125. &tev. Poštnina plaeaina v ^otovini. Celje, sobota 5. novembra 8927. Leto IX, v torek, detriek lo soboto. Stane mesečno Din T-~ za inozemstvo Din 20-—. Posam©*na 6tewi8ka f iiinm EaLu3 poStno-čekovnega zaVoda štev. 10.666. Uratfežja. Uvajali so so kar na >brzu ruku« novi davki aiti pa so se iisti .sprem'iinjali (to se prarvi, vedno po- visevali), tako da so bili davkoplače- vailci v več.ni zmedi in nesigurnosti. Odrekala je tiuii fimančna nprava. iiTadniiki se njso spoznali v razniih predpisiih in nasprotujočih si odred- baJi in so kar po svoje predpisovali davko — bog.v.e, koliko je to stalo nar- sega davkoplaicevalca! Tedaj to, da se «krbi praivočaisno za državni proračun, j«e že iep nap>redek. Druiya simipatična poteza na tem proračunn jo, da .se poskuša varče- Najuspešnejša in najcenejša reklama je diareklama v Nestnem kinu zato jo takoj naročite. Tarifa minimalna, uspeh ogromen. Državni rcklamni davek odslej le Din 15— lctno. vati. Ker je znašal za 1\ 1927/28 skup- ni državni promc-wn 11.4-77,570.000.—¦ danarje-v, letosnp pa-H>o won" ornenje- «iih beoKraj-skih vesteJi le 9 in poi mi- lijarcle, bi pomenilo to zelo vielik pri- hranek po dve miljardi dinarjev. Ta prihraiwk .se nani vkli. skoraj nenara- xen. Kajti dai\rčna novela, ki io niisli prodložiti finančni mdnister Narodni skupstiiu, prinaša le rahle davene oi"ajšav©, pa še te seveda v prvi vrs-ti. srbijancem, tako da to ne bi moglo po- r/Toc-iti tako viisoke diifei-ence. Ali je gaspodarsko «tamje na&e drmive tako s'lrtbo, da ni doseči v prejenjih prora- cunih predvidoniega uspeba? Statistike o vplacanih davkih bi to potrjwale. Prebiivailstvo je izinozgano do kasti, ni »islužka, ni go.spalarskegn. razraaha, Jij vstvarjanja, investiranja, niapred- ka — tako se trdi od vweh straini. Ali to stanje se no nnore oclpraviü z nio- haniniini .štedenjtim, kakor ga je po beograj^kiib porocilüh diktiral 1-etos po- sanieznirn ministr.stvom finančni mi- nister g. dr. Ma.rkov.ic.. Kajiti že od lanske jedmajst im pol milja.rde v cL- žavnem proraeuniu je odpadfo na ta- kozvana gospodarskai miiinistrstva, to je gradbe, pošta in telegraf, poljedel- sitvo, suine in rnde, tr»govina in indn- strija, aigrarnia refornia (risum tene- alis, amici!:) samo 1.520 nniljionov, to je za 800 miiljonov manj kakor za voj- sko ali samo dviainpolkrat več ko smo potrosili za upraivo (policijo), ki je bila lani proračiiiiiana ma 602 milijo- ini dimarjev! Va\ poljedelsko miinistr- stvo je bita proračumamih samo 268, za trgiovinsko ministr.stvo pa celih 65 milijoinov dinairjev! Še socijalna smrt je s 363 miljonii mmogo bolj© odrezala. Ako se bode le'os kar ertalo se pri teh niaJih postavkah za gospadarska mi- nistrst\ia po istem ključu kakor p^i »velikihi« ali! »draigiih^ irwmi.strst.vih.' kaj pa naj država še stori ravno za one Ijudske sloje, ki jo drže, to je kmet- j-e, obrtniki, trtfovci in. industriija! V fem oziru. rnoi'arnio ztihlGviuti od svojih pasJancev neizprosnegia nastopa. Prav je, da se štedi, ali redukciija državn-e- ga prorai-uina se ne sine vršiti meha- ndčno. Naj se reducira tarn, kjer ni skode za gospodarski napredek zemlje. Üem,u ianamo 18 ministrstev mesto 10 ali 11? Gotovo ne zata, da je vsak tretji BeograjČHn v drža\inii shižbi jn da se lahko vsaka mlada Beograjcamka, ki ima v lnänistrstviJi oceta ali kuma, ali uijca ali brata, oblači na državne stro- äk«! Po Böogradu govore namreč zlob- ni jeziki. da si. mnoge n/raxlnice hodijo prvega samo po plačo v ministrstva . . . ATajsi je to res aili ne, v centralah vfada veliika hiipertrofijia uradnistva, ki pa zal po velikem delu ni aktivna, tiMiiveč pasivna poslavka v našeim lr- žavnem (go.sipodarsitvii. AU. je nad'üe' utemeljena bipertrofija osobja pri ii- nanacab in pri podleiji? Ali. mi končno za iiase nnot'i. in naše razmiere prevKsi v proračun za vojlsko? Finančni oclsek Narodme sknpštJne inm v bodocih mosecih veLiko itn težko nalnigo. Upajmio, da. gg. poslanci ne bodo zahajali k njegovim «ejarn samo takrat, ko je kaj. potlitieneiga. teatra, temivec da bodo hiocliü k sejam resno defai. Mi ne veaiio, toda siišali smio pi'iljove/lovati, d,a so nekatere prora- (•unske zakoaie delali samo trije do st in1 je posJanici . . . ostaJi pa so morda inieJi previazne raizgovore, recimo, o politični taktiki. Sverovni dan štednje. V Celjit, 4. novembra. V ljubljani,skem »Slovencir« sein vi- del včeraj tako bolj v skrilem kotu čla- n«k, ki nue jte živo zaiintereisiiral: slo- venski denrarni za.vodi razpolagajo se- döj z 2.500 miljoni dinaTJev ljudskih. prihramkov. (irankar izvaja, da so zna^- šale v Slove.niji: kon.com 1. 1925. vse hiranilne vJoge 1.850 miljonov dinar- jev in sicer v zadruigaili (luranilnicah in pasoiilnicab') na 1.100 rafiHjonov dinarjev, mostnih braniilniicab tk-i 600 niiilijonov dinarjev in v bankaih tui 800 miilijomov dinarjev. S tean bi prišli, pravi clankax, v spfosnem na pred- vojno višimo vJog; posojilndce še siver te višine niso dosegle, pač pa hranil- nice in banke. Ta članek md je padel v oči baš ko semi premiisljievwl, kakšni so pač raz- logi, da se je pri nas malokateri list spomi'mjal sveiomieqa äneva steäwje, ki .se1 je ze četrtakrat vr&il dne 31. öktobm 1927. Skoraj vsi kuJtu/rni na- rodi, .skoraj. vse Jcnltmrne drzave so ta dan zriiova propaigirale z vseuri mo- dern imi sredstvi stednje, počenši od predavanj v x&eh šolah do j'avniih pre- davanj v drništvib, zadrugah, obe-iinah; vsii zavodi so izdajali lepake in letake. niarodni gospodarji in vodje narodov so pisali clanke po časopMh, v kaiterih so opozarjali na važmost in pomen N^röevanja kot najtrdnejšega temelja vsega narodnega gospodarstva. Pri nas s.in>o opravi'li z nekaj skron>- nimi casop'isniimii1 opozorittvami. Res je, da smo dosogli vsaj v Sloveomiji ne- ke skromne uspebe v štednji; a vse šo to ni. Zato bi se moralo nadafjievati s propagamdo. PomiLsJiti je treba, kolike * niase zgube pri vQJsniijh posojilih, ngodni zamenjavi krön v dinar- i raznd'i poilomiih, ki so jili ro- t r'thi inJ "jßike d,obe! Poiniisliti j ¦ . oa, kolik so biJe in so se nase z't. -tm nacijionailno državo, ki jiih je treba dati v daivkih! Na Češkem ima- jo posebno društvo, ki se bavi s tako propa^ando, tako vaana se jfilm zUi stvar. Pri nas bi moralo to propagan- da vodiiti prad vsem poöojilnico in regulaitiivnie hranilnice, pa tudi basn- kam hi pomioc ne mog-lai äkodovati. Slmenci iniamo več kot dovolj vzroka, da si ustvarimo vsaj nekai soli dne }>odlage /s, svoje gospodarstvo. Skopa zomlja nas ne moine prerediti, zato po- trebujemo tudi obrt in, industrijo, ki pa ne moreta živeti brez ceaienega in s>talnega kredita. Ce noc.em-o navzlic povoljni populaciij»i izkrvaveü, mora- iiLo skrbeti za, to, da dobe naši otroci doimi dovolj krulia. Zato je pri nas odvec vsak luksus, vsako zapravljanje, vsako življienje preko iwej, ki so daaie za siromašen narod. Morall bi se tudi hriga.ti za to, dti bi pritbaijal redno do? mn denar vsieh nasih izseljencev, ki je sedaj raztresen kdo ve kod in. vslu- ži tiij'inn interesO'iiai. Takih stvairi bi se pri natancnejšem stndiju problema našlo še niinogo. Žal mi je, pa moraan zapisati se nekaj. Goa'i navodeni clanek v »Slo- vcMcu« bade vizbndil ravno tako ka- kor izkazi niaiu'h braniJnic v »Urad- ne.m listn« odmie\ie