik istrskega CLN Rovatti (PKI) govoril o vprašanju istrskih beguncev in omenil pozitivne rezultate v korist beguncev, ki so jih dosegla tajništva strank, ki so v CLN. Obenem pa je poudaril, da ima volilna kampanja svoje propagandne potrebe, in sicer takšne, da se uspehi, doseženi na raznih področjih, pripisujejo sebi. Toda PRI poudarja, je dejal Rovatti, da so bila mnoga vprašanja, ki zanimajo življenje in bodočnost julijskih beguncev, rešena z enotnim naporom vseh strank, ki so se za to borile skupno s CLN od leta 1645 do danes. Te izjave republikanskega prvaka v CLN so oster očitek Krščanski demokraciji, ki si lasti vse zasluge, samo da si zagotovi e-zulske glasove. V tem svojjm naporu KD gre mimo vseh obzirov do svojih sodelavcev in nedavnih sopotnikov v tržaški politiki. Sinoči so se predstavniki o-beh indipendentističnih list ponovno sestali in razpravljali o sestavi skupne kandidatne liste. Po daljšem razgovoru niso prišli do nobenega konkretnega zaključka. Zato so pogajanja preložili na danes. Kot smo zvedeli, bodo na današnjem sestanku dokončno odločili skupen ali ločen nastop. Ce danes ne bo prišlo do sporazuma za sestavo skupne liste, bo Fronta za neodvisnost jutri začela nabirati podpise za svojo kandidatno listo. Do sedaj Fronta za neodvisnost in Tržaška u-nija še nista objavili imen lastnih ali skupnih kandidatov. Toda danes zvečer bi se moralo že kaj vedeti glede oseb, ki bodo kandidirale za indi-pendentiste. Fronta za neodvisnost pa je imela nekatere sitnosti zaradi svojega prvega znaka, ki ga je vložila na notranjem ministrstvu v Rimu. Prvi znak. ki je imel poleg napisa »Fronta za neodvisnost* tudi helebardo, je notranje ministrstvo zavrnilo, češ da je preveč podoben zna ganizacije, naj se njihovi predstavniki .ki bodo vložiti kandidatne liste in ustrezne listine pri osrednjem okrožnem uradu, predstavijo uradu prizivnega sodišča z veljavnimi osebnimi dokumenti. Slovo gen. konzula Mitja Vošnjaka Sinoči je gen. konzul FLRJ i’ Trstu Mitja Vošnjak priredil v prostorih generalnega konzulata poslovilni sprejem. Med povabljenci je bil generalni vladni komisar dr. Pula. mara, predsednik pokrajine prof. Cregoretli, poveljnik vo. jaške posadke general Ferrari, tržaški kvestor De Nozza, pretrnKtumi komisar na tržaški občini, nekateri predstavniki oblasti iz goriike in videmske pokrajine, več županov s Tržaškega in Goriškega, številni predstavniki političnih strank obeh narodnosti treh pokrajin in drugi predstavniki javnega življenja, zlasti iz Trsta in okolice. Gen. konzul Mitja Vošnjak odhaja že te dni na novo službeno mesto. V Trstu je bil tri leta in pol. V veliki meri je njegova zasluga da je v tej pravzaprav kratki dobi po podpisu londonskega memorandumu v naših krajih z obeh strani meje prišlo do dejanske pomiritve in da je prat’ ta meja postala v Evropi ena morda najbolj odprtih, saj gre število prehodov čez meje v milijone. Uresničene so bile skoro v celoti vse določbe spomenice o soglasju, a generalni konzul Vošnjak je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se začele izvajati tudi določbe posebnega statuta, V smislu čl. S je bil predsednik jugoslovanske delegacije na prvih dveh zasedanjih mešanega odbora. Ta-ko njemu kot njegovi soprogi želimo na novem službenem mestu mnogo zadovoljstva in uspehov. Medtem pa je nemška novi-nareka agencija DPA sporočila, da je vzhodnonemška vlada pristala na imenovanje Mitje Vošnjaka za poslanika FLRJ pri vladi v Pankovu. Novi poslanik bo hkrati prvi jugoslovanski diplomatski predstavnik v Vzhodni Nemčiji v smislu neaavnegu sklepu obeh vlad o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Ime novega generalnega konzula FLRJ v Trstu pa še ni znuno. ——■■■ Jutri vojaška ceremonija Izrofilev zastav dvfma rušilcema Včeraj dopoldne sta priplula v tržaško pristanišče rušilca «Indomito» in »Impetuoso*, ki sta se zasidrala ob obali nasproti Trga Unita. Jutri bodo v prisotnosti obrambnega ministra Tavianija, ki bo prispel v Trst z jutranjim brzim vlakom iz Rima, izročili rušilcema bojne zastave, ki sta jih podarili Zveza italijanskih mornarjev iz Trsta in Milana. Ob izročitvi bojnih zastav bodo v tržaškem pristanišču tudi nekatere druge ladje italijanske vojne mornarice, in sicer 8 torpednih čolnov, dve korveti ter še dve drugi vojni ladji. Rušilec »Impetuoso* je bil zgrajen v Tirenskih ladjedelnicah (Riva Trigoso), «Indo-mito* pa v ladjedelnicah An-saldo v Livornu. Oba rušilca imata po 3.500 br. r. ton z motorjem 6.500 KS in lahko razvijata največjo brzino 34 vozlov na uro. Ceremonija se bo začela ob 11. uri, in sicer potem, ko se bo minister Taviani vrnil z grada Sv. Justa, kjer bo položil venec pred spomenik padlim. Bo bodo izročili bojne zastave, bo na obeh rušilcih sprejem na čast predstavnikom civilnih in vojaških o-blasti. O Pokrajinska uprava obvešča vse interesirane, da bodo začeli razdeljevati mesečne prispevke za pomoč otrokom v petek 4. aprila, nato pa nadaljevali v soboto 5. in zaključili v torek 8. aprila, vedno v pokrajinski zakladnici v Ul. Nordio. redno plačevanje njihovih mezd Podjetje je dobilo več naročil iz inozemstva, toda oblasti ovirajo devizni postopek za plačilo ladij Včeraj je bilo v ladjedelnici Sv. Justa enotno zborovanje delavcev, ki so spričo razmer v tem odjetju zahtevali, naj sindikalni predstavniki e-notno nastopajo v obrambo terem bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih v upanju, da bo dosežen enoten nastop sindikalnih organizacij. Na včerajšnjem -borovanju sta poleg članov notranje komisije go- njihovih interesov. Popoldne | vorila še predstavnika zveze pa je bil napovedan sestanek sindikalnih predstavnikov z vodstvom podjetja. Kakor je znano, ima to podjetje razne težave zaradi birokratskega aparata in zaplet-ljajev. Iz inozemstva je dobilo več naročil, toda pristojne oblasti v Rimu niso dale potrebnega dovoljenja. Naročil torej ne primanjkuje, ni pa dovolj dela, kar se zdi skoraj neverjetno. Zaradi takih razmer je bilo odpuščenih v nekaj mesecih nad 100 delavcev, zaposleni delavci pa niso prejemali redno svojih prejemkov. Nujno potrebno je, da vladne in krajevne oblasti posredujejo in rešijo zadevo, da ne bodo delavci ob koncu vsakega tedna v skrbeh, če bodo dobili ali ne svoje plače. Danes popoldne bo v Ul. Zonta 2 zborovanje delavcev ladjedelnice Sv. Justa, na ka- kovinarjev FIOM, in sorodnega sindikata pri Delavski zbornici CISL, ki pa je dejal, da ne more sprejeti nobenih odločitev na enotnem zborovanju, pač pa le samo na zborovanju članov svoje organizacije. Delavci seveda takih izjav niso odobravali in so poudarili svojo zahtevo po enotnem• nastopu. Prijave «Vanoni» Finančna intendanta sporoča, da bo okrožni davčni urad ludl jutri od 9. do 12. ure sprejemal prijave dohodkov «Vanoui», v ponedeljek pa bo nepretrgoma odprt od 8. do 20. ure. Stavka uslužbencev finančne intendante se nam reč ne tiče uslužbencev omenjenega urada. Pod okriljem tržaškega velesejma Od 26. aprila do 4. maja razstava rož in cvetja Na razstavi bodo poleg številnih italijanskih cvet-ličarjev sodelovala tudi podjetja drugih držav Pod okriljem tržaškega ve-1 za promet. V oktobru se bo- IMMMIUMIUIIIIIIlIllllllllllMIIIMIIMtinillllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIHIIIHIIHIIIMItMIIIJilltHlIlllinilUIIIIIIItHimilllimilllllllinilllllllltMlltilllU 2. aprila skupščina aktivistov Delavske zbornice Za čim uspešnejše delovanje notranjih komisij t tovarnah Komisije se morajo predvsem juridično priznati Letos volitve v obratih CRDA in v čistilnici Aquila V sredo 2. aprila ob 16.30 je, da bodo sindikalni predstavniki Delavske zbornice C GIL, kakor so poudarili že na drugem kongresu, zagovarjali predložitev enotnih list. To je povsem razumljivo, ker bodo enotne notranje komisije laže kljubovale pritisku delodajalcev in učinkoviteje branile interese delavcev. Obvestilo delavcem podjetja Guarnieri Zveza kovinarjev FIOM o-pozarja delavce, ki so na račun podjetja Guarnieri delali v ladjedelnic. Sv. Roka, naj se takoj javijo na sedeže, zaradi nujnih sporočil. Obenem FIOM sporoča, da je rešila spor, ki je nastal s podjetjem Guarnieri glede delavcev, ki so delali na račun tega podjetja v ladjedelnici Sv. Roka, a niso dobili plače po pogodbi. Cev padla delavcu na nogo V ortopedskem oddelku so sprejeli ob 15.30 17-letnega delavca Maria Simonija iz Milj Ul. De Luca 3. Zdravniki so mu ugotovili rane na prstih desne noge ter verjetne kostne poškodbe prstov, tako da se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. Mladi delavec je povedal, da je delal v ladjedelnici Felszegy in da mu je padla na desno nogo železna cev, ki je služila kot valjar za premestitev ploščadi. «»------- Izlet CGIL v Bovec Potovalni urad CIT organizira ua račun odbora za razvedrilo in šport pri Delavski zbornici CGIL 6. in 7. aprila bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 skupščina sindikalnih aktvistov vseh strok. Razpravljali bodo o sklepih sindikalnega zborovanja v Nu-vari, na katerem je bilo govora o vlogi notranjih komisij, o njihovem delovanju ter juridičnem priznanju na podlagi zakonskega osnutka, ki sta ga predložila v imenu CG L poslanca Novella in Santi. Zborovanje sindikalnih aktivistov je zgradi tega velike važnosti, ker bodo na podlagi sklepov in priporočil vsedržavnega zborovanja ter po analizi tukajšnjih razmer in potreb določili smernice za nadaljnje delovanje ter borbo za utrditev in uveljavitev notranjih komisij. Pri tem