T^and s-yuAuce.-* NO. 101 Ameriška Domovina AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 23, 1961 SLOVENIAN morning Newspaper ŠTEV. LX — VOL. LX Davčna reforma jim nikakor ni po volji! Poslovni svet hoče poleg starih še nove ugodnosti, odklanja pa seveda omejitve. WASHINGTON, D. C. — Te dni romajo v Washington romarji posebne vrste: tisti, ki se upirajo Kennedyevi davčni reformi. Ta je sama po sebi zelo skromna, obravnava samo par bolnih točk v našem davčnem sistemu. Daje davkoplačevalcem nekaj ugodnosti, nalaga jim pa na drugi strani tudi nekaj bremen, ali kar naravnost ali po ovinkih. Industrijci in založniki se pritožujejo Tako je na primer Narodna industrijska zveza nezadovoljna z reformo, ker daje industriji premalo olajšav. Kar bi zveza rada imela, je znižanje lestvice Za plačevanje dohodnine, ne pa samo male olajšave pri takih odbitnih postavkah, kot s odpisi pri investicijah. Založniki so se pa uprli proti nameravanemu povišanju poštnih pristojbin. Navajajo, da že sami dosti prispevajo k režiji poštne uprave, ker dovažajo svoje pošiljke naravnost na glavne pošte in s tem prihranijo poštam pobiranje pošiljk po mestih. Najzanimivejši so. ugovori proti omejitvi reprezentacij-skih stroškov kot. odbitne po, stavke. Doslej je namreč vsako podjetje lahko po mili volji navajalo take stroške kot odbitne postavke, ker so se dali lahko utemeljiti. Po novem bi smeli znašati ti stroški največ $30.000 na dan po osebi. Tudi zabavišča Temu predlogu so se najbolj uprla zabavišča kot operetna gledališča, bari, nočni klubi in podobna podjetja za večerne zabave. Naša davčna uprava računa, da bi s svojim uačrtom dobila kakih $250,-000,000 več na davkih. Nasprotniki reforme temu ne u-S'ovarjajo, trdijo pa, da bi bili s tem popolnoma uničeni. S tem priznajo po ovinkih, da ujihovi klijentje stvarno ne Plačujejo stroškov za zabavo ^z svojega žepa, ampak na račun davčnih odbitkov. Ako zapraviš na večer par sto dolar-jev, jih ne plačaš sam, poma-Sajo ti pri tem davčni odpisi z Uajmanj 50%. V Njujorku so hoteli vprizo-■‘dti celo nenavaden štrajk, ki Se pa ni obnesel: zabavišča Uaj bi bila par večerov zaprta! Pa so se zbali, da bi se go-stje navadili na solidno živ-t-ienje in so načrt opustili. Novi grobovi Anton Ivančič V Charity bolnici je preminul Anton Ivančič, star 71 let, stanujoč na 19310 Kildeer Ave. Zapušča soprogo Antonio, roj. Ivančič, sestro Paulino Sircely in več drugih sorodnikov. Hči Albina je umrla v letu 1930. Rojen je bil v fari Prem, kjer zapušča brata Rudolfa. Tukaj je bil 55 let. Zadnjih 6 let je bil v pokoju, prej je bil zaposlen pri Towmotor Co. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ in Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. -----o----- Vladne čete v Laosu še sredi ozemlja upornikov PHOUN TANG, Laos. — Daleč v ozadju uporniških čet se dr-ri v severovzhodnem delu dežele nekaj milj od Plaine des Jarres trdna postojanka vladnih čet, ki lih sestavljajo člani plemena Meo. Ti so resnični borci, ki ne marajo komunistov in njihovih laških zaveznikov. Ameriški civilni letalci zalagajo to postojanko z vojnimi potrebščinami preko malega letališča na gorskem hrbtu v višini okoli 3,400 čevljev. Skupno naj bi imelo pleme Meo. kakih 10,000 oboroženih borcev, delno članov redne vojske, delno pa članov milice in prostovoljcev, ki se drže v več postojankah okoli Plaine des Jarres. Boljših