v Beograxlu — in sicer kot vedno v obliki povelja, da se daivcwi vijak-v Sloveniji še prdiskrne. Westni kino Celje Nc pozabitc, da vidite dobre filme le v Nestnem kinu Danes v petek in jutri v soboto še „Visokost pleše valcek!" krasen film \z dunajskega življenja. V nedeljo veliki francoski pustolovski film „Krvava noč" Dr. Božidar Sirola: Živof i spornen uoitelja, sv. brace Cirila j Metodija, aposfoia slavenskih. Oratorij v Stirih dclih. bcsedilo od dr. Vel. Deželiča ml. Dirigent: Srečko Kumar. Sodelujoči: Zbor hrv. pevskega društa «Kolo» \z Zagreba ; Crnorizac Hrabar: g. dr. Viktor Benkovič; Sv. Ciril in Rastisiav, knez Moravanov : g. Josip Križaj; Sv. Metod , Logotet, Papež Hadrijan: g. Julij Betetto; Janis Ikonoborac: g. Vjekoslav Klasič. Dg- janje se vrši v IX. stoletju in je raz- deljeno na štiri glavne dele: 1. dcJ v mestu Soiunu, 2. del v cesarskem mestu Bizancu, 3. del med Sloveni in 4. del v *ečnem mestu Rimu. Vsebina tega monumentalnega dela je v kratkem sledeča: Crnorizac (me- nih) Hrabar, letopisec, je napisal in Cita svojim sobratom v samostanu zivljenje in spomin svetih bratov Cirila in AVetoda, svojih uciteljev. Menihi ostrme pred popisom tega velikega ziv jcnja in truda. Vsak dogodek pre- ziy^ajo v pobožnem spoznavanju. Njihova mohtev je poklon dušam ve- likih pokojmkov, ki sta dala slovan- skernu rodu njegovo pismo in položila temelj naši prosveti. V mestu Soiunu je bil dorn svetih bratov. Medtem ko je stareji brat Metod bil že duhovnik, ki se je od- rekel svetu in vstopil v samostan, da služi tarn Bogu, preživlja mali Ciril brezskrbne dneve svojega detinstva. Toda že zgodaj ga napoti sen, v ka- terem si izbere za družico Sofijo (to je modrost, in žalost nad izgubo ljub- Ijenega sokola, da se obrne v molitvi k sv. Gregoriju in se posveti učenju. Glas o lepoti in učenosti otroka Cirila pride do carskega dvora in car ga pokliče v Bizanc, kjer naj druguje ca- reviču v učenju. Vsa hiša Cirllova se razyescli poziva in sam Metod opo- zori ljubljenega brata pri slovesn na vse zanjke, Š katerimi ga bo skušalo veliko mesto premamiti/ V carskem mestu Bizancu postane Ciril carevičev tovariš pri učenju. Tu spozna prava in krivoverska veroiz- povedanja kakor tudi poganske nauke. Svojo vero si ohrani mladi Ciril, v učcnosti pa si pridobi ugled in častni naslov füozofa. Stavijo pa Cirilovo ucenost tudi na poskušnjo: Car ga pošlje, da stopi v javen disput z uče- nim patrijarhom Janisom, ki uci krivo- verstvo ikonoboreev. Ciril premaga Janisa, za kar prejme visoko cast in dn bibliotekarja pri cerkvi sv. Sofije. Visoki dostojanstvenik Logotet vzljubi skromnega mladeniča učenjaka in po- nudi Cirilu svojo hčer za ženo. Ciril ne more sprejeti te častne ponudbe, ker je posvetil svoje življenje samo nauku. Vsled tega nastane nanj cel naval in moti njegov mir, tako da zbeži iz Bizanca in se sicrije v samo- stanu svojega brata Metoda. Car pa vendar izve za njegovo bivališče, ko se zve, kako čudežno je odkril kosti mučenika sv, Klementa. Zato pošlje k njemu poslanike moravskega kneza Rastislava, ki je zaprosil iz Bizanca veroučiteljev, da bi naučili njegov narod v slovanskem jeziku krščanske vere. Ciril in Metod sta iz Soluna in Solunjani so govorili slovansko. Ciril spozna važnosi tega poziva in v sve- tem zanosu sestavi slovansko pismo, da prevede z bratom Metodom obredne knjige na slovenski^ jezik. Pri slovanskih Moravanih so se poganski običaji, ker so nemški du- hovniki v tujem jeziku učili in plašili ljudi z apokaliptičnimi strahotami. Pre- plašeni Slovani čakajo po stari navadi o Božiču rojstvo mladega solnca. Iz vzhoda prideta apostola, sveta brata, in oznanujeta rojstvo mladega Boga od Device v Betlehemu. Ves narod slovanski razume besede in oznanilo in se da krstiti s knezom Rastislavom na čelu. Tuji duhovniki napadejo Cirila in Metoda, da učita krivo vero. Sveta brata, ki sta prepričana o pravilnosti svojih naukov, pristaneta na to, da se podvržeta izpitu pred rimskim papežem, ker govori za nju veza celega slovan- skega rodu. V večnem mestu Rimu čaka sveta brata sam papež Hadrijan z vsemi du- hovniki, ker nosita brata 'relikvije sv. Klimenta, ki sta jih !našla v Herzonezu. Ko jih izpraša o njihovem nauku in ga spozna za pravega, posveti papež sveta brata v škofa. Vendar je Ciril opešal od teškega dela in nevarno oboli. Pokliče vse učence krog sebe in jih pozove, da nadaijujejo njegovo d.lo pri Slovanih ; bratu Metodu za- pusti pričeto deio v nadaljevanje in ga zaklinja, da razširi pravo vero med svemi Slovani od Jadrana do Sever- nega morja. Popolnoma oslabel umre Ciril v krogu svojih zvestih sodelavcev. JWezakonski sin. Ta znameniti rounan Pavla Keller- ja, ziLan tudi pod naisloviom >Ber Sohn. djOT Hagar«, je mojisitrsko delo swtov- noznanega pisatolja. Slika nam pre~ tresljiivo usodo nezakonskepra mlade- niica na va&i, ki po dol^om trpfjenju spozna šele svoJGira očeta, pri katerem oprajvlja najnižja hlapoevska dala. Spoznamo njegovo piemenLto duso, ki n.o niisH na masčevanje, ampak reši svojemu očetu v jyroznem vihjarju celo živJjenje. Hlepenjo kmečke^a ljudstvai za posvetniin blagom, teptanje yseh eloveskih pravic — to nain pretresljivo orise Ketter v tem romanu. Film se bo te dni predvajal v Kinn Gaberje. Stran 2. '-> 'S 0\ A DOB A« Sr-v p?2'. Nočem zapisati tu nadaitjnih sr^inol- nih in žalostndaf?>blf| $Ba marljivost, skramuiost in 'vendor tudi zo precejišnja stedljiyost SlovonČev le dolj^odošel ekšploatacijski' objekt beo- grad*ske carsiije. BoTje 4>ode, da se tudi tarn doli resno lotijo propagate za» ljiuidsko stednj-o. PriiLike in — bogast- va jo dovolj. Ustvarjanje demokratske fronte. V Celju, 4. novembra. Kor našo javnost še vedno zanima vprasa'nje, prido-li do ujedinjenja ju- goslovenske deniokracije ali ne, bode- inio navedli v naislednjem nekaj značil- niih zaidniji'h poroM o tej zaidevi. Fred v:som treba konštailirati, da se je začelo to dni zopet živaihneijse pisati in govariti o demiökratski front! To zmači, da so najstale v vladni vecini znova notranijie težkoče. Ali je teniu vzrok nova razporedba policijßkega in političnega uraidništva, ki bi se irnela v Srbiji, Makedoniji in meada tudi v Bosni izvršiti dogovorno med radikali in deinokrati, ali je kaj druzega, se da težko pozitivno reči. Beograj&ki ii- sti tudi pišejo, da vodi odposlanec ne- ke londonske banke le dni z vodilnimi vLadniimi krogi pogajanja glede več- jega posojila,, ki bi ga najeli v ino- zemstvu za raizne nujne inivesticije. Kadtir gre za visoke zneske, pa rado maßtane v Beogradiu vznemiirjeinje . . . Da obstojlaij-o v vladi težave, priiznava danes tuxli Ijubljaffiski »STovenec«, ki piše, da hooe zununji minister Voja QMarinkovic staviti »vprašajtnje ruz- čiščenja v demokratsiki zajednici« po- novno v kluhu na dnevni red in do- seči »za'upnico, ki ne bo dvoumna«. V beograjski »Politik!