je treba upoštevati, da zapade letos mandat notranjih komisij v mnogih tržaških podjetjih, predvsem v največjih o-bratih, kakor n. pr. CRDA in v čistilnici Aquila. Spričo diskriminacijskega ravnanja in pritiska delodajalcev je nujno potrebno, da se notranje komisije utrdijo in vedno bolj uveljavijo. Prav tako je potrebno, kakor sta predlagala poslanca Novella in Santi, da notranje komisije dobijo juridično priznanje in da se u-stanovijo v tistih podjetjih, kjer jih še ni. Vprašanje ju-ridičnega priznanja notranjih komisij spada v vsedržavni o-kvir in CGIL je predlagala drugim osrednjim sindikalnim organizacijam, da bi se v tej važni zadevi dogovorili za e-noten nastop. Sindikalna akcija, oziroma propaganda za volitve novih notranjih komisij se bo verjetno v kratkem začela. Jasno PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI linilllMIIIIHHIIIIIIMHIIHlIllUIIIIIIIIIIIIMIIIMItfUlMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIinilHIIIIIIiniMIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIItllllllllHIIIIHMtllllllllUIIIMMIIIIIIIIIUI Po zgledu njihovih ameriških vratnikov Številna malopridna skupine mladih Tržašiki «teddy lioys» v miniaturi so množično kradli avtomobilske dele, kljuke, razbijali šipe na avtomobilih, mučili mačke in ščipali dekleta Policijski agenti s komisariata v Ul. Uuiversita so prijavili celo vi-sto od 15 do 18-letnih fantalinov pod naslednjimi hudimi obtožoami: združevanja v kriminalno tolpo, tatvin t oteževalnimi okoliščinami, namerne povzročitve poškodb, napadov na osebe in spolzkih dejanj. Tolpo so sestavljali naslednji mladoletni fantje. 18-4etr.i Mario Z., nazvan »Mano Malto*, 17-letni Bruno Z„ »Cop-pis, 17-letni Mario R., »Ferra-menta*. lli-ietni Bruno D., «Bruno della nonnaii, 15-letni Gianni V., ki izjemoma ni i-niel posebnega naziva, 17-letni Bruno G., »G. il bandlto*. 17-letni Giuseppe F., »Eta Beta* ali »Pinocchio*, 17-letni Augu sto F., »Uccio de. Cavana* in 16-letni Alberto L., »Tucci* Maria R. so obtožili tudi mučenja živali. Poleg tega so pri. javili zaradi sodelovanja pri tatvinah tudi 15-letnega Guida F. in 15-letnega Ftdcrica S. Zaradi neprevidnega nakup* ukradenega blaga pa so prijavili 48-letno prekupcevalko s starim železom Ludmillo Strain i* Ul. Malino a Veniu št. 20, Tako se je kaj malo »lavno končalo vandalsko počenjanje ku Tržaške unije. Zato je bil te tolpe, ki sicer ni zagrešila takoj vložen drugi znak. ki ima v polkrogu napis »Fronta za neodvisnost* in skico celotnega svobodnega tržaškega ozemlja, in so ga tudi o-dobrili. Prvi predsednik prizivnega sodišča poziva stranke in or- niti enega hujšega kriminal nega dejanja, zato pa tako dol. go vrsto manjših prestopkov, da obsega policijiaki zapisnik celih deset gosto popisanih str»,ni. Fantalini so v tipičnm plavih «cow-boyskih* hlača,i in usnjenih jopičih, podobni Marlonu Brandu in drugim »junakom* iz cenenih kriminalnih filmov, hodili po mestu in se »zabavali* na ta način, da so na primer z ostrim žet ljem podrsali po karoseriji av. tomotoila. Pri tem niso nič u poštevali, čigav je avto. To jim je bilo vseeno. Njihov pr,-Ijubljen šport je bila kraja bakrenega dela rezervoarja za vodo stranišč na odplakovanjc. Ko so ugotovili, kateri bar i-ma primemo okno na cesto in dostopno dvorišče, je prvi »junak* šel v to stranišče i.t demontiral bakreno napravo, drugi ga je pa čakal zunaj, da mu je napravo podal skozi okno. Varne niso biie ni‘i kljuke avtomobilov, vežnih vrat, platnene avtomobilske strehe, ki »o jih veselo brez vsakega razloga rezali, ali avtomobilske sipe, ki se tako lepo razlete Ob udarcu z železnim predmetom. Na piki so imeli seveda tudi motorje, ki so služili prvič za krajšo vožnjo, nato pa so z nj.ii pobrali, kar se je dalo ukrasti in vnovčiti. Ta seznam še zdaleč ni izčrpan in v njem zavzemajo posebno mesto dekleta, katera so čakali v temačnih ulicah in nato ščipali ter hoteli počenjati še vse hujše stvari. Pa se jim ni posrečilo, ker je bilo v teh mladih srcih kaj malo poguma in so običajno prav hitro zbežali. O-rnembe vredna so še dejanja Maria R., ki je imel posebno veselje s tem, da je klal mačke a svojim nožem na pero po Ul. Cavana. Delovanje te tolpe se je kaj neslavno končalo. Ponoči 27. februarja so nameravali vdreti v klet poslopja št. 11 v Ul. De Amicis. Bili so v treh in jih je v sumljivi pozi našel neki stanovalce tega poslopja. Ž resnim glasom je vprašal, kaj delajo, nakar sta dva zbežala, tretji, Mario Z., pa je ostal pogumnemu stanovalcu v pesteh. Malo se je izvijal in nato, da bi ga izpustil, pokazal osebni dokument, na katerem je bilo napisano ime in priimek. Policisti so že drugi dan zvedeli za ta dogodek in so takoj pričeli z delom, saj je bil prav ta komisariat tarča razburjenih stanovalcev, ker so se z vrtoglavo naglico vrstila zgoraj omenjena vandalska početja, drobne tatvinice itd. Tako se je znašel na komisariatu najprej Mario Z., ki je takoj brez vsakega pritiska «/.apel», nakar so se mu pridružili še ostali ,ki niso bili nič manj zgovorni. Pričakovali bi, da bodo po zgledih filmskih junakov prestajali stoično zlo usodo, zgodilo pa se je prav obratno. Ti fantje »o ponosni na svoje početje in se sploh ne zavedajo, da so povzročali zlo, odnosno niti ne ločijo zlega od dobrega. To je sicer policiji zelo olajšalo delo, postavlja PH zelo resno vprašanje, kaj bo s temi fanti, ko bodo odrasli? Ali res ni zanje drugega izhoda, kot da postuueju kriminalci ! izlet v Tolmin in Bovec. Izletniki bodo odpotovali iz Trsta 6. aprila ob 6.30, v Tolmin bodo prispeli ob 9.30 in se tam ustavili do 14. ure, v Bovec pa bodo prispeli ob 15. uri. Iz Bovca bodo odpotovali 7. aprila ob 16. uri in prispeli v Trst ob 23. uri. Cena izleta v udobnem avtobusu znaša 1500 lir. Lahko se udeležijo izleta le osebe, ki imajo veljavno obmejno propustnico za goriški okraj. Med odmorom v Bovcu bodo priredili izlet v lepo dolino Trente. Otroci pod 6 letom starosti imajo brezplačno vožnjo, če ne bodo zasedli sedeža. Prijave sprejema omenjeni odbor v Ul. Zonta 2 do 30. marca. lesejma bo v Trstu med 26 aprilom in 4. majem razstava rož in cvetja. Zanimanje za razstavo je precejšnje, saj je prav v teh dneh prispel v naše mesto dr. Renzo Mescola, ravnatelj ustanove za razstave cvetja v San Remu, ki se dogovarja o možnostih za kolektivno razstavo cvetličarjev ligurske riviere. Dr. Mescola je ob svojem prihodu v Trst poudaril, da bo razstava li-gurskih cvetličarjev skrbno pripravljena in urejena ter da bodo razstavili najlepše primerke rož. Seveda bodo na razstavi sodelovala tudi razna podjetja iz Anglije, Švice, Avstrije, Nizozemske in Francije so že najavila svojo udeležbo, 'o-vost za Trst pa bo predstavljala «lkebana International*, ustanova s sedežem v Tokiu, ki si je zadala nalogo, da razširi in propagira japonsko cvetje po vsem svetu. Omenimo Aaj še, da bodo 30. aprila »krstili* v miramar-skem parku novo rdečo vrtnico, ki so jo dobili s križanjem raznih vrst. Ime novi vrtnici bodo dali na osnovi izida natečaja, ki ga bo prav v ta namen priredila znana revija «Grazia». Kot lansko leto, tako bo tudi letos del prostora rezerviran za razstavo semen, vrtnarskih strojčkov, orodja in drugih potrebščin, ki služijo cvetličarjem. Po uspehu, ki ga je imela lanska razstava, lahko pričakujemo, da bo tudi letošnja v še večji meri utrdila pridobljeni sloves in da bo Trst postal važno središče mednarodnega prometa z rožami in cvetjem sploh. Stiki dr. Caidassija Včeraj se je vrnil v Trst predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidas-si, ki je obiskal nekatere evropske države. V Luksemburgu se je predsednik razgo-varjal z generalnim direktorjem evropske investicijske banke o izvajanju sporazuma o evropski gospodarski integraciji. Ob tej priliki je predsednik obrazložil pomen in vlogo tržaškega pristanišča. Glede odstavka IV sporazuma, ki govori o prometnih vprašanjih in ki v prvi vrsti zanima Trst, pa se je predsednik zbornice sestal s člani komisije do o prometnih vprašanjih sestali predstavniki mednarodnega prometa šestih držav, ki sodelujejo v skupnem evropskem tržišču. Na tržaško pobudo bodo verjetno poklicali na ta sestanek tudi predstavnike Švice in Avstrije. V nemški prestolnici je imel dr. Caidassi razgovore o diskriminacijah med pristanišči in v Frakfurtu je govoril s predstavniki tamkajšnje trgovinske zbornice o železniških tarifah za prevoze proti Trstu. Pomembni so bili razgovori, katere je imel dr. Caidassi na Dunaju z avstrijskim finančnim ministrom dr. Rein-hartom Kamitzom, ki je tudi zagotovil, da bo imel v Trstu napovedano predavanje o vprašanjih, povezanih z u-stanovitvijo skupnega evropskega tržišča. Predsednik zvezne avstrijske trgovinske zbornice dr. Dtvorak in generalni tajnik te zbornice dr. Kori-nek pa sta sprejela vabilo, da prideta v Trst na letošnji mednarodni velesejem. Dr. Romano Caidassi se je končno razgovarjal tudi s predstavniki železniške uprave o železniških tarifah za prevoze proti Trstu. Predpisi za izvajanje trg. sporazuma s FLRJ Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je bila podaljšana veljavnost italijansko - jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, podpisanega 31. marca 1955 do 31. marca 1959. Minister je s svojo okrožnico predpisal norme za izvajanje sporazuma od 1. aprila 1958 do 31. marca 1959. Interesenti se lahko seznanijo s to okrožnico na uradu za zunanjo trgovino trgovinske zbornice. Zbornica opozarja, da morajo zainteresirana podjetja predložiti prošnje — po obstoječih normah — za uvoz blaga, ki je podvrženo režimu u-voznih dovoljenj na direkcijo za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata Ul. Genova 9 v razdobju od 1. aprila do 15. aprila. Direk-' cija bo prošnje pregledala in upoštevala na osnovi vrstnega reda, kot jih bodo predložili. SRC v TRSTU Danes 29. t.m. ob 20. uri v Postojni; jutri. 