sporedov na TV še ne bo kmalu! Vojaške praske na meji Pakistana in Afganistana RAWALPINDI, Fak. — V zadnjih dneh so Afganistanci oonovnoi streljali na pakistanske postojanke na področju pre-ulaza Khyfoer. Pakistanska letala so haito afganistanske .posadke na tem področju obstreljeva-a s strojnicami. Do streljanja je prišlo, po 1 nročno odvisen od televizije, to-Jchnsonovem obisku v Pakista- 1 re3 tudi od podjetij, ki jo imajo nu, ki je z Afganistanom v spo- Načrt za reorganizacijo bo obtičal v Kongresu, kjer zaradi načrtnega odpora tefevizijskih družb ni dobil dosti podpore. WASHINGTON, D.C. — Federalna komisija za komunikacije, znana pod kratico FCC, je v toliko važna za nas vse, ker vlada, oziroma bi morala vladati nad našimi televizijskimi družbami. Doslej se njen vpliv na televizijo ni dosti čutil, pa bi se moral, kajti naša televizija ni ravno na potrebni višini. Novi predsednik FCC Minov je zato napovedal obsežne reforme v televiziji, da bi njene oddaje dvignil na višjo kulturno raven. Minov je naletel s svojimi reformami na velik odpor pri televizijskih družbah, dasiravno reforme same po sebi niso bile slabe. Družbam niso šle v račun, ker bi zahtevale več režijskih stroškov in manj “trgovskih” oddaj. Šle so takoj na delo in v kratkem času prepričale pristojne kongresne odbore, da je predlagana reforma nepraktična. Niso se borile naravnost proti reformam, ampak proti novemu pravilniku za FCC, ki ga mora odobriti Kongres. V pravilniku je namreč dana velika moč predsedniku FCC, predsednika pa postavlja Kennedy, odnosno vsakokratni gospodar v Beli hiši. Da Minov ne bi dobil prevelike oblasti v FCC, je treba odo-biti dbsedanja pravila FCC in s tem bo ostal neokrnjen tudi sedanji vpliv Kongresa na FCC. To je uraden nagib, zakaj je Kongres proti reformi pravil FGC. Pravi nagib je deloma tudi nekje drugje: vsak politik, tudi senator in kongresnik, je Zadnje vesti ŽENEVA, Šv. — Princu Noro-domu Sihanuku, predsedniku Kambodže, se ni posrečilo spraviti skupaj vodnike kraljeve vlade, nevtralcev in Pa-tet Lao, da bi se dcmenili c sestavi k o a 1 i c i j sk e vlade. Princ je dejal, da jc Laos do kraja izgubljen, če se ne bo posrečilo doseči takega sporazuma. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da mora Du Pont de Nemours & Co. prodati svoj del — okoli 03 milijonov delnic — General Motors Corp. tekom prihodnjih deset let. Povezava obeh velikih družb je po mnenju sodišča v nasprotju z določili zakona proti tru-stom. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je včeraj imenoval gen. Curtis E, Le-Mav za novega načelnika glavnega stana letalstva. Svoje mesto bo prevzel koncem prihodnjega meseca. Sedaj je namestnik načelnika. Čez tri leta dobimo svetovno vremensko službo v vesolju WASHINGTON, D. C. — Vojaški in civilni strokovnjaki so s skupnimi napori izdelali načrt, kako bi še 1. 1964 dobili svetovno vremensko skjvjbo v oblakih. Službo bi vršili no* I fUrr • IO/M F 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Reke Missouri, Mississippi, pa tudi Potomac so tako polne odpadkov vseh vrst, da je to že naravnost sramota, je ugotovila nedavno posebna konferenca, ki se je ukvarjala z vprašanjem nesnage v naših vodah, tekočih in stoječih. Vprašanje zdrave vode za vsakdanje potrebe življenja je postalo očitno in pereče, nanj je opozoril sam predsednik Kennedy in obljubil pomoč zvezne