« je trd.il ne- davno nek demokrat anonimno, da so sioer v,si denuokratjie za ua'edilnrjenge, da pa tvori glaivno oviro oßeba Sveto- zaira. Pribičeviča, Na to je odigovoril v vcerajsnjii »Po- litikii« Svetözar Priibičevič takole: »Kakar je i'z »Politike« razvidino; žele taki deinokrati, katkor je fca-, ki je padal izjavo v »Poliitiiki«, mjiediiijonje YA čisto strankarsikili, sebi'oiiih razlo- gov, sajnio da bi oiacifi sebe. Mi saino- stojni demokrati pa zabtevaairo ujedi- njöiije zato, da se koncno» sprßineni si^ stem držaivne upravie. Ovire ni v tem, da načeluje .sedaiidi koalicijlski vladi g. Vukičeviič. Gre za minogo več; gre va\ to, da dem.oikTaicil.ia ne služi radi- kal om, kakor se to godi sedaj; mairvec da izvaja pravo demokratsko politiko. Mi nikakor ne maranio voditi pod de- mokratsko etiketo ravn^o iste politike, zaraidi katere mrzi radikale ^^es na- rod. Vzemimo saino sledeči primer: Mi zahtevamo papollno depolitiizacijo uradniškega aparata in pa nada- .. 1 jevanjv < i i /.; m s k¦< ¦ politike in utiiiiUiim, iSa^iruftrt'iii i>a. da si v ^¦T,stah. SDŠ nihee ne Mi, da. bi bil aa re^e^vo pri operacijali z radikali. kakor si' to zauiišljajtjio oai »deiiidkratii«, ki vzdr- žujejo sedanjo koalicijo z Vukičevioe- viinii rad-ilkali ne glede na imterese na- roda mi drzaive.« lsti dari je go\rorif minister dr. An- gijlelinovk/, na konferenci Davidoviče- vte demokratske «itranloe v Splibu o istem pi-edmetu sledece: »Demokratska stranka je stopila pred volitvami v koalicüo z radikali iz realnega razloga, da prepreci even- tualni napad na volilno svobada. Te voLitve so bLle pod mašim vpfiivom svo- bodnejse ko one 1. 1925. Mnogo naših prijateljev ni navdusenih za koali'cijo z radikali. Mi smo stali pred vpraša- njtcan, ali-isto nadaljujiemo ali prekine- htjO hi. je bilo (v kluibu) sfelenjieno, da jo madaljuijemo. Zalitevati smo samo, da se naiš vpliv v vladi močneje občuti. Oblast radikalov je danes na vsak na- ci'n bolj omejena nego je bila poprej. Ne bi Mlo paimetno, da hi radi nesi- gurnega uspelia v bodoenosti oigrožali današnjo situaicijo, ki je sigurna in uspešna. Z radikali se miismo oženili. Ako klub sklene, da ostainemo v koali- cijii, bodemo oslafi v njiej vsi do zad,- njega,. Tsto velja tudi glede opozicije. Ponuidil se nam je blok z opoaiciio. Kot predin-ost take konubiinacije se nam je predstaviljala možnost, da spravimo radikale iz vlada Nesreca pa je v tem, da se v opoziciji laihko drži več strank skii'paij. medtem ko je to v vladi vrlo težko. Jaz sem za fuiziiijo s samostojni- mi: (demokrati1), ne pa zal»lok. Ali smo si jedno ali. pa smo protivniki. Samo- stojnimi smo rekfi: »Ni treba, da se vračaite v stranko kot spokormiiki, tre- ba le vrniti; se!« Kakai poliitika se bode vodi.la v nadaljinem pravcu ujedinije- vania, bode odlocil novo osaovani (parLaiuio.ntct.irnL) klüb. Ako se fui/Ajio- niraino. bade.mo limeli nunogo več vpli- va v Narodni skupščiiid in potem se bodemo odloöili, ali bodeni'O podpirali koalicijo afi no. dar-li hočemo stop it i v koa.litoijo z radikali ali iz Radiioean. Nas delegaitje so pri pogajanjih z ra- dikali zaigovarjaliii vedno fuzijo, ali ni- so nikoli dobi 11 ad nijih odgovora. Od nas *o zalitevali, da se niai naijprej lo- ckno od radiikalov, na kar bi se poga- jali. dallje. Saimostojni so nam tudi ja- v 11 i kot nadaljni pogoj (za ujedinjenje) blok s Hrvatsko seljacko stranko (z lladioomi). Mi moremo sicer s stranko g, Radiča vSiestaviti vlado, ail'i ožje ve- Kino Oaberie Grand Hotel Boulevard 5., 6. in 7. novembra zanje smatramo za nepir»iimerno. Taiko stališče zahteva politika naše stramke in pa potreba, da rešimo toliko pirak- tičnib. vprašanj naše države kakor so na pr. državmi proraičun in zunanja posojiila, G. Dav)idovič resnično nije navdušeai za koalicijo, ali nif nikoli staviit v kliubu predloga, da jio ukine- mo. Mi (demokratski) miiinstri smo sta- vili večkrat klubu na razpolago svoje portseilde. aln. niti klul) niti g, Davido- viiič ni zahteval, da naj odstopimo. Ako zahteva to on kot šef strajnke in klub soglaša z njim, bodemo takoj odstopi- li. Naj gi'eclo saimostojni v demokrat- sko stranko in naj, tan kličej>o >Živijo Daiviidovio!« Ko bodemo skupaj iai se najde kaka bo'lljsa in solidnejea (vlad- na) kombinaciija, se Iahko držinro ta- isite. Glede g. Badicuse Iahko zedinkno v tem, da se siceT zaimore z ujiin v sili sodolovati,, da pa je, tezkn vsuki vbuli. 'ld^j« ftivlftyqta od Tio'ega. uBe izjaivi ^o^nacujeta pieci'j dobro stailiišče obeli deniokra.tskib fcpfl». Na jedni: strani teorija, na dxugi neusmi- ]jena piraksai. Jedno pa človek nehote pogTeža tu in taun: dobro voljo. da se fuzija takoj izvede. ¦ianko Lešničar: Na naslov oblastne skupščine v Mariboru. (lii'ati je bilo. da se 5. t, m". zopet so- stanejo oblasitne sktipscyne.'. Dnevni red teh za^edajij.'inL.'iti '^nafli; inorda se misli razpraivjja^i^p proračunu /a 1. 1928. Za ta slucaj bi opozoril g;g. oblast:ii«-- pif.skince na dejstvo, da so kmetje v naši obfasti skoraj brez v.se- ga öemenskega blaga. Morali bi siste- inaiticno izmenjaiviati seme za psendco, rž, jecmen, oves, ajdo, koruzo in zlasti z-a kro'in^iir. Kdorkoli se peca le ne- koliko s kmieitijstvomi, la \ie;j kol|i,k!o važnostii je, v kmetijst^u zaimenjava somenja. Prej&nji viri so nam vsiled novi'b d.rzavniih mej odpadli, odnosno je clobava draga in zvezana s preoojs- njimi sti'oski. Na našem iugu1 tudi ni- cesar mniaijo. Semenogoj^ke po.sta.je v Slavoniji in Vojjvodini so opuščeine, nio- va pastaja v Belju se mora never jet- no boriti z znanim beograjskiiin bin'o- kratizmom. tako da ne pride do prave- ga razniaha. Za. SloveiiiLjo imamo si- cer bol*j malo, a lepo semenogoj.sko ])0- stajo pri Beltin.ciih v Prekm.urju. Strokovnjaki, ki so si to postajo ogle- dali. jo hvalijo radi dobrega vodstva in že prav lepih doseženih uspehov v križanju in selekcijoniranju semenja za klimatične in talne razmere velike- ga del a na-Se oblasti. V&e to je seveda majhno, mmožine semenja. ki se že oddajajo, gotovo tudi še majlme. Tre- Kino Gaberje Grand Hotel Boulevard 5,6, in 7. novembra balo bi ned.vommo povecanja, trebalo bi organiziranega poskušanja tudi iz- ven postaje po raznih delih dežeso. V-sak denar, ki s>e izda v te svrhe. je naravnost lukrativno naložen kapital. Ker dvomim, da bi se dalo v d ogled- nem času del at i v tem pogledu z drža- vo, bi opozoril gg. poslance, nkaj bi se 'oblast pobrigala za prevKcm samiono- ^bjsTvC postaje v Preknuirju in naj l)i eitnpreje vpeljala tudi semensko ]io- skusno shižbo (ali kakor bi se že lo praktično iineiuovalo) po celi deželi. Storila bi s tem vzgledno in vdiko de- lo, za katerega bi ji bil v,sakdo, ki mu je na sreu gospodarski napredek na- še deželice. ad srea. hvaležon. Rojaki! 'V soboto. dne 12. novemibra 1927 je sedima obletnioa žalostnega rapallske- ga cine. Tega dne jt bila sklenjena po- godba. ki jo od.trgala od nais 600.000 HHS'ili bratov v Primorju. Naša dolžnast je, da se v teh dnoh wpominjiamo naših bratov im sester pod vl'ado Italije. ki žive tain v tezbem in linw])!^^!!!^!! stainjiii: in da dvigiienno svoj' glas proti nekulturnirn kriviicam, ki jih trpijo ljudje na&ej?a radii pod vlado in pritiskom brozobzirnega in nek iilturneiga faöiizma. Pod vlado italiianskega fašizma je iiÄg.iÜ)il naš marod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se om.ej.uje in uničutife z vseind sredstvi, na.si ljudje se preganjiaio, italijanska vlada itzdaja uiradne odloke. ,s katurimi hoče na mall zatreti vsako sled naše kuil'ture in našega jezika, v.se, kar si je nas olo'vek tejkom stoletiö' iistvaril z laslno inocjio in pridnostjio. VsLed teh vni?]