30. t. m. ob 14. uri v Valdoltri !r. ob 20. uri v Škofijah NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci •»MIIIIUIItllllKIIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIII Iz sodnih dvoran PreveliKa sla po avtomobilu ga je spravila pred sodnike J.7 mesecev zapora staremu pohotnežu - Francoski liker in financarji - Jeznorita hčerka GLASBENA MATICA V sredo, 2. aprila ,1953 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* javna produkcija gojencev Glasbene šole Nastopijo gojenci oddelka za klavir, violino, klarinet, otroški godalni orkester pod vodstvom prof. Kjudra in pevski zbor pod vodstvom prof. Vrabca. Kot gostje sodelujejo sopranistka Gojka Berginc. mezzosopranistka Marija Bitenc in baritonist Danilo Milič. Vabila so na razpolago v šoli Glasbene Matice v Ul. Ruggero Manna 29 in eno uro pred pričetkom produkcije tori blagajni dvorane. Radijska univerza: Kako so ‘ veh slari Grki; 16.15 Lepe in-lodije, lepi glasovi; 16.35 Kava • niški koncert; igra orkester r -chio-i: 17.00 Slovenske insvm- meinatne zasedbe; 17.20 čajanka; 18.00 Oddaja za najmi-u-sc: Karlo. Karli: »Deček, W 1 spet našel izgubljeno ra®1 .; 10.45 Izbrana dela za klavir, 1» Sestanek s poslušalkrmi; j? Pestra glasba; 20.00 Šport; *»• Teden v Italiji; 20.45 Slove«« r.aiodme pesni — pojeta J* „ LipAček in Sonja Hočevar; Louis Mc Neice; «Krištof *vo-liinrb*, igra v t dej.; 22.40 M* grede... ob plesni glasbi; j"-Saksofonist Sil Austin s svojim orkestrom TKST I. 11.30 Komorna glasba, i‘\ Nove popevke; 14.30 «TreJ stran*; 19.05 Karnijske n3r3?, pesmi;’ 19.25 Igra ansambel v lisneri; 21.00 Glasbeni v*”**? «AAA Aliaronissimo*; 22.00 »M ci», igra v 'l dej. KOPER 257 m, 1169 kHl w Poročila v slov.; 7.00, 7.30, ts- • 15.00. Poročila * ital.: 6.30, JUTRI, 30. marca ob 17. uri bo v prosvetni dvorani na Opčinah VOKALNI KONCERT pevskega zbora «LJUBLJANSKI ZVONn iz Ljubljane K številni udeležbi vabita prosvetni društvi »Andrej Cok» in »Opčine*. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom kon. cefta. Franco Godina, 25-letni ladijski strojnik, vkrcan na ladji »Cerboli*, ni imel 22. avgusta 1655. leta sreče in so budna očesa finančnih straž odkrila v avtomobilu njegovega očeta steklenico francoskega likerja in četrt litra francoskega parfuma. Liker in parfum nista bila namenjena za prodajo, temveč ju je mornar pripeljal s svojih potovanj kot darilo materi in očetu. Le malo je imel upanja, da bi se mu posrečilo iztihotapiti steklenici iz pristanišča; zato. ju je obe, ne da bi oče kaj vedel zato, skril v bližini motorja očetovega avtomobila fiat 15ČK1. Ko pa se je oče odpeljal iz starega pristanišča skozi izhod št, 10, je naletel na financarje, ki so odprli tudi pokrov nad motorjem. Obtožen je bil samo sin, katerega so v odsotnosti obsodili na 4.000 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. * * * 24-letni Danilo Sik ima obe roki odrezani v zapestju, ven. dar pa je v januarja 1656. leta ukradel avtomobil in se z njim pričel voziti p« mestu. Skoro ni treba niti povedati, da ni nikoli opravil šoferskega izpita in ni imel šoferskega dovoljenja. Vožnja se je slabo končala in je podrl na tla neko žensko ter nato zbežal. Vsa zadeva je sedaj prišla'pred sodnike, kjer je javni tožilec obtožil Sika kar sedmih prekrškov zakona. Obsodili so ga zaradi tatvine na 2 meseca in 20 dni zapora, zaradi povzročitve telesnih poškodb na 4 mesece zapora in zaradi ostalih prestopkov pa na 20.000 lir globe in 27.000 lir denarne kazni, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. * * * Pred sodnike je prišel 70-letni Jožef Lovriha iz Doline, katerega sp zaprli 8. 1. letošnjega’ leta pod obtožbo, da je zagrešil v novemnru lanskega leta kar dvaikrat spolzka dejanja s šestletno deklico. Javni tožilec je za starega grešnika zahteval ostro kazen, in to 2 leti in 5 mesecev zapora, so-didče pa ga je obsodilo na eno leto, 3 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. * * * Skodelico kuve je razbila na glavi svoje 56-letne matere Antonije Jurman 38-letna Maria Giurmani, vendar jo je sodišče oprostilo, ker je ravnala v samoobrambi. Do tega obračunavanja je prišlo med materjo in hčerjo 8. 6. 1956, ko se je Maria vrnila domov in očitala materi, da je brez njene vednosti vnovčila ček za 6.000 lir, katerega je pre-1 in so mu zdravniki ugotovili jela za vzdrževanje svojega mladoletnega sina. Mati pa ni čeka samo vnovčila, temveč je tudi denar takoj porabila. Pričelo se je z besedami, končalo pa tako, da je mati zagrabila kavno skodelico in zagrozila, da jo bo vrgla hčerki v glavo. Ta pa je bila hitrejša in ji je skodelico iztrgala iz rok. Mati je nato zagrabila za metlo in hčerka — vsaj tako Je povedala pred sodiščem — je v tem trenutku treščila skodelico materi na glavo. Rana ni bila ravno huda in se je zacelila v šestih dneh, kar pa je bilo dovolj da se Je Maria ponovno znašla pred sodniki. Železne rešetke Maria Giurmani že dobro pozna, saj so jo 1949. leta, ko je imela 29 let, že obsodili zaradi namernega u-mora na 13 let zapora, kar pa so ji zaradi dobrega vedenja v zaporu znižali najprej za tri leta, 1953. leta pa so jo izpustili na začasno svobodo. Predsednik — Corsi, javni tožilec — Maltese in obramba — odv, Kesioh. — «» — Zmikavti na delu Tatovi so bili tudi predvčerajšnjim dokaj aktivni. Neznani zmikavti so vdrli ponoči v bar «Isa» na Trgu Vo-lontari Giuliani. V baru so vlomili v blagajno, razbili gramofon in «flipper» ter povzročili 80.000 lir škode. Iz slačilnice bara »Urbanis* pa so tatovi odnesli iz ročne torbice 18-letne Grazie Paso 15.00 lir, iz listnice 20-let-nega Franca Semeia pa 3 do 4 tisoč lir. Nesreča Kontovelca Ob 23.35 so z zasebnim avtomobilom pripeljali v splošno bolnišnico 36-letnega mizarja Albina Trampuša s Kon-tovela St. 6, katerega so sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so ugotovili hud u-darec po levi nogi in verjetni zlonn kosti ter izrekli prognozo okrevanja v 20 — 30 dneh. Mizar je izjavil, da je delal na gradbišču v Ul. For-nace in da mu je padel na nogo tram, katerega je prenašal. Padec šoferja Ob 15.3o so z avtomobilom RK pripeljali v splošno bolnišnico 48-tetnega šoferja Lui-gija Sodomaca, stanujočega v Ul. Ricci 9. Sprejeli so ga na ortopedskem oddeku s prognozo okrevanja v 40 dneh LJUDSKI KONCERT V AVDITORIJU V sredo ob 21. uri bo v Avditoriju zadnji ljudski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom Heinncha Ben-derja. Na sporedu so izključno Wagnerjeve skladbe. Danes se prične pri osrednji blagajni v Paszzi Protti prodaja vstopnic. PREDVAJANJE DOKUM. FILMOV V AVDITORIJU V nedeljo od 11.30 do 12.30 bodo v Avditoriju na pobudo tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata predvajali naslednje dokumentarne filme: «Na gorah* (posnetk: z otroških kolonij), «Vasi 5 področja agrarne reforme* »Sicilski razgledi*, «Pristave v Maremmi* ter «Ob robu mest*. ( n a p » o ^ SOBOTA, 29, marca 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Erez-obvezno — drobiž od vsepovsod m... Predavanje; »Jutrišnja Sahara*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Dunajske motive igra orkester Marek VVeber; 13.30 Zabavna glasba; 14.45 Jo&s Baselli s svojim ansamblom Musecte; 15.00 Operne arije; 15.20 Orkester A.rmando Sciaseia; 15.40 Tri uverture; 16.0C ..................................................tniimt im zlom levega zapestja, verjeten zlom medenice in poškodbe črevesja. Šofer je povedal, da je delal v skladišču 69 novega pristanišča in da je nesrečno padel s tri metre visoke lestve. Društvo sloven skin srednješolcev priredi danes 29. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15 predavanje Marija Magajne, k1 nam bo prvič govoril o svojem POTOVANJU PO NORVEŠKI. Predavanje spremljajo »kiop-tične slike. Vaoljeni! OD VČERAJ DO DANES ( RAIMA OB V K WH L A J TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR . TRST Jutri 30. t. m. ob 9. uri bo v prostorih kluba, Ulica Romu 15-11, 5. občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša vse člane, naj se udeležijo tega jubilejnega občnega zbora. OBVESTILO Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bo zaradi davčne prijave Vanorii urad združenja edpnt danes v soboto — Izjemoma — tudi od 15. do 19. ure popoldne ter jutri v nedeljo od 9 do 12 ure dopoldne. DABOVI »N PKIMPKVKl) Namesio cvetja na grob po kojne Skraipove mame daruje družina Kolarič 1000 Hr za Di jaške Matico ——»»—-ROJSTVA. SMHTI IN POHOKE Dne 28. marca 1958 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 13 oaob, poroki pa sta bUl 2. POROOILI SO SE: upokojenec Pletiro Zatohla in gospodinja Ma- rija Petreuč, varilec James Ren nie in gospodinja /cnna Aorti. UMRLI SO; 84-letna Katarna Loncnar vd. Petkovšek, 57-letni Giuseppe Aizza, 70-letni Antonio Orettit, 8l-letni Luigi Giurini, 60-letni! Engenio Basile, 59-leuiu Agnese VVeber por. Orlicti, 79-letni Giovann! Domenella, 69-letni Giuseppe Marži, 60-letni Casimiro Pnttano, 65-letna Marija Jurkič, 69-letmi Giuseppe Pallot-ta, 76-letna Čarobna Treblsan vd. Do uda. 64-letna Maria Kreutz vd Bon. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr Rossettt, Ul. Com-bt 19. 13.35, 17 15. 19.15, 22.30. " 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pren0S.,SS 7.15 Glasba za dobro jutro; )*• Giasba po željah; 13.40 kmetijska univerza: «Nekaj 0 košji kugi*; 13.50 PoPj^iiiir. ritmi od tu in tam; 14.30 Lu. ni obzornik’ »Pomenek o kui' nem 2ivljenju v Idriji*; 1^5 kaj znanih melodij; D-25 . tinske narodne v priredbah * vija Bomardeilija, Vladimir* doviča in Jakova Gotovca; «• 17.00 Prenos KL; 17.00 R'«1! Ja-popevke: 17.25 Glasbeni var 18.00 Življenje in znanost; !^ 22.15 Prenos RL; 22.15 Pltsn glasba SLOVENIJA 327.1 m, 202.1 m. 2'2.4 mkM) Poročila; 5.00, 6.00, 7.00. >■"' ’0.00, 13.00. 15.00, 17.00. 42.00. .. o 05 5.00 Pisan glasbeni sP°r '--vi; Lepe melodije — znani liap« rjo 8.35 Pojo mladinski zhCTi, ■ . Radijska šola za nižjo 9.30 Mediteranski napevi z ® jq strom Augusto Alguero; * Mozart in Pagamni: 11.00 ski tednik; 11.15 Domači izpod zelenega Pohorja- ‘-jj Opoldanski operni spored; ■ Kmetijski nasveti; 12.40 P0)*, \i rio La.iza; 14.20 Zanimivosti znanosti in tehnike: 15.40 5 •*** nega trga: 16.00 Glasbene us ^ ke: 17.30 Zabavni pele-mele. 1 Okno v svet: Sudan; l®-*p ,;a, pihalna godba JLA; 18.45 a kovni pogovori; 20.00 Vese!Lj|ia čer; 21.00 Za prijetno soov« razpoloženje. TELEVIZIJA .30 17.00 Spored za otroke: .L; Poročila; 18.50 Pouk fr^riai-19.05 Sto let poezije; 19.20 brni variete; 20.30 Poročila! 'j »Carosello*; 21.00 Nogomet JV 21.10 «Musichiere»; 22.00 Jr ^ Orirt*, televizijska priredba mana Guva Maupassanta. K I N E.vcelsior. 15.00, 18.20, 21.40: »IjL na reki Kway», Wilham den, Alec Guinn.es, -JaKdc o kins. Dpi, Fenice. 16.00: «Herkulova |Ita, Sieve Reeves, Sylva K0®' Gi ar. n a Maria Canale. -.-mer Nazionale. 16.00; «Zgodba £, [tok Costeillo*, Joan Cravvford,. sa.no Brazzi, Heather Se« Supercinema, 16.00: »Učite1™' do Fatorizi. o*vljj: Filodrammatico. 15.00: pili#: «Con mi no se scherza*- yy-»Teta iz Amerike na nju*. Tina Pica. , tiv- Grattaclelo. 16.00: «TraP“ n(, ljen.ja*, Ft. Hudson, D. K. Stark. ig.OO. Arcobaleno. 13.30, 16.00, 22.00: «Slovo od orožja*. n'jzg»J-son, J. Jones, A. Sordt nice prepovedane ..j, n> Astra Rojan. 16.00: «Df^d. delfinu*, S. Loren, A. L A' Capitol. 16.00: »Lazzare«"' 0i- Panaro, R. Como, Mar rotti, D. Modugno, Tina ^e-Cristallo. 15.45: »Kadar je zen roman*, A. Blyth, r-man . n-enoJ*' Atabarda. 16.00: »Nočni P1 J. Stevvart, A. Murphjt ^ in Aldebaran. 16.00: »Stej d° ^god-moli*, Van Heflin M vvord. , . itn Sr Aristou. 16.00: »Zenske Ho- vedno prav*, D. Dailej. gers. -go#,. Aurora. 15.30: «Oko za uimj, Cayatte, C. Jurgens f- gied-Garibaldi. 16.30; »SimplK^merO11' narodni vohun*, R. L. Maxwell. . . pl«v°' Impero. 16.00: «Eksploz.ivh' laska*, J Mansfield- . gle Ideale. 16.00: »MusRma^Vale-sair», J. Derek, G. M. ^erO|ie' Italia. 16.00: «Venera ,1Zcertia6j-jen, Belinda Lee, J- K p«* Moderno. 16 00: rr*£ dežja*, E. M. Saint, tJ. t ja* S. Marco. 16.00: «Uporn ^od. te ve», F. Mc Murray, v-Ob 21.00 TV. jšče Savona. 16.00: «GangSter o,0rle*, no», J. Mansfield, ,,vc», Viale. 16.00: »Orožje « ^ Granger, Rhonda Fl®"^ jo »J Vlit. Venelo. 16.00; me*. Gary Grant, J. tes», Belvedere. 15.30: ^ Chandler, Tim Har* L }lgi Marconi. 16.00: »Pr^i! Allvson, Hossano Bf (u Massimo. 16 00: »v inestja*, S. P°lU,*Trf«nje 5 Novo cine. 16.00: »Mu Sčicoii, Rod Sleiger. cfpeke Odeon. 16.00: «Davyd VValt Disney. ,nV e. Radio. 16.00: «G . 80,— 83,— 1 Skllng . > i 23.75 24.25 Zlato .... 706 — 708 — Zah. n. marka 147 — 149 — Sporočajo žalosth■ re: OLGA por. IZpi*A por. ONGARO, E.^uici.. |ava». «»*»*•----* . VnU- J PERTOT, zetje ih v Pogreb neP°*? t m- °b bo danes, dne 29. • jayne uri iz mrtvašnice nišnice. Trst, 29.3.1958. Pri nakupu pomladne In poletne obutve dajte prednost /V'iate TRST. DRE V. XX. SEPTEMBRA 18 Dobili boste namreč čevlje zaupanja vrednih anam.k, po zmernih cenah, ter boste bolje postreženi kot drugod. Ug&Utti čevt{e* Z A H V ^<4 Vsem, ki so z 1-gubi 11 vali ob bridki dragega ii| Petra Gregorc mi primorski dnevnik 3 — 29. marca 1938 ,.; ,y, f . m® V: U iC°Sl£a '*ralka Isabelle Corey, ki je lani snemala v Piran n film (Kruta in sol«, ki smo ’ Jeseni videli v enem tržaških kinematografov, te je za stalno naselila v Rimu. POSTOJANKA RIMSKE «TUJSKE LEGIJE»? Ruševine mesta sredi Sahare V srcu Sahare je na delu številnejša arheološka odprava, ki odkopava ostanke starega rimskega naselja. Do pred nekaj desetletji so menili, da živi Ghirza le v domišljiji arabskih nomadov, ki so govorili o čudnih ruševinah sredi puščave. O tem «mestu» so govorile legende in izročila, le malo pa je bilo znanstvenikov, ki bi tem izročilom verjeli, In vendar so arheologi sedaj že nekaj let na delu. 300 km globoko v puščavi je področje, ki je zelo podobno področjem, kakršna si zamišljajo na Luni, In še danes, pa čeprav je lokacija Ghirze ugotovljena, je v tem nepreglednem puščavskem morju ni lahko najti. Pred dvema letoma ali kaj več, je na pr. skušala priti do nje neka skupina italijanskih raziskovalcev, ki pa je ni našla, pa čeprav je bila več dni na poti. Vse to pa spada v novejšo zgodovino, kajti prve govorice o Ghirzi so že stoletja širili nomadi, leta 1824 pa so bili na razpolago že dokaj u-temeljeni podatki. Tega leta sta namreč dva angleška raziskovalca — Denhan in Cla-perton — zvedela, da so nekje globoko v Sahari, južno od Tripolisa, ruševine nekega legendarnega mesta. Zato sta se odločila za pot v Saharo TUNIZIJA NI SLAVILA DRUGE OBLETNICE NEODVISNOSTI Mistra Murphyja je zelo užalila Karikatura tunizijskega časopisa rancoska «parada» skozi alžirski trg in njen odmev med ljudstvom ^ (Poseben dopis) Pogosto111110«1 druSi, sem se FrahC0 • *Praševal, čemu so Hd. a 21 Uvedli bombni na-aaj tj ?*kijet. Kakšen smisel J* »ZburL**0 tok0 početje, ki KottJ Jj*30. vso svetovno jav-*e ^rijp raševal sem se, kaj J*®),, , ** potezo, ki je civil-tvu prizadejala to-*t)acifikev,..in ki ni hkrati k prav nič pripo-ts8a w.el)- So Sa primorali, da C, m0rdaUPla svojih roja' 1 in ,ior°dnikov. Uža-n to Arabci sprem- ne #t,ono mrtvih, ki naj HohatleVa »“s VZmage>>' b *■ Ln. i Jttom j' P°‘ m v**no • kolonizatorjev > je ‘sta: z ustrahova-Jp°r. in leba razbiti ljudski «)6 ®akiiPta 3e bombardira-Sičen7e‘a imelo jasen m hh Cen» **ueu> jasen in ti gasiti Moralo je i?-iji ^ tvo in pokaza-Pohien.’ oeodvisnost še ti Jl h ~ *** thJ^ni’ , neo(Jvisnost s, rrn°ai' T<) bom‘ lUn'"1' Poka .lmel° "adalje lis m, da ? .alžirskim be-d> li «obli„v,t,Uniz'isko ozem- roka# tim 1Jeti Jih za vrat »n )e fran. U iiena dežela« in H > (železna roka* 1 1 tam pr>iot. jih za &"*' a » „ lom n°sti ^ druga Stat0rii’ te?k° °na’ ki 3° C>abU --mejo: Sudeti, Vzbudi p< Pl«. m 1 za naH f' nje«ovo C% o‘“aljevanje bo.uc 6»d „redstavlja fakj3etu zato, h:c eoavari- a b°mbni na-Piiij v hovejip VBŽno Pvelom-‘n ker T razvo,u Tuti P V rešev zafetek nove \0 ašanja |"JU zapletene-S °b 8ebiSseeVerne Afrike. S h 1,6 morp zaz.ume, da V ° ta nova .predvidevati, i«V • Tu, v T Pa prinesla i t« akšnem Uni213i, vsi ži-k?m ieku sPri^akovanju. ».n nepres,. ‘V1 razE°-\ J^vi-ško.a ' ‘j’n° obnavlja-i\v r'h »o? 0 Poslan- S ‘l0- da ’M8#- tNh! pril(azov^‘unizijsizi list Sij «lanek bo'j kot ka- S « katrikazala za- 11 Srt aio n« ro v Tuni-u.,*-^o poli. > Zhn* US,UK)) ^iSh a bo P leh Raču-Jkčltupr°blem Poseg ZDa Bi V %. ^ bo ' JVM. «« ..nuPr°blem poseg ZDA N - Iti' v fcdel k V telVol)ne ’Žlru in "i-S deh, ..P°Soje C'- delu . '"'"»"je >ihn eta' 7 0' Z|), razočaiii ie3° on. R° v zadevo in nwo v za- u- za into, m je evo kot so nekateri pričakovali, francoskega kolonializma postavile ob zid. Anglija pa se drži še bolj rezervirano in i-gra vlogo opazovalca ali v skrajnem primeru »pomirjevalca duhov«. In vendar vsi nekaj pričakujejo. Mnogi celo upajo, da se bo zgodil čudež. Niso pa redki niti zagrenjeni očitki: (.Operacija «dobfih uslug« bi mogla v Tuniziji kot v ostali Severni Afriki nasploh razbiti ono idilično sliko o ZDA, ki da podpira šibkega nasproti agresivnemu«. Cas hiti, življenje v tej deželi pa se je ustavilo. Vsi čakajo, razprave pa so preložene. Novi ukrepi se ne premaknejo. Pričakuje se mnogo in predvsem v zvezi z najosnovnejšim vprašanjem v zvezi z neodvisnostjo. Proslava drpge obletnice neodvisnosti, ki bi morala biti 20. t.m., ni bila preložena po naključju. — Ne moremo je proslavljati, pravijo, dokler ne vemo, ali smo ali ne neodvisni. To je osnovni in bistveni problem te dežele. Težko je biti neodvisen, če 15 tisoč francoskih vojakov i-ma v svojih rokah glavne strateške ceste Tunizije in povrh tega še luko Bizerto. Težko je biti neodvisen, če sme katerikoli krajevni poveljnik francoske posadke metati v zapor domače funkcionarje in to na osnovi nekega sporazuma iz preteklega stoletja. Se teže je biti neodvisen, če tik za hrbtom, če v Alžiru divja vojna z vsemi njenimi ustreznimi posledicami. V tem sporu Tunizija ne more biti indiferentna. To ni odvisno niti od volje tunizijske vlade. Ona, razumljivo, more prevzeti določene obveznosti, ki bi ji bile v seda- IIIUtlllllllllMIIIIllllllllltllllMIIMIIIIIillllllllllliIlIllllllllllllIHMIIIIIIIIinillinilllltlMIIIIMHIIIIII KRATKE KULTURNE VESTI OCENA SlUŠNE IGRE naših tržaških igralcev V začetku t.m. so člani tržaškega Slovenskega narodnega gledaliiča igrali v radiu Ljubljana Levijevo kriminalko «Po čem je resnica». Mariborski ves dan. V vseh primerih pa določamo razdaljo po dolžini sence, ki naj pada z vrha drevesa pod približnim kotom 45 stopinj