>avi>i:j.ovili krivic mo- iviiiio prav vsi in odl-očiio izjaiviti, da svojih zasuziijenih bratov ne nioremo in ne »memo poza-biiti in da niobena dr- žaivna ¦meja nima moci in pravice. da bi izbrisctla kudtuirno, narodno, jezi- kovno in krvno sorodstvo. Mi vsi smatramo, da krLvice, ki jih ofieiielna in neoficiielna Italija dela pripadnlkoin niasega lwuroda v l^rirnor- jiii, nis'o le krMce prizadete pri-niai*- skim Hrvatom in Sloverifiem. tunptik oel'okupnemiu naisermaniaTodu. Zaito naš narod niiirno in dostpvip- stvcMi'O zaih;te\-.a cloveskin.'pravic tudi za svoje neo^iobojene brate, ter hooe iste s woji.m neumornim rn sTiiotreniTn deloni tudi doseči Pokrajin^ki odbor Jugo^loven.sku I Kino Gaberje Grand Hotel Boulevard 5*1 6. in 7. no wem bra ^ ¦ Ma tit; ; ibljaiu provsi \isa kulturna "l 1i*t0idUiia društva škoni domovi'ne, da se s precla.v.ainiji spomnijo o priliki i-apallskega dne nasih zaisinžnjenih bra- tov in seMer. Kot spominski dan je doloceua sobota, odnosuo nedelja, dne \2 ali 13. noveuibra 1927. Ta dan, naj bodo po vsej Sloveniji,, tu,di v njenih najoddaljenejših gorskih krajiih. spo- mmski govori o zasužnjonjih bratili in sestraih. Jugoslovenska Matica prasi, da se ta dan priredi v cel'i Slov«niji najj'odna zbirka pod naslovom »dinar- ski dan«. V&akdo, ki cuti narodi^of naj dariije ta dan vsa.j 1 Din za naxödno- obramibne namene. Rojaki! To Vam sporoča ob sedmi abletnici rapallskega dne Jugasloven- ska Matica s prosmjo, da z besedo in (iojanjcMn podprpte njono delo. Celjske vesfi« d t Milena Žerjavova. Včeraj, v r<- trtek, je iiinrla j>o dolgi, težki bol-ezni gospa Milena Žerjaivova, soproga'na- rodnega poslanca im ministra na razp. dr. Gregorjla. Žerjava. Zai>usti)Ui je troje otrok, dve hcerki in sinčka. Po- kajmiea je bila vneta zaščitnica ini do- brotnl'ca srediiješol.skega in viis.ok.osol- skeiga diijašit\na ter djelavna sokolica. G. dr. Žerjaiviu in celi rodbinijjaše najprisrčnejše sožaifje! c Sprejem hrv. po/vskega dri0m »Kolo« v Veljn. V nedeljio, dne 6. t. m. se pripetje hrv. pev.sko drusLvo »Ko-' lo« v Gelj/e z ^iaicom iz Maribora ob 11.30. Vsa drostva in korporaciae se prosijo da pridej.o k spTejemii na ko- lodvoi1, kjer, se bo vrsil ofiicijelen po- zdrav gostav. c Koncert iur. pevskeya druM-tyi »Kolo« .v Zayrebu. Puibliko se enfcrat opozarjamo, da se vrši koncert »Ko- la« v nedeljo ob 3. u,ri pop. v veliki dvorani »Geljiskega donna«. l>a ne bo- de pri blaigajni proveliko^a n.a.vaTa. bo- di> iij-ijiboljie, da si vsaik ikvLpi. vMopmico že v ])redprodaji pri tvTtlki Goričrtr &• Leskovsek. c Ljudsko vseul'ilme. Od hrvaškega pevskegnudrči u Ge- lju kanc^piv-iia kojem ce izvadjati ora- torij dr. B. Širole: »Žilvot i spornen Sv. slavenske brace Girii'a i Metodija ¦ . . . . te se nadanBo, da ce ingledni na- ma, da u što vecem broju pasjetete naš koncerait.« — Predsedništvo cel]sk$&a Jjjiiidskog*! vseiiičLlisča prosi in valM^vse ^voje t-lane pa tudi druge Gelja'no ¦ in okoličane, da se odzovejo temai pozivu. da tako zoipet javno pokažemo. v'ko- liko znanuo ceniti zgodovlmsko važnast nažih naj.veejiih kulturnih in narodnih dobrotnikov im da obenem dokažemo hratom Hrvatom, da raziimemo Tcul- turno delo van je njilvovega ^la.so\^o^a -•Kola«. — V pondeljek 7./XI. bo pr&- da.val g. dr. Tuiric, univ. prof. -w-Za- jrrebii o toini: Knltnrna in polUifyia kriza sodobne inieUgence. 1. Kai-ak- terktiit'ni prhneri. 2. Diihovaiii ai'isto- kratizem in a»utokratizem kot glavmi povod krizie. 3. Duševna revolt a za- «užnjenih kot pojaiv kriae. 4. Od kul- turne in. polHitsne kriKo Iahko osvobodi edino saimostojni razuim in moč last- • ne volje vseh normailnih aržav.ljjinm'"- 5. Nailoga inteliekliialca pri asvoboje- •¦n-jii od. kn.ltu.riiu in političmo krizx». ¦-— Upamo, da bo to piredavainje zaiumaTo vise sloje iln privabilo mo«o Poslu- šalcev. k - ""¦ c Orjiwa Gaberje priredi v soboto 5 t m »vecer v vsch gornjih prd^to- riih Narodnega doma Martinov vtčer. Spored vowi'a ho zeb poster in zabar- ve-ii. Vo koncanem sporedu se vrši pies v wliki flvorani. Pre.skrbljeno je torej *1fo"'Äavo-Y^stra,nsko. kakor tudi za dobro jietvo na }prireditev dramatične pred- stiive »Mrak« v nedeljo 6. t. m. ob 16. V soboto vsi no Martinov vecer v Narodni dom! Štev. 125. »NOVA DOB Ac Stran 3. uri popoldne v Narodnem domu v Ge- lju. — Ker je prireditev- zgolj huma- nitär nega znaoaja, se pričakuje in pro- si obiiine udeložbe. — OcLbor. c S celjske pošte. Prestavljeni sto uradnioi Marija Kraljeva iz Gelja na glavno pošto v Ljubljana in Zinka Gro- belnikova iz Gelja v Slatino-Raden-ce. Nadalje je prestavljen Ai. Zoppe iz Grabelnega v. Geljo. c Sedem kandidatnih list je postav- Ijenih za vol'itve v Geljski okolici in si- oer lisia Združenc gospodarske stran- ke (demokratje, narodni socijalisti in radičevci), gosposka lisia SLS, kmečka lisLa SLS, socijalisti, komunisti in na- rodni radikali. Nemškutarskc liste to- krat ni. Za njihove glasave .se borijo radikali in klerikalci. c Pouka prosio imaj-o jutri (sobota) oJb'p mestni in okolüka deška osnovna sola vsled zborovanja okraji. ueiitelj- ... skcga clrwäfcva. Med druiglm je na dnoviwm redu tuidi predavanye tuk. weilelja gosp. Framjo Roša o njcigovein šiudijskem potovanju po inozemstvu, kiier jie opazuvajl uistroy niajunodernej- , sin deških os'iiovtiiih sol po inestih Dn- naj, Praha;, Leipzig in Dresden ter ..-prisostvoviai tudi pri pauiku iijo tanik. .vzprnib šolskib zavrodLh. p Plesna sola »Svobode« je odslej ,'vsako sredq in u^deljo od pol 8, ure 'zvecer dalj© v mali dvorani Geljskegn ..xlaiiia, '"•• c Izžrebcmi porolniki /jx IV'. redj*r .porotno za-stpxlanjcv ki »so priene dne ,,&L nov. 1927. A) Glavni porotniki: Pavlovie Iraa, pas. in zuipa.ii, Arme- sjco; Janežič Mjha, velepoststniik, 2m- .jjeleveic; Zailožnik Frame, trgovec, Sv. j.. Jea'iiej^.ZJbi'ka; Marine .Andrej, pas. Mi gostiin., Rogatec; Hrast.nd'k Franc, jesni trgovec, Konji'oe;, Leksa Anton, jjiLzar, Mozirjie; Fra;nik Franc, pos. in klobucar, Vitamje; Mairolt Avigust, po- .. ititwtth ik, O. Gorce; Dkhi Robert, trgo- , -Vöc, Qeije; First Anton, pos. in gostil- l.ničar, Rocica ob Sav.; Gader Fra.ni.1, . fonear, Št. Peter pod Sv. Gor.; Ver- ..Slovwek Jasrip, trgovec, Globoko; Sro- hotnjak Ivan, pos. in lesini trgovec, Pob6Tleš.j&vas; Bikovißk Jakob, po- sestnik, Dobje; Fajis Martin, pos. in zap an,. Št. Jaiiž— Tin,siko; Arlič Karol, polestnik, Socka; Gajzel Anton, po- . s»:»stnik, Tlako: Junui Franc, no^.>slnik, ,XoJstivTb; Domit.rovič Vi»ko, ffoslilni- t^ar, Trbovije—St. Lenart; Kralj Dra- ,, gotin. ravn. Posojilnice, Gelje; Bož- jiiik Jakob, ppsostnik. Lakoviua; Der- . žanič Martin, posöstniJt. Arnovosolo; ^Verhnjak Ivaai, posestmik, Pannet'o; „.^iernietter Herman, pos. in trg., Ro- |.. gaitec; Skok Filip, posestnik, Kaptja- „Vas; Koka'lj Domiiiik, gostiilniuir, Ret- ,-jö—Trbovlj^; Hahnjfic Viktor, inesar, (^elje; Brudormair Leopold, tr.govec. .Konjice; Božiič Biaž, ])osestnik, Gomli- ,s:k-o; Jelenc Ivan, trgovoc, Goljio;. Gro- l)usek I vain ml., niesar, Brožice; Ornik Franc, sodlar,. Gel jo; Vizovi«pk Ivao, ,,pos, k\ trg., Žnlec; Bai'dasin Alojz, 'pos. in s.odaviičar, Gaiberj^; dr. FLl^o Josip, odvet'nik, La.ško; Dcürek Franc, pas-, in gostiin.. Šmarje pri Jelšali. — B) Dopolnilnl porotniki: Resnik Kon- rad, pQse&tnik, Kasaze; Sirec Dra.ijo- , ti,n, trgovec, Gelje; Likar Ivan, trgo- i'vpc, Gelje; dr. Ernest Kalan, odvetnik, .^Gol'jo; K. raupn or RiliQ.rd, medicar, ,; Gflje; Vehovnr Franc, tovarnar, Ge- Üü; Meštrov Rok, trgovec, Gelje; Leč- '.nik Anton, urar, Gelie; Fazarinc An- ton, trgovoc, GeÜe. c Uradni dan Zbornice za trgovino, , obrt. in inilnslrijo -v Ljuhljani za Ce- Ije in Celjsko okolico. Greniiij trgovcev /V Gelju naznanja. v,sem (ftospodarskim 'krogpm v me.stu Golje jm n.jegovi bliž- .', nji i'n daljwi okolici, da uraduje refe- rent zbornice v torek, dnc i Narod.no«a doma, na kfüerom se bo obravnavala spremom- l>a pravil, obratni čas in pa ugodnosli [pxi Trigovsko-bol'ni.skem in podpornem Vdi-ush'Ti Ljubljana ter w nndeja pol- 'n-o.ste.vUno udelcžbe. o Uradni dan »Sreskcga gremijn tr- govcev v Celjiii«- za črane v sodnom ¦Qkraju Sjcaarj-e pri Jelšah .se vrši v petek, dne 4. t. in. od 9. do 12. ure pwdpoldn« v jiasebni sobi ß. Maksa (iradla v Ömarju: pri Jelšah. — Na- čelstvo. c Napaden je hil duo 1. novembra ob 9. wri zwcer v gostilni Grabner v ArcliiiMi P»'i Vojniku od nekaga n-e- znanca kovaSki. pomioenik J-ikob Pukl ja Škc-fjevasi. Naipadeni je bil težko pewkudemm in od.pravljen v celjjsko bolnico. c Jlabijaini pijuuec. Stokelj Alojz, sHviznirk v Gaberju, je 1. t. m. aretiral1 v bližiini gastilne Grah neke^a pijia.n- i-.-i. Pri temi ga je isti 7> nožem ranil n. Njcn namen in cilj je, oliraniiti ra'anjSiino narodno neokrnje- no in gospodarsko mocno, da bo v stanu kultumo iai eospodarsko tek- ni'Ovati vS sosedriim rodom. Zato stran- ka XQ, da vsebina slovenske manjšine na, Koroskeni ni tistih 37.200 ljudi iz leta 1923. Stovenska manjšima je veli- ka družina vseb slovenskili rodov na Koraškem, ki so zivoli od prvili dnii koroisko'-.slovenskeffa kulturnega raz- vijanja do danos. Druzina, ki se je v ni'iseiniein, duhovnem, čustvenem raz- viijanju v mejah zgodovine in zenilje in v najtesnejšem. kontaktu z ostalimi slovonskimi in slovanskiini rodovi iz- obličila v kultu-rno celoto, ki je det slovenstva -iin slovanstva. Ta kulturna celota priliaja do izraza v narodnem niisljenj'iL, hotonju in čustvovanju in nijen današnji konkretni nosilec je se- danjia slovenska geiieracija na Koro- škem. Ljiidsko glasovanjo je koroške Slovence državopravno, a ne kultumo odrezai'o od ostalega trupla Slovencev in Jugoslovanov in jih v državopravni spojkvi z večjim številom Nemcev na- pravilo Zia narodjio manjšino. Jasna je torej kompaktnost naše niianjšine z ostalimi Slo\"en.ci in Jugoslovani kul- luii'iio in skupno&*t z Nemci državo- pravno. Koroška slovenska stranka iz teh dejstev izvaja voljo, da slovenska. nianjšina na Koroškem kot kultunii stvor in zopet le kot del takega ostane v neprestani organični zvezi in kon- taktu s celim si'ovenskim narodom, da pa pripoznava mamjškia v polni meri pripadnost k republiki Avstriji. Volj^ na je, se odvreči lojalno njenim za- konom, ako le ti dosledno ne kršijo naravna prava manjšine, ki so izraie- na v mednarodnih pogodbah in dr- zavnem znkonikm .Da bo razmerje niiiHinjšine do kulturnega organizjna, cigar del je, iin do države, kateri pri- pada, zadovoljivo, lioče koroška slo- venska ytranka skrbetk da se medna- rodne pogodbe, ki se tičejo manjsine in vežejo repuibliko Avstrijo, dosledno in precizno iizvajajo. Da so izvajajo lo- jalno in stvarno tudi državni wi do- želni zakoni in odredbe, ki po za manj- šino pomenibnii. V slučaju, da obstoja nujna potrc-ba, da se v varstvo manj- trajajo dvakrat tako dolgo Zvečer ko jih slečete, perite svoje fine svilene nogavice v milnih luskah, pa bojo trajale dvakrat dalje kot navadno. — Rav* notako nogavice iz umetne svile in flora. Navodilo za uporabo: Raztopitc »Labod« luske v vroči vodi, dodajte mrzle vode, pa tako namočite nogavice, a potem izs plahnite nekolikokrat z mlačno vodo. — Previdno ožmite, obesite iez prt preko naslonjača in posušHe. — Nič mencati, nič izŽemati. — Tako se svilene nogavice perejo Cisto navadno in brez vsake škode. za-tree, Kar ne zempate ntkomur. ampalcperete satni. Strain 4. »NOVA DOBA« Štev. 125. j^akovosincr ^namenfe ff L * F *f %^/Lmrn^ CLOOFQ SüQÜLsnQ % /e ragüidno na vsq/i omoäk Osram -sveälfk. sine ustvarijo nove garaTiciije, bo stran- ka stavila vse sile v dosego tega cilja. Zato ho stranka pred inednarodiiim' forurnam, ki se izraža na konlerencah in anketaili ter iStaJinilb. uistanovah. inednarodnopravnili in privatnih kor- poracij, vedno dajala prHožn>ost, da se ysakdo prepriča, ali republika točno izvaja naravne in pogodbene dolžnosti do inanjšine. Zaiatereöirala bo iulternaciijonalni tisk in osebnosti inozemstva, da zaste- dujejo razvijanje sloven&ke manjšine t republiki Avstriji. Stranka bo gle- dala na to, da bo v stalnii zvezi s so- rodnimi slovanskimi manišiniaini v Avstriji, to v skupnem boju za izva- janje manjšinskih pravic ter v enot- nem kulturno-politianena nastopanju na zunaj y slučajin potrebe. Koroska slovenska stranka želi tu- di prijateljskih vezi manjšine na Ko- roškem z vsenii narodnimi manjšina- mi. Ve, da je boj vseh manjsin isti, t. j. boj kulturno od maternega telesa točenega dela proti premoči in nasilju kulturno kompaktnega in svobodno se razvijajooega elementa veclne. Ta boj je mednaroden, i'zraz boja člove- slva za clov.ecanske praivice in trajni mir. Zato je cilj stranke, da bo, manj- šina povisod šla v ta boj samo ob ra- mali ostalih nar. mainjsin. Stranka bo slednjiic viedno voljna skrbeti za to, da bo manjšina prrprav- ljena sodelovati z vecino pri zakono- daji im upraivi, ee bodo zakoni, justiea in upraiva v draavi in deželi odgovar- jali dejstvu, da je slov. manjšina kut- turni stvor s svojo izraziilo posebnost- jo, ki jL je iine narodnost — sloven- stvo. Z vsakiim, ki bo pomagal, da se bo magel izvaijati na zadnjem dejstvu uatviarjeni program, bo stranka z ve- «eljdin. sodelovala, A'uU'urni program. Ivoroska slovenska stranka smatra »lovenisko manjsiino na Koroskem za kulturno oeloto, ki je vzrastla v vsc- sfove.nskem kulturnem orgiainizinu v tüku zgodovine in pod uplivoin fiaič- nih raizmer v organ.ieen, svojevrsten duilioviiio-cuistveni kompleks. Svojevrst- nost slovenskega kulturneRa iazwetja temeljil na naravnih zakonlh in pri- haja do i/zraza v narodnom govoru, v nielodiji, v oblikovni narodni umet- nosti, "v. posebnosti pojmiovanja nara- ve in nadnaraive ter njeniih skrivno- stili. Manjsiina je v vsem svojem kul- turnem iizživaiiju različna od večhie, ki je nemiske kultunüe pripadnosti. Izvaja iz tega, da naj se j.i da prilož- nost, da se bo vrsil ra/zvoj v »lovenski stmeri, za kar je potreben popolni stik s si'oveiiusko coloto tudi izven države in moderni ustroj potrebnih kulturnih organizacij. Ker je koroska sloven&ka narodna kultiura samosvoja, t. j. av- tonoimia, na.j bo tudi» organizean, « pri- pomoojo kafterega se bo dal razvoj manjsi'ne uvesti v pravi in zakoniti tir, izraz volje in želje manjšLne kot avtonomnmgia telesa. Koroska sloven- ska1 straika zahleva za slovenßko mianjsino na KoTiOskem kulturno av- lonomiijo. Zdnižujie naj v svojem okri- lju vse, ki »o po svojem kuilturnem značaju, izraiženem im zunaj v slo- venski govorici, unietnostneni iizživa- nju, .ostalem čuistvovanju, to je torej v vsem, kar znaiči bistvo narodno kui1- ture, izroizitil priadniiki