do debla naslednjega drevesa. Kdor bi se lotil večjega sadnega nasada, mu gomja načela povedo, kako naj se tega loti. Seveda nismo tu obdelali vrst sadnega drevja, niti ne vprašanja, kako globoko moramo drevju skopati, kako mu pognojiti in podobno. Obdelali smo pa razdaljo med drevjem in vprašanje osvetlitve, ki sta dve najvažnejši vprašanji na našem področju, kjer kompaktnih nasadov, žal, ne poznamo, pa čeprav so pogoji za to malone idealni. • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM9 Naš kmečki človek in tiskana beseda «Primorski dnevnik» priob-1 korišča nagibe in razpolože-Čuje ob sobotah in nedeljah I nja ljudstvat posebno mladu mnogo prispevkov, namenje-1 ne. Kaj vse pogoltnejo bralci Za to (letečo copato« pravijo, da je revolucionarna novost Gre za letalo z dvema velikima elikama, ki more ‘ako vzleteti, kot pristati navpično. Izdelala ga je ameriška mornarica nih našemu kmečkemu človeku, Naj semkaj uvrstimo tudi naslednje misli, ki jih narekujejo naše razmere, naša stvarnost. Menda ima vsakdo, ki zna presoditi naš položaj ali položaj narodne manjšine, občutek, da bo naša usoda v, veliki meri odvisna od naše prizadevnosti, pobude in dejavnosti na tem in drugem področju V tem primeru nameravamo spregovoriti o tiskani besedi, in sicer o dobrem, koristnem tisku, kamor spada časopis, revija in knjiga. Mi smo na splošno bolj praktični (tehnično) razpoloženi in kot takšni cenimo bolj dejstva — dejanja in zatem živo besedo. Tiskana beseda je na zadnjem mestu. Ne da se ovreči, da le dejanja ustvarjajo in gradijo, le dejanja kujejo življenjske pogoje usmerjajo življenjski potek in zgodovino; iz njih se porajata razvoj in napredek. O besedi pa rečemo, da niti ne zida nit i ne ruši, A je vendarle res, da tudi beseda pomaga graditi ali rušiti. Tiskani besedi pa pravijo, da je velesila. Ne more biti drugače, ker je naše žtuljenje dvojne narave: materialne in moralne. Za eno in drugo posreduje beseda, živa ali pisana (tiskana). Od kod nauk, napotila, nasveti, spodbude, zabava ako ne od besede?! Ona predstavlja torej velesilo. To je v redu, dokler ta velesila služi materialnemu in moralnemu napredku človeštva. Zal pa ta velesila ni vedno takšna, ker služi določenim političnim in gospodarskim interesom, ki so v velikem nasprotju z interesi delovnih ljudi, Povrhu si ta tisk kuje še kapital. Brez vsakega čuta dolžnosti in odgovornosti do bralca, rekli bi ljudstva, iz- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIflllUmillllllllllHIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIinilllllllllllll FOTOGRAFSKI KOTIČEK rs® os® Basi® ®s® ms®®®®®®®®!® a I Kinematografski diletant 1 i 1 L»®®®®®®B®®®®B®S®®®®®®SM®®B®®®®®®®®®®S®®®SS®B®®®®H®®®®®fflffl®®ffl»i®®®®®ai](i®®®®®®®®®®®« Film ni nič drugega, kot nekaj sto ali tudi tisoč metrov fotografskih slik, ki se pred našimi očmi vrstijo druga za drugo, tako da imamO vtis gibanja. Kinematografski apara. ti nimajo zaklopa, ki bi omogočal kratke ali dolge osvetlitve, ampak so opremljeni z napravo, ki dovoljuje dolge a-ll kratke osvetlitve samo s počasnim ali hitrim vrtenjem filma, tako da se računa o-svetlitev le s številom slik, ki nastanejo v eni sekundi. Tako delajo navadni kinematografski aparati 16 slik na sekundo, kar bi ustrezalo približno tridesetinki sekunde, so pa tudi taki aparati, ki dovoljujejo 24 posnetkov na sekundo, drugi 32, tretji 64 in so celo taki, s katerimi napravimo nič manj kot 128 slik na sekundo. Ta hitrost je potrebna predvsem pri športu, posebno pri kolesarstvu in avtomobilizmu, pri skokih in teku in sploh pri vsakem objektu, ki se naglo giblje Diletant, ki ga ta vrsta snemanja ne zanima, bo opravil z navadnim aparatom s 16 slikami na sekundo. Kakor v fotografiji, tako i-mamo tudi pri kinematografu različne formate. Kinemaskop in drugi nazivi širokega formata rabijo za snemanje film, ki ga poznajo vsi lastniki aparatov Leica in sličnih, medtem ko služi polovični format 18x24 mm za snemanja, ki so bila v rabi, dokler se niso pojavili na platnu izredno široki formati. Tema dvema formatoma sledi 16-milimetrski. ki v svetu rabi, ko gre za sne- manje dokumentarnih filmov. Četrti format, ki ga uporabljajo vsi kinematografski diletanti, meri samo 8 mm. Ce pomislimo. da vzame na tem že tako ozkem filmu preluknjan zob nič manj kot 3 mm, ostane za sliko le 5 mm prostora v širini in približno 3 mm v višini, tako da računamo približno s 15 kv. mm površine. Ce tako drobno sliko, na kateri opazimo obrise le s povečevalnim steklom, povečamo na format 80x100 cm, imamo opravka s približno dve stokratnim povečanjem v linear-nem smislu, a nič manj kot 60.000-kratnim površinskim povečanjem. Ko človek ogleduje take sličice, se ne more načuditi, kako so mogoče na belem' platnu tako «uspe!e» slike kljub takemu izrednemu povečanju. Upoštevati pa moramo, da nas pravzaprav zmoti hitro siedenje slik, kajti vse drugačna bi bila posamezna slika, ki je zelo Domanjkljiva. Tako) po prvi svetovni vojni se je pojavil na kinematografskem trgu format Pathe Baby, ki meri 9.5 mm, in je bil namenjen v prvi vrsti diletantu Ce primerjamo površino 8-milimetrskega filma s površino formata Pathe Bab.v, vidimo, da sta v razmerju 15 proti 50. Čudno, da je ta format pri nas tako malo v rabi, medtem ko ga srečamo predvsem v Franciji, a nič manj tudi v Nemčiji, Belgiji in na Holandskem, Formatu Pathe Raby so očitali, da se film trga, a pomisliti moramo, da so bili diletantski kinnaparati pred skoraj 40 leti še primi- tivni in so se v zadnjih letih tako spopolnili, da delujejo danes brezhibno. Za izredno čisto risbo pri tako majhnem formatu se i-mamo zahvaliti predvsem filmu, ki je občutljiv za vse barve in izdelan s takimi preparati, da se zrno skoraj ne opazi. V poštev pridejo tudi moderni razvijalci, ki zrna ne zdebelijo. Največjo zaslugo pa imajo moderni objektivi, ki ri. jejo tako natančno, da je možno vsako povečanje, Ko gre fotoamater s svojo Leico «na lov«, mora računati s svetlobo, zaklopom in z njo združeno zaklonko, vse to poleg čiste nastavitve objektiva, da ne govorimo o različni občutljivosti filma, seveda, če si želi, da bo posnetek vsestransko popoln, Kinoamaterju pa zadošča ugotovitev svetlobe in tej primerna odprtina zaklon-ke, kajti večina diletantskih kinoaparatov dela čisto od pri-bližno 2 m naprej in zato ni potrebna nastavitev objektiva, kakor tudi ne zaklopa. Dobro uspel film je torej odvisen le od pravilno odmerjene odprtine, Nekateri kinoaparati imajo pod odprtinami naslikano pokrajino v soncu in v senci, ozke trge in ulice, osebe pod drevesi, obrežje in sneg, od katerih vsaka ustreza določeni odprtini objektiva in je delo za ugotovitev svetlobe s tem olajšano. Po nekaj poizkusih in tem sledeči projekciji na platno postane diletant v najkrajšem času gospodar situacije. Premajhna odprtina povzroči pretemne slike, prevelika odprtina pa presvetle, obratno torej kakor pri navadnem fotografskem postopku. Računati moramo pač z dejstvom, da imamo opravka s slikami na filmu, ki so e-nake onim na papirju, namreč temne slike od preprozor-nega filma, svetle pa od pre-temnega, kajti prvotni negativni film je bil s posebnim postopkom preobrnjen v pozitivnega. V prihodnjem fotografskem kotičku bo našel kinoamater nekaj nujnih navodil, kajti snemanje s kinoaparatom se temeljito razlikuje od navadnega fotografskega snemanja. R. P. iz iigiornalinovt) in kaj iz njih izsrkajo!? Nič drugega kot moralni strup. Kljub temu tn še drugim slabim vplivom se naša mladina še nekam dobro drži. V slovenskem tisku ni teh pogubnih osladnosti, ker se odgovorni ljudje zavedajo svoje naloge: učiti, vzgajat i in dostojno zabavati. Takšno je poslanstvo naprednega tiska. Vprašanje je, če in kako to cenimo in kako se tega poslužujemo, Vzemimo za primer slovensko knjigo, namenjeno mladini in odraslim, preprostemu ljudstvu in izobražencem, posebno še kmečkemu in delovnemu človeku. V splošnem nizek, ponekod pa skrajno nizek je odstotek bralcev. Pravijo, da ni za to časa in da jih delo preganja. Danes je že tako, da je vsakdo tako ali drugače močno zaposlen. To seveda drži. Vendar ostane vedno nekaj prostega časa na teden, ki bi ga mogli s čtivom s pridom izkoristiti. Tu slišimo opazko, da preprostemu človeku ni knjiga potrebna. Velika zmota! Sicer nam to potrjuje že samo vsakdanje življenje, ki nas ob vsakem koraku opozarja, da je naš obstoj brez primerne izobrazbe zelo otežkočen in večkrat celo nemogoč. Zaradi lega se borimo na pr. za strokovno izobrazbo našega kmeč-ko-delavskega ljudstva. Te mu ne privoščijo, kot bi se bila oblast proti temu zaklela. Pravilno zaključuje naš človek, ko trdi, da se oblast te izobrazbe boji, ker bi ji najbrž ne bilo po volji, če bi naši ljudje z večjo strokovno izobrazbo bolje gospodarili. Žalostno, a vendar resnično dejstvoI Ce pa je tako in dokler bo tako — upamo, da ne bo vedno tako — si moramo pomagati sami, Ce ni živega nauka, naj posreduje tiskana beseda. Nekaj naukov dobijo kmetje v naših listih. Mnogi se zanje zanimajo, mnogi pa zelo malo. Zaradi tega se dogaja, da sprašujejo o tem in onem, kar je naš tisk že oh-ravnaval. Se bolj je potrebna knjiga, ker nam more stalno služiti kot vodnik v tej ali oni kmetijski zadevi. Založba «Kmečka knjiga« v Ljubljani izda ja zelo dobre knjige. Naš človek jih žal ne pozna in se zato ne more okoristiti z njihovimi odličnimi nauki o naprednem kmetovanju. Mislimo, da je naloga naših organizacij Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov in SKGZ poskrbe, ti, da pride v naše kmečke hiše čim več tega nujno potrebnega tiska. Ni potrebno posebej nagla-šati, da mislimo pri tem predvsem na našo kmečko mladino, saj je vsaka dobra živa ali tiskana beseda, vsaka knjiga namenjena njej, njenemu napredku, njeni bodočnosti, F. J. v — Pomisli, ubogi Melaniji mama in stric ... — Na srečo ji črna barva so v mesecu dni umrli očt, pristaja. j, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 29. marca 1958 Goriško-beneški dnevnik S sinočnje seje občinskega sveta v Gorici Novi delovni za ureditev ulic cenlri in cest V Ul. Capuccini bodo zgradili novo telovadnico -je telefonska govorilnica v Št. Mavru Potrebna Sinočnja seja občinskega sveta je bila krajša kot običajno, saj je trajala le dobro uro. V začetku seje je župan odgovoril na interpelacijo sve. tovalca Pizzula glede slabega stanja stavbe na Trgu Meda-glia d’oro, kjer je sedež šole za uporabno umetnost, ki je znana tudi v inozemstvu. Zupan je odgovoril, da je zgradba last komisariata italijanske mladine in da si občina ne more prevzeti tako visokih stroškov. Svetovalec Battelio je zahte. val, naj občinski svet prouči vprašanje napovedanih odpustov in znižanja osebja v podjetju ATA. Zupan je odgovoril, da je bila pogodba za letos že sklenjena in da zaradi tega ni bojazni, da bi prišlo do znižanja osebja Nato je občinski svet odobril otvoritev 5 novih delavskih centrov, Popravili bodo Ul. Ra-fut in Ul. Giustiniani; zvezo med vojaško cesto na Sabotinu in kamnolomom; poti, ki vodijo iz Podgore in Ločnika do spomenika na Kalvariji ter cesto, ki povezuje most 4. avgusta in Ulico Barca. Občinski svet je odobril tudi gradnjo telovadnice v Ul. Capuccini na občinskem zemljišču pri zavodu Oddone Le-' nassi, ki bo služila tamkajšnjim šolam. Odobrili so tudi ojačenje javne razsvetljave v Ul, Calvario, občinski prispevek v znesku 50.000 lir za javne telefonske govorilnice v Ločniku, Pevmi, Standrežu in Podgori. Svetovalec Madriz pa je zahteval naj se postavi telefonska govorilnica tudi v St. Mavru. Sledila je nato tajna seja. «»------- Občina Ronke ima komisarja Volitve verjetno septembra Občinska uprava v Ronkai: ima od četrtka dalje svojega komisarja, ki ga je imenovala goriska prefektura. S tem se je prenehalo nenormalno sta nje, ki je vladalo v občinski upravi, odkar so demokristjan-ski svetovalci s svojimi demi-sijami sklenili otežkočiti življenje občinski upravi. Odkar je ronski občinski svet podal ostavko, je voidil upravne zadeve občinski odbor. Vse kaže, da so predstavniki prefekture pojasnili ministru Tambroniju, kako je z občinsko upravo v Ronkah, in so potem sklenili imenovati komisarja. Po zakonu traja komisarska uprava tri mesece. Po tej dobi se razpišejo nove upravne volitve. Govori se, da bo ta doba za ronski primer nekoliko daljša, ker naj bi bile volitve občinskega sveta šele septembra. Za komisarja v Ronkah je bil imenovan dr. Carlo Garra, šef kabineta prefekture. Bivši župan Giovanni Mimussi je najprej predal posle novemu občinskemu poglavarju, po. tem pa se je poslovil od vseh občinskih uslužbencev. Kaj se dogaja v palači Edli Cela vrsta uradnih sporočil in pojasnil glede izbire kandidatov KD, ki so bila objavljena v dveh gori-ških dnevnikih, ki zastopata levičarske in desničarske težnje v stranki, potrjuje naše pisanje, da izbira parlamentarnih kandidatov v goriški sekciji ni bila izvedena na ravno najbolj miren način Nasprotno! Rešetanje kandidatov je tako razburilo duhove (in protislovno pisanje nekaterih listov to potrjuje), da lahko po pravici govorimo o mali državljanski vojni v palači E dl ing. Osrednje strankino vodstvo, ki je včeraj potrdilo kandida turo Martina za pravilo do sprave zagovornikov dveh struj, ki so si že delj časa v laseh, Prea dnevi se je sestala volilna komisija stranke, ki je razpravljala pozno v noč. Na tem sestanku so se prisotni razdelili v dve skupini, od katerih je bila številčno najbolj šibka estruja nacionalistov», kateri je načeloval ing Grazia-to in ki se je brezupno potegovala za kandidaturo Bare-sija. Usoda bivšega poslanca je s tem zapečatena, V Rimu ne bo imela svojega predstavnika le desnica v KD, ampak tudi vodilni goriški gospodarski krr u. Odprli bodo blok v Škrljevem Slovenski umetniki razstavljajo v Vidmu Štirinajstdnevna razstava Furlanov Jutri ob 11. uri bo v občinski palači otvoritev razstave del štirih slovenskih umetnikov iz Ljubljane. To bo povračilna razstava za nedavno razstavo furlanskih umetnikov v Ljubljani. Od danes do 11. aprila pa bo v galeriji Del Girasole razstava slikarskih del devetih furlanskih umetnikov (Ciusi, De Cillia, Gianelli, Pittino, Poz, Saccomani, To-so, Variola in Zigaina). «»------ Pregledovanje avtomobilskih luči Opozarjamo avtomobiliste da je tudi goriška prometna policija pričela pregledovati avtomobilske reflektorje. Mno gi avtomobilisti namreč nimajo luči v redu. To povzroča v prometu velike neprilike. Kdor se zeli izogniti neprijetnostim, gre lahko na sedež policije pri Štandrežu, kjer jim bodo luči uredili brezplačno. Lastniki avtomobilov lahko to uredijo vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Kampanja za ureditev reflektorjev se je pričela 2. marca in se bo zaključila konec tega meseca. Po poteku tega roka se avtomobilisti ne bodo mogli zgovarjati, če bodo morali plačati globo. S 1. aprilom bodo odprli dvolastnišiki blok v Škrljevem iki je bil zaprt januarja, fe bruarja in marca. Blok bo odprt do konca leta. lllllllllilllllllHIimillllllllllllllllHIIIHinillllllllllUHIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllll) Vsedržavna stavka kemičnih delavcev Popolna stavKa v vsej poRrajini V tovarni SOLVAY je stavkalo 99 odst., v oddelku za rayon v Podgori pa 100 odst. delavcev zbornico in tajnika stranke ing. Vallaurija za senat, je verjetno napravilo konec tako ostrini sporom okoli kandidatur; s tem pa še ni pri- Ker so se v Rimu razbila pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalci, da bi obnovili vsedržavno delovno pogodbo za kemične delavce, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile 48-urno stavko. , Pozivu na stavko so se odposlansko | zvali vsi delavci številnih ke- iimiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiminiiiiiiiiiMHiiiMiiinMmiiiiiiiiiMiiiMuiiiMHimiHiiii . Daneu seja pokrajinskega sveta Na dnevnem redu tndi vprašanje rest krajinske uprave v Gorici, da bosta pristopili h konzorciju. Na koncu so odborniki proučili načrt avtomobilske ceste Trst - Benetke. Zahtevali so, da se za gradnjo ceste uporabi prvotni načrt, ki ne predstavlja ovir za letališče in gradnjo betonskega vzletišča. Darovi za ZK Sin Renato je ob 28. obletnici smrti svojega očeta Rai-monda Goriana daroval za Ze- Danes popoldne se bo ponovno sestal pokrajinski svet, ki bo razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih. Med temi je tudi vprašanje cest, o kate rem bodo- svetovalci razpravljali na podlagi zakona št. 126 od 12. februarja 1958, ki je pričel veljati 12. marca letos. Ta zakon predvideva klasifikacijo vseh državnih, pokrajinskih, občinskih in vojaških cest na področju republike ter določa 180 milijard za njihovo popravilo do leta 1965. Ko bodo osrednji organi dr žave določili, katere ceste spa dajo v pristojnost posameznih krajevnih ustanov, bodo ob enem obvezali te ustanove, da morajo te ceste tudi vzdrževati. Goriška pokrajinska u-prava, ki bo na današnji seji predložila svoj načrt, želi doseči, da bi državno podjetje za vzdrževanje cest ANAS prevzelo nekatere pokrajinske ceste, če bi prišlo do tega, bi pokrajina • prevzela nekatere prometnejše občinske ceste, ki so precej pokvarjene. Celotna dolžina vseh sedanjih pokrajinskih cest znaša (7.6,5 km. Pokrajinska uprava bo skušala spraviti pod državno oskrbo vse goriske pokrajinske ceste, sama pa bi prevzela zelo prometne občinske poti, med katerimi so tudi nekatere, ki so speljane po slovenskih občinah in ki imajo zelo veliko važnost v sedanjem prometu. Trčenje zaradi neprevidnosti avtomobilista Med avtomobilom, ki ga je vozil 41-letni Danilo Torricin’, trgovski potnik iz Florence, ter motociklistom 16-letnim Mariom Sosolom iz Steverja-na je prišlo na križišču Ul. Duca d'Aosta in Alfieri do rahlega trčenja, ker se avto mobilist Torricini ni ustavil pred črto, kjer pise »stop«. Pri trčenju se je potolkel po kolenu Jugoslovan 30-letni Dragan Glisovič, ki se je peljali na zadnjem sedežu motocikla. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rano ob vezali. Za nesrečo se zanima prometna policija. mičnih podjetij v naši pokrajini. Prvi dan stavke je popolnoma uspel. V največji kemični tovarni SOLVAY v Tržiču je med delavci stavkalo 99 odstotkov, med uradniki pa 80. (Med 545 de^vci je j leni križ 2.000 lir. bilo samo 5 stavkokazov). V SOLVAY se je stavka pričela ob 7. uri 28. marca. Stoodstotno so stavkali tudi delavci oddelka za rayon v podgorski tekstilni tovarni in v podjetjih Gamma in Gas compressi v Tržiču. Od nove vsedržavne delovne pogodbe pričakujejo kemični delavci; povišek mezd in plač za 15 odst., postavitev 8 plačnih poviškov vsaki dve leti po 2 odst., določitev proizvodnih nagrad po podjetjih z najmanj 10 odst., najnižji odstotek akordnega dela naj znaša 15 odst., zboljšati počitniško obdobje, pregledati doklado za škodljiva dela. LETALIŠČE V RONKAH S 'OTZ 70 >n Pred 2.7. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Pasquale omejil zanimivost obeh in povečal glavnih lig Problema sta samo dva: kdo bo izpadel is A lige in kdo bo napredoval vanjo ter kateri enajstorici bosta morali igrati kvalifikacijske tekme Med štirinajstdnevnim odmorom italijanskega nogometnega prvenstva se je zgodilo marsikaj, kar bo nedvomno vplivalo na nadaljnji potek prvenstva, pa naj si bo v pozitivnem ali v negativnem srni. slu. Pozitiven vpliv, če ie ne na celotno prvenstvo pa vsaj na številne enajstorice, bo u-tegnila imeti predvsem mednarodna tekma Avstrija - Italija, v kateri so kar najbolj pozitivno prišle do izraza mlade moči, negativno pa bo brez nadaljnjega vplivala na prvenstvo A in še posebno B lige razsodba predsednika FIGC v vprašanju nazadovanj oz. napredovanj med tremi glavnimi ligami. Ta razsodba je namreč po eni strani avtomatično ome- Alessandria-Genoa X 1 Fiorentina-Lazio 1 Juventns-L.R. Vicenza 1 Milan-Torino 1 Padova-Aialanta 1 X Roma-Bologna 2 Sampdoria-Udjnese 1 Spal-Napoli 1 X Verona-Inter 1 X 2 Messina-Triestina X 2 Palermo-Bari 1 X 2 Siena-Vigevano 1 Siracusa-Catanzaro 1 Pescara-Ozo Mantova 1 X L’Aquila-Cirio 1 Kon/orcij zahteva državni Pred dnevi se je v občinski palači v Tržiču sestal u-pravni odbor, ki vodi konzorcij letališča v Ronkah. Odborniki so bili mnenja, da je treba čimprej vsaj v glavnih obrisih pripraviti načrt novega mednarodnega letališča v Ronkah ter zahtevati državni prispevek, da bi se z deli pričelo takoj. Z veseljem so sprejeli na znanje sik i ep odbora trgovinske zbornice v Trstu in po- Predavanjc v klubu S. Gregorčič Akademsko - srednješolski klub Simon Gregorčič iz Gorice priredi danes, 29. mar- ca ob 20.30 v klubski dvorani v Ul. Ascoli 1-1. predavanje o razvoju slovenskega višjega šolstva. Predavatelj dr. Janko Jež. «»------ Danes zvečer bo V Circoliv di Lettura koncertni večer, ki ga prireja akademski glasbeni krožek (CUM). Nastopi- la bosta violinist Edy Percich in pianist Franco Alunni-Fao-broni. Mlada glasbenika bosta izvajala Mozartove, Beethovnove im Brahmso-ve skladbe Vstop je za študente prost. Jutri zjutraj ob 10.15 bodo predvajali v kino dvorani Centrale C. T. Dreyerja film «Dies Irae». Predstavo organizira CUC za svoje člane. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel, 2576. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriskem letališču zabeležili najvisjo temperaturo 14 st. ob 16. uri, najnižjo 6 ob 5. uri. za kvalifikacijske tekme s predzadnjo plasirano enajsto-rico A lige. Glavna bitka 25. kola A lige bo zaradi tega na treh bojiščih in sicer v Alessan-driji, v Padovi in v Genovi, kjer se bo odločala usoda Ge-noe, Atalante in Sampdorie — treh slej ko prej izoliranih kandidatov smrti. V najugodnejšem položaju se zdi Samp-doria, če ne zaradi drugega, že zaradi prednosti domačega igrišča, čeprav predstavlja U-dinese vedno nevarnega nasprotnika, posebno pa še, če i Lindskog zaigra kot more in zna. Znatno težje bo za Ge-, noo. ki ima po našem mne Za Bari bo teže, delno zaradi tega, ker je v zadnjih tekmah začel kazati znake u-trujenosti, delno pa tudi zato, ker bo Palermu že ponos bivšega člana A lige narekoval težnjo po afirmaciji. O ostalih srečanjih ni vredno izgubljati besed. NOGOMET Odložitev polfinala Milan-Manchester United LONDON, 29. — Voditelji Manchester Uniteda bodo ver- nju kijub znatnemu izboljša- j’ jetno zaprosili organizacijsk Boksarsko prvenstvo diletantov Sodniki odvzeli zmago Benvegnuju v ivelter kat Benvenuti zmagal z lahkoto po točkah TERNI, 28. — Drugi dam it a- dija) im Di Maglie --------------------v kat. težki welter-=B®veM1t> srednji kaU Rumori (Marke) im ra (Lazio); v srednjetežln Del Papa (Toskana) »"g,, di (Lazio); v težki kau ^ steghin (Lombardija) Piccoli (E. Benečija). jila nevarnost izpada v A ligi na tri glavne kandidate z gotovostjo, da se bo eden od njih rešil v 'celoti, eden na pol in samo eden izpadel v nižji razred; po drugi strani pa je ves smisel B lige' polari. zirala samo na borbo za prvo in drugo mesto, v kolikor določa, da iz B lige ne bo nazadovala nobena enajstorica iz enostavnega razloga, ker se bc B liga od sedanjih 18 povečala na 20 članov. Vsa moštva od Novare navzdol so se zaradi tega na mah otresla skrbi in povsem logično je, da bodo preostale tekme odigrala zgolj po «službeni dolžnosti« brez borbenosti in prizadetosti, ki je bila v nogometu vedno gonilna sila. Isto velja v bistvu tudi za vse ostale člane B lige od tretjeplasirane Venezie navzdol, ki s petimi točkami zaostanka za Triesti-no in Barijem ne more več resno računati na konkurenco za eno od dveh prvih mest.. Praktično se je zaradi tega vsa zanimivost B lige skoncentrirala na dvoboj med Triestino in Barijem za prvo in drugo mesto. oz. za direkten prehod v A ligo ali pa IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIMIHHIIII Snežne razmere Lokve 60 cm južen; Livek 50 cm južen; Log pod Mangartom 60 cm južen; Črni vrh nad Idrijo 50 cn. južen. Kino v Gorici. COR.SO. 17.00: »Tamango« Curd Juergems im Dorothj. Dandridge, cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: »Ujetnik groze«, Anthony Penkins in Karl Malden. vistavision. VITTORIA. 17.15: «Zakon pu-šlke«, Fred Mac Clay, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Tarzan in izgubljeni Safari«, Gordon Scott, v barvah. MODERNO. 17.00: «V pekel in nazaj«. nju forme in kolektivne igre v zadnjem času, le malo možnosti na uspeh proti Alessandri-ji, čeprav je ta v zadnjem času zabredla v precej očitno krizo ali pa vsaj v apatičnost. Se težji pa je položaj Atalante, ki bo gostovala v Padovi. Padova sicer ni več aspirant za prvo mesto, zato pa si bo za vsako ceno hotela zagotoviti vsaj častni položaj takoj za prvakom, pri čemer mora voditi računa s Fiorentino in morda tudi še v Napolijem. Paziti mora zaradi tega( da se ne 'ponovi več primer iz Turina, kjer ,ie pred 14 dnevi izgubila z 2:0 in tudi proti Atalanti mora zaigrati z vso resnostjo brez eventualnih samaritanskih kompleksov. Preostala je gola administracija, počenši od srečanja med Juventusom in Lanerossijem v Turinu pa do spopada med Verono in Interjem v Veroni. Majhno izjemo predstavljajo morda le tekme med Fio. rentino in Laziom, Milanom in Torinom ter med Spalom in Napolijem iz razlogov, ki smo jih že omenili. >» * * V B ligi obstaja — kot smo ugotovili v uvodu — en sam problem: Triestina ali Bari? Vse ostalo je malo več kot navržek z vrednostjo kvečjemu prijateljskih srečanj m morda z edino koristjo, da bodo enajstorice — proste skrbi za svojo varnost — posvetile več pozornosti lepi igri. Slučaj je nanesel, da se bo usoda tako Triestine kot Barija odločala jutri v Siciliji, kjer bo prva igrala proti Mes. sini, druga pa proti Palermu. Dosedanji uspehi obeh sici-ljanskih enajstoric pravijo, da bo imel Bari v Palermu močnejšega nasprotnika kot pa Triestina v Messini, toda s tem seveda še ni rečeno, da ima Triestina zmago že v žepu. Zanjo se bo morala krepko boriti in si jo prislužiti v potu svojega obraza, čeprav smemo verjeti, da bo ravno zanjo veljal pozitivni vpliv mednarodne tekme na Dunaju, katerega smo omenili v začetku. V Petrisu tržaška e-najstorica ni dobila samo bogat finančni kapital, pač pa namah tudi igralca, ki vzbuja spoštovanje pri tujih o-brambah in obenem vliva Vanje strah in trepet Seveda se del njegove slave in njegovega ugleda avtomatično prenaša na vse ostalo moštvo, ki že samo zaradi tega dejstva začenja svoj veliki finale kot lavorit v vsakem srečanju, tipajmo, da Triestina to svojo materialno in predvsem psihološko prednost bo znala izkoristiti in brez nevarnosti kvalifikacijskih tekem omogočiti ljubiteljem nogometa v Trstu, da bodo v prihodnji sezoni lahko spet prisostvovali nastopom elitnih italijanskih moštev. Za jutrišnjo tekmo je Triestina — sodeč po trening tekmi z Nuovo Cisterno, dobro pripravljena. Njena postava bo verjetno naslednja: Bandini, Belloni, Castano; Tulissi, Varglien, Rimbaldo; Olivieri, Ma~zero, Milani, Pe-tris Renosto. odbor pokala evropskih nogometnih prvakov za odložitev polfinalnega srečanja z Milanom, ki bi morailo biti najprej 16. aprila v Manchestru in nato 30. aprila v Milanu. Po pravilniku morata biti obr. tekmi odigrani do 30. aprila, toda Manchester United mora v prihodnjih tednih odigrati deset prvenstvenih tekem in nato še finale angleškega pokala, ki bo 3. aprila. Iijanskega boksarskega prvenstva diletantov je v prvem delu potekel dokaj burno predvsem zaradi krivične razsodbe sodnikov, ki so proglasil’ za zmagovalca v kat. lahki wel-ter Gallija (Lazio) na škodo Tržačana Benvegnuja. Z?, vzpostavitev reda med gledalci je morala posredovati policija: Rezultati prve skupine — Mušja kat.: Banida (Toskana) premagal Di Carla (Abruci), Satta (Lombardija) premagal Cillija (Apulija) zaradi odstopa v drug. rundi; Petelinja kat.: Linzalone (Emilija) premagal Mocellina (E. Benečija) Brasili (Lazio) premagal Di Ronza (Campamia); Peresna kat.: Musso (Piemont) premagal Contija (Umbrija), Maslel-lari (Lombardija) premagal Cortellesso (Campania); Lahki vvelter: Cipriani (Emilija) premagal Brondija (Toskana). Galli (Lazio) premagal Benvegnuja (J. Benečija). V drugem delu dvoboja je Tržačan Benvenuti z lahkoto premagal lomastenja (Marke), katerega je le gong rešil pred knock-outom. V večernih dvobojih so se kvalificirali za jutrišnji finale: v lahki kat. Sabbati (Umbrija) in Brandi (Toskana); v vvelters kat. Bossi (Lombar- di (Lombardija) in Benv (L. Benečija); v srt-~Qua-nie Waterman -za evropski LONDON, 28. - As-prvak welters kategorije^ glež Peter Waterman ln_ evropski prvak ItaUan -,a f* Marconi se bosta no naslov 1. ali 15. junij logni. MELBOURNE*-^; "" ^ janski boksar Gioruan _ ^ pari je v svojem pr . oe-stopu v Avstraliji b ^a*oB odločeno z Avstralcem ^ Carlosom. Dvoboj J« ,hoUTnU. raj na stadionu v MelD" Evropa CARACAS. 28. ~ "V jfat-prvak musje kat. Mat8cai' tin se bo 17. maja v ;asoBi bu boril z Ramonom s. iz Venezuele, ki se D sU V prila pomeril v Uar iw borbi za naslov s s prvakom Argentincem lom Perezom. niniiHS" iiiiiiiiiiminiiiiimiiHiiiiMiiiiiiiiniiiiiHimiiiHiiiiiitiiiiMliiiitiiiimuutiiniunomiiiiiiiiiiiimiuii'1 Namizno teniški turnir na stadionu «Prvi maj» Kar tri skedenj ske ekipe in ekipa KMI v polfinala Zmage tavoritov v prvih igrah posameznikov Na stadionu «Prvi maj« so se sinoči nadaljevale borbe v okviru slovenskega namiznoteniškega turnirja ekip in posameznikov. Z zmagami v četrtfinalu so se kvalificirali v polfinale ekipe PD Skedenj C, PD Skedenj A, KMI A in PD Skedenj B. Ce je bila zmaga ekipe KMI A že vnaprej gotova stvar, pa predstavlja uspeh škedenjskih ping-ponga-šev, ki so prišli v polfinale Kar s tremi svojimi ekipami ..koraj presenečenje, čeprav je bilo znano, da so vse tri ške-denjsike ekipe močne. V šestnajstini finala posameznikov so v vseh borbah zmagali favoriti brez posebnih težav, ostro in napeto borb i v treh nizih pa sta vodila med seboj Cesarec in Hrevr.-tin. Podrobni rezultati: Turnir ekip — Četrtine finala: PD Skedenj C - PD Pregare A 3:2. Patrizio - Kljun 2.0 (21:14, 21:19); Hrevatin . Rudolf 0:2 (13:2 f, 16:21); Patn-zio-Hrevatin - Kljun-Rudo:? 2:1 (22:20, 15:21, 21:14); Patrizio . Rudolf 0:2 (12:21, 15:21); Hrevatin - Kljun 2:1 (21:19. 19:21, 23:21). PD Škamperle - PD Skedenj A 1:3. Vuga - Bajec 0:2 (5:21, 16:21); Kovačič - Merlak 2:0 (21:19, 21:16); Vuga-Kovačič -Bajec-Merlak 0:2 (12:21, 16:21); Vuga-Merlak 0:2 (12:21, 16:21). KMI A - AK Jadran B 3:1. Berce - Grbec 2:0 (21:6, 21:18), Tomšič . Košuta 1:2 (18:21, 21:16, 17:21); Berce-Tomsič - Grbec Košuta 2:0 (25:23, 21:15); Berce - Košuta 2:0 (21:9. 21:1:1). PD Skedenj B - AsK Gre gorčic (Gorica) 3:0. Sosič - P.e-nedetič 2:1 (19:21, 21:13, 23:21); Germani - Gergolet 2:0 (21:19, 21:11); Sosič-Germani . Bene-detič-Gergolet 2:0 (21:10,22:20). Turnir posameznikov — Šestnajstine finala: Benedetič F. . Berginc D. 2:0 (21:14, 22:20); Sosič E. - Per-tot S. 2:0 (21:17, 21:13); Grbec K. - Kojanec S. 2:0 (22:20, 21:6); Rudolf S. - Vaienčič L. 2:0 (21:15, 21:13); Bajec M. -Jurkič F. 2:0 (21:16, 21:14); Strajn A.-Košuta M. 2:0 (21:12, 21:13); Tomšič K. . Hrevatin J. 2:0 (21:7, 21:10); Zivic L. -Kovačič L. 2:0 (21:19, 21:12); Merlak R. - Ferfolja S. 2:0 (forfait); Vesel S. - Tavčar D. 2:0 (21:11, 21:10); Košuta E. . Vuga A. 2:0 (21:13, 21:15), Kljun A. - Škrinjar M. 2:3 (21:15, 22:20); Berce O. . Nardin B. 2:0 (forfait); Germani E. . Košuta B. 2:0 (11:0, 21:11); Patrizio I. - Ščuka Z. 2:0 (21:14, 21:16); Cesarec Z. - Hrevat r. D. 2:1 (23:21, 17:21, 21:19). Prihodnje tekme v soboto, 29. marca, ob 20.15: Turnir ekip Polfinale: PD Skedenj A - PD Skedenj C; KMI A . PD Skedenj B. Turnir posameznikov — O. mine in četrtine finala. Osmine finala: Benedetič - Sosič, Grbec -Rudolf. Bajec - Strajn, Tomšič - Vivic. Merlak - Vese., Košuta - Kljun, Berce - Germani, Patrizio - Cesarec. Lindskog k Intcrju za 125 milijonov lir? MILAN 28. — Inter je dosegel kompromis s predsednikom Udinese Bruseccliijem za odstop švedskega igralca Lind-skoga za vsoto 125 milijonov lir. Ce ne bo noben drugi klub ponudil" več, bo Lindskog v prihodnji sezoni igral pri Interju V dobro obveščenih krogih tudi zatrjujejo, da bo bodoči trener milanske e-najstorice sedanji trener Udinese Bigogno. tu^i Razen Interja nanier?,rsV ? Milan okrepiti svoje vorjc je prihodnjo sezono. Uov ^ 9jc mnogo, vendar pa ni & konkretnega. Zdi se. - m3sc>i-k Milanu pristopila 0(j lž" od Napolija in Patener da bost* ;SCbt b) gnana, novi trener P3 “ yia-postal Liedholm narPc nija. ki bi prevzel n(,ri-tehničnega direktorja, jjjlah mi igralci bo m°2,»jaff'n.a' nadomestiti tudi ct Grilla in Cucchiaron L'0to-bosta poslednja dva. fclUbl1 vala v Argentino * «Boca Junior«. «»■—‘ - avstm DUNAJ, 28. - Bi«! * t 0- ski reprezentativec g8niP cwirk, ki igra sedaj P gj dorii, je dal razume'!’ gj N' je odrekel možnosti. « rePr_ vključen v avstrijsa „rYei>' zentanco za svetovno sivo. Odgovorni urednb<_ STANISLAV , ff* Tiska Tiskarski zavod z KINO PROSEK 29 t. f; predvaja danes «’: ers»l ob 19.30 uri um barvni fd1®’ FlIHOlllBJU, (Lo scudo del I,raTONYNCUBTlS predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob Cinemascope barvni film: »OČETJE IN SINOVb Igrajo: VITTORIO DE SICA, MARCELLO IANNI, ANTONELLA LUALDI in MARISA m 'VLADIMIR BARTOL UT Medtem se jim je bila skupina že približala. Vojaki, ki »o bili sLučajno v bližani, so se obračali proti prišlecu in se 8P°S«Sami daiji!»* je'šepetaj Sulejman in glas mu je vročično trepetal. «Abu Ali jih je šel sam sprejemat.« »Glej! Daija Ibrahim in Abdul Malik sta med mjimi,» aSTaiI JjeSvf svoji široki halji dostojanstveno koračil po terasi, svečano pozibavajoč se s ceHm telesorm Ljudomilo se je smehljal vojakom, ki so ga pozdravljali. Videti je bilo, se zaveda milosti, ki jo pomeni za njegove privržence njegov prijaani nasmeh. Guba pri gubi je pokrivala njegov obraz Redka, sivkasta brada in prav taki navzdol povešeni brki so obkrotali skoraj brezzoba usta. Ko je prišel mimo učencev, so se mu strumno priklonili. Majhne oci so mu radostno zazarele Potegnil je roko izpod halje in jim z njo ljubeznivo pomahal v pozdrav. Videti je bil neverjetno podoben stan zenici. Ko Je bila skupina daijev mimo, so se učenci spet zravnali. «Ali ste videli! Samo nam je pomahal z roko!« je vzkliknil Sulejman in glas se mu je tresel od veselja. «Abu Ali je prvi za Seiduno!« ,, , . »Skoda, da ni malo postavnejši,« Je menil Jusuf. »Mar misliš, da je pamet odvisna od dolžine telesa?!« ga je zavrnil Naim. «Ce tebe vidim, bi skorajda verjel.* »Všeč mi je njegova preprostost,« je dejal Iton Tahir. «SmehLjal se nam je, kot da smo mu vsi že stari znanci.« »Kljub temu je poln dostojanstva,« je menil Naim. »Učen in zaslužen mož je,» je pripomnil Sulejman. «Ne morem si pa misliti, da bi bil kaj prida vojak.« »Morda zato ne, ker ni pridrvel med nas s sablijo?« se je jezil Naim. »Večina daijev, kar sem jih videl, je na videz slabotnih. Oni so vodje, a telebanasti hrusti so jim pomagači.« »Privoščil bi ti, da bi te dobil Abdul Malik enkrat v pest,« ga je zafrknil Sulejman. »Potem bi videl, kako so daiji slabotni.« «Kakšen je neki Seiduna?« je vprašal Ibn Tahir. Spogledali so se. Naim je dejal: »Tega nam ni še nihče povedal.« * * * Velika zborovalnica je obsegala skoraj celo krilo v pritličju poslopja vrhovnega poglavarja. Vse jutro so se zbirali v njej učitelji, misijonarji in drugi izmailski dostojanstveniki. Prišli so iz Rudbarja in Kazvina, iz Damagana in šahdurja in celo iz daljnega Kuzistana, kjer je vodil izmailsko stvar veliki dai Husein Alkeini. Pričakujoč navodila vrhovnega poglavarja so se pogovarjali z domačini in med seboj izmenjavali novice. Okna so bila zastrta s težkimi zavesami. Voščenke v številnih lestencih so razsvetljevale dvorano. V kotih so bile na visokih jx>dstavkih ponve s smolo, ki je cvrčeč plapolala v ognju in širila naokrog prijetno omamen vonj. Pod eno izmed teh luči se je zbralo nekaj ljudi okrog Grka Theodorosa. Bili so to vojaški poveljnik rudbarskega gradu stotnik Ibn Izmail, debeli veseljak dai Zaharuja in mladi Egipčan Obeidalah, ki je poznal zdravnika še izza njegovega bivanja v Kairu. Vsi so bili nagnjeni k šalam in smeh je pogostoma prekinjal njihov pogovor. »Ti si prišel torej z Ibn Sabo na grad, moj doktor?« je vprašal Egipčan domačina. »Neverjetne vesti o zavzetju Alamuta so se raznašale po svetu. Pravili so, da je Ibn Saba speljal prejšnjega poveljnika utrdbe, da mu je prepustil trdnjavo. Potem spet, da ga je bil z denarjem podkupil. Resnice še danes ne vem.« Grk se je veselo zahahljal. Toda jjovedal ni ničesar. Stotnik Ibn Izmail je pomigni! možem, naj približajo glave. Dejal je: «Mislim, da ne bo krivo, če pojasnim mladeniču, kako je Ibn Saba spravil Alamut v naše roke. Sam sicer nisem bil zraven, pač pa mi je zadevo pripovedoval eden od mojih podčastnikov, ki je takrat pomagal našemu poglavarju.« Obeidalah in debeli Zaharuja sta napeto prisluhnila. Theodoros se je porogljivo namrgodil in ostal v nezaupljivi razdalji. »Kot vam je znano,« je nadaljeval Ibn Izmail, «je bil sultanov namestnik na gradu Alamutu vrli stotnik Mehdi. Osebno ga sicer nisem poznal, toda slišal sem, da se ni ravno odlikoval s posebno duhovitostjo. Ibn Saba je bil srečno ušel zasedam velikega vezirja in se naposled pretolkel do Raija, kjer mu je mestni načelnik Mucufer velik prijatelj. Ta mu je pomagal, da je zbral okrog sebe četioo sedemdesetih mož, med katerimi je bil tudi podčastnik, ki mi je pripovedoval to zgodbo. Pa ti pride našemu vodji na misel, da bi se polastil Alamuta, ki je daleč naokrog najbolj utrjen grad. Posvetuje se z Mucufer jem in končno se domisli sledeče zvijače ...» Medtem ko sta Egipčan in debeli dai napeto sledila pripovedovanju, se je zdravnik ves čas dvoumno hahljal. Stotnik je to opazil; zmedlo ga je in obenem jezilo. »Zakaj ne pripoveduješ ti, če veš bolje?« je užaljeno vprašal. «Saj vidiš, da te vneto poslušam,« se je ne brez porog-ljivosti opravičil Grk. »Pusti ga, nae sie (Nadalje#1*1