kar. kIov. ro- du,' pa naj so tega zavedajo nia'nj ali bolj. KuJtiirnia pr-ipadiiiost ni objokt kupčiije in lmonnentane volje, tudi no straliu in sile, teinvec \e dolooena po v stoletjili vkoreniinjerii posebnosti miš- Ijenja in ču,slvovan.ia. Vsi, ki kulturno pripadajo slovenskeiniu rodu na Ko- roškein, naii dobiijo zaikonito možnost, da sami to kuilturno obcestvo razvijajo )TL upeljejo razvfjajoci se rod, ki je po vseh fizičnih in pwihiicniih potencah dolocen za nadal'jniQffa no.sitolja slo- venske kulture na Koroškein. Kulturna avtonomija naj torej, omo- goci upeljav'O ii.ajnilaj«}h rlanov rnanjÄine v slovenski kulturni orga- nizem, organ za to no tj'udske sole. Duh in metoda upeljave, torej pouka, naj odigovarja teniir, comiur pravimo tvaVodnast, slovenMvo. Brez sile in v skrajiii nieri naj se otrok upelje v s-i'o- vensko kulturno ob.cest.vo, v kaiterem si bo mogol Me uravnaiti svoj poznej- ši razvoj. Koroška slovenska stramika hoce, da se kuHurna avtonqmija ozka tudi na p r akt i en o dej s tv o sk upnosti si ov. man j - sine z nemško, ki sicer ni kulturna, pač pa geografska wi vslecl tega go- spodarsko-političniega pomena ter de- loma upravno - tehnicnega znaoaja, vsled öesar naj da otraku priložnost, da se v čim večji meri nauči tudi dru- gegea deželnega jezika. Toda to je po naravnih zakonith mogoče le z znanjein svojoga jezika. Nemški pouk naj ne odtuji dulia otrokovega narodu in ga tlači v tuj kultu.rni kompleks. iSamo kot trden elen narodne kulture bo mo- gel slovenski Avstrijec v polni m>eri zadostLti drzavljianuskim in človeškim dolznosti'm in zmiaigati v zi'vljtensketn boju za kuilturni in miafterijalni obstoj. Kultur na avtonoinija naj jskrbi za dobro ucitoljstvo. To naj zajema pri vrelcu kulture, pri preprostem narodu ter išče viškov slovenskega kuiiturnega razv.ojia pri Slovencih in Jugoslo\na- nih oust ran meja ter sele po zavest- nem slovensko - kultuirnern življenju pricne ra,zdajati priidobljeno oziroma vpeljaa-ati nedotaiknijieni rod v kulturno zivi'jienje. Stranka stoji na stali^cu, da ji? vsaka kulturna. aivtononuija brez sliOveiKsko - uvisleoeiga in govorečega untelj.stvia nonsens in je preskrha te- ga pogoj avitanamiijf. Koi'oskn slovenvska stranka zahleva, da tlczela in dr/ava v poini miP.ri fi- nancijelno in upravno oi nog of: ata ne- ovirano avtononnvo kulturno razvija- njo narodne man.išino. Koroska alovenskia stranka so zave- da. da je doslej skozi stoletjia vecina prl'zadeja.la manijšini v kulturnem raz- vijaiijm gfoboko rane z nezmoznim uoileljstvom in niapacno ucn-o metodo. Zato koroska slownska stranka zaih'te- \a, da se to popravi s širokogrudniim podpiranjem organizacij, ki nudijo soli odraistlim (otrokom) clan am manjšine nadaljnii kulturni ra>zvoj in skušajo popraviti zaimiujeno. Gospodarski program. Žhiela je na«a stranka dolgo vrsto let pretežno iz nacijionaJno- in kultur- no-politicnega progiuina. Ohrana; na- rodne zavesti je bil guivni cilj stran- kimim idejam in. uikrepom. Premalo pa je stramka vedela, da ni samo stranka l'jiudi, ki so in hocejo ostati niaprej kSlovenci, araipak da je tudi stranka ljudi', ki hocej'o jesti in piti, se obki- ciiti itd. Druge stranke v naši dežel.i so to vedolo davno in so nam's svojirn gospodarskim programom in z rezul- tati tega pro^rama vzeJe mnogo do- brih ljudi, ki l>i bili sili in splah ma- terijel'n.o oskrbljeni, to je \tsaj deloma neodvisni,, morda prav dobri narodni Slovenci. Vein, da imamo gosipodarski iniagi'a'in se iiz oasov pred vojno. ali vid'ini jasino, so va teig-a program:i na- glasa predvvsem ena točka, zadružni- štvo. Fa še pa.r dmevnih vprašainj giO- spodarskega zuacaja zaniima stramko, re so ra-vivo volitve ali zaisedatije de- želnega zbora in kullurnega sveta. Pa nie več. Še celo zadriiižn.ištvo je pre- puwceno lx>lj prm'atni inicijativi, stran- ka globokoga, ])(»nena zadružne misli še ni dojela in sprejela v svoj pro- grain. Dei'ini »tra.nikiui gospodairski pro- gniin v dva dela.: 1. Gospod.air.9ka - kulturni program kwoske slovenske. ,sli'a'nke je v proble- nuui solske in iizvensolske na.obrazbe z iztrecniim gospodarsko - poliitičiiim ci- Ijem. Tako »stoji stranka glede Ijudskih sol na stališču, da naij se ljudska. sola v vel'iko veeji meri kot (lanes bavi z domai'io zieniiljo in zivljenijiMn na njej. Habil bi za to zahtevo neinški ir/,raz: I^odenständiigkei't des Unterriclutes. Seveda mora bili. učiteljstvo za tak ])ouk zmoznio in naj se v obliki prak- tiicnega pouka na teoretiičn:i podlagi upelje v iglavme temieljle kimetijskega go,spiodarstva in še posel)ej kmet. knji- govodstva že na učiteljišču. Zdi se mi, da so bili stairi uičiteiji in danes še par nadučitelj.ev v tein oziru veliko boi"jsi voditeilji našemu kmetskemu rodu, kot so sedanji »gospodje ucitelji« in »fraj- le«. Naiša stranka naj zahteva obvez- niost nadaljevalnih šal. Naše ljaidstvo ninna denarja in druge prilike, da bi pošiljtalo sinoTO in točere v kmetij-sko sole in teeaje v res zaidostni1 meri. Naj bodo v nadamestek obvezne nadalje- vaüne sole, dolooitiev oblike toll pre- pušcam javnemiu mnenju praktikov- kmetiov. Stranka zeli., da se ustanovijo gospo- darske šok> za Ijudskii soli odraslo miladino, ki bodo nekak zakljuc°k kmetijskega in gaspodinjvs-keiga ucenja vocjemu številu naših fa;ntov in deklet, tislinn, ki jiiin nadaljievalne sole ne za- j dostuijejo. Seveda mora jo imeti te sole " doniaei 11611 i jiGzik in domatie ucme 1110- či, ki poznajo položaj im potrebe špe- ('.ijei'no južmokoroškega gospodarstva. ki v igotoviih ozirih kaže svoje poseb- nosti in razločke od secern o-koro- skega. vStranka zah.teva, da oblast podpira nwiterijelnio sinove kajžarjev in dela.v- ce.v, ki liočejio obiskovati te solo. Cim bolj bo popolno nase gospodarjonje, tein lažje bo narod .nosil l>nernena, ki mu jih nalaga drzava ali dožela. V go- ppodaa'ski'h solah invest iranl denar (h'zavo bo niesei na.ibol'iso abresti, eo ne danes, gotovo jutri. Veliko važniost polaga stranka na kmetijtfko iiaobrazevalne teoaje. Naj se tečaji podpirajo iz javnih sredstev, /Jjoljša.nije kniietiljisik-e produktivitete je, kakor že powdai^o, izboljsanje kc^i zuniiptiviiie in davene nioci kniotijistva. K.niiDtijski dnevi ^0 premalo. saj so bolj te/oretionpga znaoajia. Potovalni uci- telji.. ki naj vodijo teeaje, naj iimajo tudi pra'kso iz, naših krajev in seveda znanje našega jezika. Koroska slovenska stranka je za to. da di'zava podpira kmeti'jske raiz»tave, vzorna pnsiest'va, poizkusne staeijö itd. To so vse u si a move, ki zrcaili/jo stamje na'sega kmietijskeiga gospodarslva in dajejo pobudo za zboljsanjie. Stramka lioče, dai so z vso in.tvn/.ivi- leto dvi'gne gospodarsko- oziroma go- spoJinjsko-kultuirna. visina na»iu-bliki zeixi skoro enkoprav.na niožu, toda vein.o tudi, kako malo se tega /-av^eda nasa žena in tudi njen mož! Vajeni' .«1110, da žena pred vsem skrbi za red v hiši in za alrofce itd., da pa se ne vme- ša^a v polHiko. naj bo ta žo kultinrna, gi'ospodairska ali karkoli1. Äli li.sti časi so niinaili, ko j« bilia žena sanno dekla inozu in otrokoam Nasla je svoj pokl'ic, ki jo postavi kot g-ospodarskt^a. fakto.r- ja ob ratnio imožu. Poklifc g.ospodinje je vendar tako velioastpn, poln vsebi- ne in nailog in sihvo hvaliežen wsakemu nazvojus a pri. mix zaneniarjen, kot noben drugi. Zato daje stramka j>obu- ! do, da se vrsijio ^aspodinii.ski tečaji ! skozii celo leto im povaocL Hot-oimo vz- j gojiti domacih uiL-niJi nioci. ki bodo na- sega diiha in jezika, Kuharski, vrf- nai'ski, krojni im tecajii iz kaka stroke umetnostnie obrti so nam potrebni že davno. Dva gaspaclinflsika twaja za oelo korosko Slovemi'jo, druigega nič, to je vend an- pi-euKilo. l'oglejnuo v soswlnjo Slovenijo, kako taun cvetijo tečaji po vseh vaiseli, in to v držaivi, kjer ^iva nikaikor ninna tiste jaiv.no enakoprav- nosti z nioženi, kot pri nas doina. Stramka zahleva na nasih tlvh slo- vonskie ©Oispodinjsike sole z i/.datuo podporo iz ja.vaidh sreebstw. Uöne lnoui honno že vzgojMi, sedaj pa naj nam jih da na razpo-lago Jugoslavija. kakor je to pred vielen 0 že za učihiljstvo v lirodlogu o fcn'Hurni nivlonoiniiji. Šolanj-e revnejših deklet naj podpi- ra ta drzava in dežela s štipeaidijami, kot to strankia zahteva za slovenske fan to. * Sled/njič bi «e naglawal gospodarsko- kui'turni pomen »Koroškoga Sloven- ca«. P.ri'nasa naj aiktuielno članke iz viseh gosipodarskili strok, ki .se ticejo našega kmeta». Ne zadostuj-eta za to dve fcoloni 0 kuiltuirnem svotu m&seč- no in kralko stvari 0 čebelah in gnoju. Sicer je list v temi oziru vsak dan bol'jiisi. Drugi del gospodarsikfcga pnagpama ji4 aigrarno-politicnega znacaja v ož- jem hUTislu. Ko'1-oška slovenska stran- ka se zawda., da je pol. zastopniLca vseh koroskih Slovencev. Hoče vise svoje si- le .niapeti v najboi'jsi prospeh in go- S'podairski razvoj svajdih pristtaišev. So- cijctlna struiktura naše inaiijšine in njena miiselno - čusitvena usmerjenost kazeta stranki jasn.o pot do cilja. — Stranka nooe boja rmed pasameznimi gospod:irsikim.i faktorjii; delodajalci in deJojemiaki, producenti. in konzumen- ti. Zaveda se, da je vse naše gospodjar- stvo origaničen kompleks. nastal pod vplivom psiihicniii in fizicnili okolno- sti, tO'i'/ej organizcMM, čigai' udje so na- vezani drug na drugoga ki so le v mipdisebojuu^m izpopojnjevanju zmožni sl> mdiij.s'tvovati kiot gospodarska sil'a na zunctjj. Zato stoji strainka gospo- dairsko-politično na podlagi solidariz- nict vseh svojiih pristasev in gospodar. iaktorjev t-er s tern ugiotavdju nujn-ost vseh sta.nov in njiihove medsebojine zveze. Zailo po svojiem P'l'ogramu hoče ustreci in pomagati vsexn .stanovom, iKij 1)0 'hilapec ali kmet, trg.ovec ,ali obrtmik, u.radaiik ali delaivec. Nikakor noče rušiti celotnosti cloveske družbe s poudarjivnjem razrednega boja, je proiti vsaki difklaituri, pa naij pride ta od katerekoli strani. Kot posebne za- li|p\-e sjavi strainikä na prögrafmi: Dviig'iie naj se produktiviiteta n&&}- la kinetiijs'kegia gosp'odaxstva s pomoc- j'o javnih sredistev za rnerijoraaije, re- guhvcij,e voda, poprave cost in potav. Zeli podporo kraetom za dobavljahje semen, urnetnili gnojil, pleimensike ži- vine itd.. Stranka jie za tefitiieljiito racijonali- •/.aioijo kinetskega gospodarstva, ki naj bo v slucaju p'osobnrh inte,re.sov jav-- 11.0sti zakonito obvezna. Posebno važ- na se zdi stranki racijonalizaci'ja giozd- noga giospodarstva im to predvsem pri gozdiiiih veleposestvih, ki mnogokrat križajo ijosestniikie^-kmete, ki imajo pawn ike ali pdja1 v bližini vofepaw- stev. * Produktiviteta nasega gospodarstva na j'uznem Koroskötn naij .se Bvisa a siodelovanjein stra;nke na pol.j'u zaüruz- nistva. Obsirna im v vse sloje segaj,oca oiiganizacij^ prodnktivnih zadrug kot so žrvinorefcke, mlekarske sp.osno- gospodjwske, öelx?Uurske 111 druge, naj posavi našega gospodarja na lastne noge, da ne bo v tohkr men odvinen oA\\ntmiesa nostabilnega trga in iz- koriscJevialca p»rekui)ca. Zato stranka podpiraj i'ti./azširjrfvj nvisef zadružnega prodiicirainija. in zadii'UK'io nwsel sploh, ki je ven,da;r najboljša podlaga vza- jemneinu, solidarnenni go.spodarjien.ju. Podlaga vsenui gaspodiairjenju je. kapital. Sü'anlka mied svojimi pristaši ]>i'opa.gira ustanavljanje kwsditnih za- drug, ki nami diado priložnast, da sa- "ii svo.j kapiital zhiraiimo, upraylja'ino in slednjič nalaißamo in i«koriistimo. Pogioij vseanoi j»e centraui kreditnim za- drug pod vodslvom oseb, ki so spozna- jo na donuaiwnn in tuiom kreditnem trgu. Ztvlo je 0110 fflavnih navel stran- ke: Vse naše zadrnwe v moeno orga- Žtev. 125.. »NOVA DOBA< . Stran 5. Pupilsrnovai;^!! in javnokoi*isten denarni zavod ceijskega mesia Celjska mesina hr anilnica Ustanovl/ena leta 1864. Vsf hranfilniLntposliseazvršu)efo nalfeuAantneJe, httro lnfoč- no. Ugodno obresxovanje. Pofasnlla In nasveti brezplačno, Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hraniine vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjG. mizacigo, z emo skupno in edino smer- J)o za vse, zadružino inisei pa v \,se kraje naSö ziemlie. Oprostimo «e tujeffa posredjujočega kapitala, izkoriščevaloa naših produ- centov in naših ler tujih konzuimien- tov. Trgqviski kapital večinama ni v naših rokaih, zato #a iizlačitrmo z usta- naivJianjcm in podpina'iiiiem konzum- 2iHi zatvocüoy, da ne bodo naši produkti v najvecji^meri predmet mednairodue spekwlaciije in svetovni'h borz. Tako z zadi'ugiaanii prepredeno in dobro vodeiio gospodairstvo bo pomoč liasemw človeku v daJiašnjih krizah in najboljša agitatcija za našo stranko.« Clovek je vesel, ko eita ta izvajianja. Vesel" je take niladine, ki kaže, da na- rod, iiz k'älerega izviira, ni posveöem smrti. Pa-flömoirini« dCvetje v jeseni. Obiskovalci pohor- skiih planinskiih koč pripoveduijejo, da j-e videfi Mos po PoiioTju izvanredno veliko cvetoci'h ja^od. d' Slovensko planinsko drustvo jo imelo zadnjo niedeljo v Ljubljani svoj ; redn-i obcni zbor. V šinši asnodnji od- bor sta bila iz Mariborske oblaisti va- voljiena g\g. siTOtniik Tiller (Celjc) in Davorim Lesjak (Ruse), za. nadzornika pa je Ml izvofjien dr. Senior, Maribor. MpstnJ kino. Petck 4. in sobota 5. novembra: «Visokost plcSc valček!» ] Vclika fümska senzacija v 7. dcjanjih' po istoiinenski opcrcti Lcona Aschcrja. V glavnih vlogah Claire Romrner in Walter Rilla. Krasen film \z dunajsköga življenja. -- Ncdclja 6. in pondeljek 7. novembra: «Krvava noč>. Monu- mentalen pustolovski vGlefilm v 5. de- janjih. V glavnih vlogah lepa Gtna Manes in H. Denevricu. Velika sen- zacija. — Prednazn^nilo: «Razuzdona vojvodinja».,.(Ellen Richter). Kino Gaberje. Petek 4. novembra: «Katera je nioja žena?» Pustolovska komedija v 7. dejanjih. V glavnih vlo- gah Reginald Deny in Marian Nixon. — Sobota 5., nedclja 6. in pondeljck 7.novembra: «Grand hotel Boulevards Sijajna veseloigra v 6. dej. V glavnih vlogah Mady Christians, Dagny Ser- vaes, Erna Morena, Werner Fuetterer, Paul Otto in Celjan Harrq Hardt. Reklamno objave. R Pri ljudeh, ki bolujejo za išiasom, povzroča redno pitje Franc-Jožefove prirodne gorke vode na prazen želo- dec lahko izpraznjevanje želodca, kar ima za posiedico olajšanje in zmanj- šanje bolečin. Zdravniški strokovni listi pripominjajo, da se z uporabo Franc-Jožefove gorke vodu tudi nblaže bolečine v jetrih in v devetem črevu, uporablja se pa tudi z uspchom pri hemeroidah in proti hipetrofiji. Dobi se povsod. R Revmatizem (zahvalna brjava). G. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kcsov- ska 43. Prejel sem Vaše cenjeno zdra- vilo, ko sem bil v Travniku, in upo- rabii sem samo eno steklenico za ma- siranje proti revmatizmu. Po prvem masiranju niacm vec obcutil polovicc prcjsnjih bolecin, ko pa sem porabil vso steklenico, sem bii povsem zdrav. Upani, dn ste iz TravnLka dobili dp- volj pacijentov, ki sem jim Vas pripo- ' roCil. S spoštovanjem S. Grqic. Ivan- čica, 13. II. 1926. — Lek Radio Bal- samika zdeiuje, prodaja in razpošilja po povzetju lal?pratorij, Radio Balsa- mika dr. I RaWejeva, Beograd. Kosov- ska 43. - -v CTB^ Nova partija finega domačega haloškega moss a se toči liter po Din 16'— v Nar. cSomu v Celju. R Barvaste Osrani^žarnice. Z ve- selje.nL do hici je ozko spojeno vcselje do Iwrve. Ako luč ne sluzi »aino v sve- tii'nio svrhio,- tenwec naj bi ä svoj inn poja'vorn tudi vplivala na razpolože- nje, potenii &i> želimo barva^to, ker bai1- va stopnjiuje utdnkovliltos!. Tej> želji popolnoma ustrežejo nove barvasfo Osraji^žarniice, Barvasta prevleka v nasprotjii z običajnim. bairvaßtün: liči- lom zdrži top lot o in je zelo odporna. | Razen toga ima docela motno povr- kino, tako da se zariina žioa ne vidi kot »svietlo Weseeca peiffa1, temveo vsa steklovina kot enakomerno .svetilho telo. Te nave barva«te CXsrain-zaraiice se dobe raizlicno napravljene: kot spe- oijaluo ilu-iniinacijskc svetiljike v J»o- s<:>bno imilili raznwM'jJih za posamična in seirjjska stikala ter kot svetiljfce enotne vrste. Prevleka se izvršuje v «l'ödecih barvah,: rumeno, oranž, rdečo, miodro, zel'eno, pri iiluiminacijsbih sve- ¦tiljkaJi tuidi bolo. Tie razliicne barve onioigočaio najbolj očarujooi dojni pri ilumiiiiaoijali in svetlobni reklami. Ako pa so ne želi izreeno barvasto I line, tomivec sa-mo nalaihm.o bai'va-slo ' tonovanjc ..splosne ra'zsvetl.iav-o, tin sv stopnjiuje razpoložeuje in prijetni ol)- oulek. so v to .svrho na razpolago niovo O&ram-žarmioe v mot'nio ruiirneni atTi rniotno roza barvi. 0.— R 'V'n.se crpke bodo trajale dvakral tako dolgo, ako jib perete v raiztopini > milnih lusk »Labod«.. N-aiinočite noga- vice v topli raJztopinii'»Laboda« in pregnebrte jiih nekolikokrat. pot em pa izperite z vado. — Svila, no.a c. 28 se priporoča cenj. občinstvu za razna prvovrstna dela : moških, ženskih ter 3 sportnih in luksuznih čevljev. 12 • Cene zmerne. Polnjene „U" patpone z brezdimnim smodnikom in trdim anicl. šibrami po Din 2 50. Angleške »ELEY« patrone, polnjene z angi. smodnikom \n angl. trdimi šibrami po Din 2'50 priporoča AEbeipf Ruta^, puškar Celje, Slomäkov trg 3. IP. n. občinstvu na znanje! Speci/amo izdeiovan/e vseh vrst finega mehkega in Škrobljenega moškega peri/a po men in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri I a Celje, Dolgo polje 9 a 1 {visa Winter) 52-5s in jflžitpto irt wtm v Celii 'Cankarjeva ul. ši. it priporoča svoja izvr>stna namizna ter odbi*aina SoHtimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^K WOf* Vzorci na razpolago ! Bramofoni in piošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kak r tudi plošče «His Master's Voice* in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalog:, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GqFicar 8 Leshoiiše^ Gelje kn|igarna in veietrgowina s papirjem, pisalnimi in Hsalnimi predmeti. Stran 6 »NOVA DOBA« Stev. 125, tsBljsica posojiinica a. d. Stanie hraritaih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nad Din 8,000.000-. v Celju W lastmi palači Nat-odni dom Podružnici s Maribor, Sošfanj Sprejema hrenilne vloge. Izvrsuje use denarne, kreditne in posojijsle posie. — Kupuje in prosiaja devize in vaEute. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo St. 4 Kleparsfwo Vodovodne in napfawa stnelovodov» Initalaoije, naprava modern«« Pok**ivanje fttreh in higijenidnih kopalnih sob, = ZVOnikoVi : klosetov in xdravstv. napra«. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvrSujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa«nova dela se prevzame jamstvo. POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg t (tik fame cerkve) tovarnlsko zalogo v«eh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 19-43 Ekonom, hmeljar v vseh panogah gospodarstva izvežban, z nad 20letno prakso kot oskrbnik, z 10 let- nimi službenimi spričevali, ima za pod- lago dve kmetiiski strokovni soli, tudi v lesni in opekarski industriji ixvezban, je prisiljen vsled prodaje pose«ti s 1. decem- brom 1927 službo spremeniti, Cenj. po- nudbe pod »Ekonom« na upravo lista. 3-3 Elehtrotehnično podjetie Karol Fiorjancic V Celju, ConhapjLva wsU It I (poleg davčncga urada). Instalacija elektrlčnih naprav za Iu5 in pogon, telefonov. zvoncev, ratlio-aparatov. Popravljanjs elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi: lestenci, svetilke, dkalniki, motorji, števci, žarnice, potrebščine za radio itd. In ves elektromaterijal. Točna postrežba ! Ccnc nizke ! Proračuni brczplačno ! Popravila pisalnih i|v hitro, eksaktno in poceni izvršuje specijalni mehanik z dol«;oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokaxifia na razpolago. — Pi- salni »trojji novi in trabljenB v atalogi« JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 *A HiiAinn/i iMwlti, frboveljsbl in u S* Hrrlllll I vseb drnoiti rndnibov dobavlja HI I lviiivj) indosfavlja na dom v mesta III -——-. in oMici Franjo Jost, Celje, Aleksandrova ul. 4 0B* Cene znatno aenižatie! ^H ^, %*> HajuEčja zaloga in samoprodaia *\z\i najpplppavntjših 5 . -Jgp- PUCH koles if n in kttles znamke ^af f eV*ff*ad" ^ i^^ ^P* . %a ,, Vsa kolesa s torpedo-prostotekom "^s yH^rr>3s\ /%fW>S. in p o vr at no-stopalno zavoro. Vs' stroji so za ^^W/^^\ Cena od Din IB00'- n«pr«i- l^^ PriPravni. WXmSR IP 4 N*j\e*j» «I«*»delov w«in š'- ° z svt o n"eniu \u/ßfipy*~~» NSgUlyy valnih strojev po najnižjih cenah. J ^** Popravila tujih izdelkov strokov- Največja reparacij- 12 mesecev garancija. njaško, hitro, dobro in ceno. ska delavnica. A. NEGER, Celje, Gosposka ulica št. 32. Inserirajte v „NOYI DOBI"! P r a t i k e Blaznitiove in druzinskB, reklamne koledai-je z nstishom fiFRlE, božične okraske: hrzppspiP, SBÜßni pap'SF, bBNtöllO PErjE in rczs, rüiKe, čarobne svečice za ÖPE90 za preprodajo po najnižji ceni in v veliki izbiri pri tvrdki Goričar & Leskovsek, Ceije Dcia), nabiraj in Popolttoma V3mo Halozite denarne prihranke pri varcuj v mia^u, hrani, varčevati t ....•••. j . • " /¦,(,.-;„ _-: r ,. da stradal n^ boS se no branü stavbeiii in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Ceiju v starostü LASTNI DOM Obrestuje Hr«niine g^ O/A Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po \P /° Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost,treznost ¦»••! naloibi «neska do SO Din bc dobi nabiralnik na dom. ^ ^^ ^^ ^rrr.= pjsarna v Celju, Prešernova ulica 6. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delnlika glavnica Din 50,000.000'— Bezervni zaklad okoli Din 80,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajska c. Breiice, Celje, Črnomeij, Gorica, Kranj, Logate^y Mari- bor, IKIetkowic, Kovi Sad, Novo meoto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Siowenjgradec, Split, Trst.----- Brsojetfnl na«lov« Banka Ljubljana Telefon St. 261, 4t3,502,503 in 504 se priporoča za vse if bančno stroko spadajoče posle« Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.