vlade. Prvo, kar je potrebno posebno v mestih in važnih industrijskih središčih, pa je vprašanje uničevanja in odlaganja odpadkov. To mora biti rešeno in urejeno na tak način, da ne bo škodovalo človeškemu zdravju. iiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimmiimiiiliiiimiiiiiilimmimiiiiiiii PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiii Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 101 Tues., May 23, 1961 Za zdravo pitno vodo Ob naraščajočem številu raka so začeli v zadnjih letih iposvečati veliko večjo pažnjo čistemu zraku in zdravi pitni vodi, kot preje. Prišlo je v navado, da nihče več ne dvomi v vodo, ki jo točimo iz vodovodnih pip v naših stanovanjih. Da položaj ni tak, kaže lepo obsežen članek, ki ga je o tem vprašanju priobčil v številki American Mercury za april — maj Robert Debevec, sin pok. urednika AD Jacka Debevca. Iz omenjenega članka navajamo nekaj glavnih podatkov, ki kažejo, da je postala preskrba z zdravo pitno vodo eden izmed pomembnih vprašanj moderne Amerike. ❖ Prebivalci malega predmestja Denverja v Colorado so se nedavno začeli pritoževati, da je njihova pitna voda kalna in ima nemogoč okus. Preiskava je dognala, da je dobivalo mestece svojo pitno vodo iz potoka, v katerega je šest drugih naselij odvajalo — odpadke. Če je gladina vode v potoku močno padla, je vodarna črpala iz potoka vodo s temi odpadki vred. Seveda je vodo čistila po vseh predpisih higiene, toda ta je bila še vedno kalna in smrdeča. Sioux City, Iowa, spušča v reko Missouri vsak dan preko deset ton človeških odpadkov naravnost po kanalih. Mesto Omaha v Nebraski dalje navzdol ob tej reki pa črpa iz nje vodo za pitje in druge gospodinjske potrebe. Kljub temu, da porabi mesto letno za okoli $36,000 klora za čiščenje te vode, ima ta često, ko pritaka iz vodovodnih pip, še vedno odvraten okus. Pri zasliševanju v Kongresu o tem vprašanju je kong. John Dingell iz Michigana dejal, da spuščajo v reke in potoke popolnoma nepredelane odpadke klavnice, vsakovrstne tovarne, mrtvašnice in bolnišnice. V odpadni vodi se rede in množe mikroskopsko majhne živalice, ki same po sebi niso nujno vedno nevarne, ki pa prenašajo bolezenske klice. Ko gre taka voda skozi čistilne naprave mestnih vodarn, je velika večina teh živalic uničena, nekaj pa jih lahko le preživi in prenaša nevarnost okužbe. Te živalice niso edino, kar kvari našo pitno vodo, vanjo prihaja tudi na stotine raznih kemikalij, ki jih uporabljamo bodisi v gospodinjstvu ali pa jih spuščajo v tekoče vode Irazne kemične tovarne. Vodne čistilnice niso vedno sposobne odstraniti iz vode vseh človeškemu zdravju škodljivih snovi, ki so prišle vanjo po nepazljivosti ljudi samih. Prebivalci Chanute v Kansasu so nekega dne opazili, da se voda, ki jo točijo iz vodovoda, peni in so mislili, da je ta pomotoma povezan s kako pivovarno. Čez čas so spoznali, da so pene od čistilnih kemikalij, ki so zašle v vodo. Podobne skušnje so doživele tudi druge naselbine, posebno one na podeželju, kjer so često vodnjaki, iz katerih črpajo vodo, preblizu greznic in drugih naprav za odpadke. Strokovnjaki, ki so pregledali vodovodne naprave po raznih predelih dežele, so dognali, da skoro ni občine, katere vodovod zajema vodo na površini, kjer ne bi ta vsebovala ostankov raznih čistilnih kemikalij. Ponekod se te pojavljajo celo v vodovodih, ki črpajo vodo iz globine. Milo stare vrste in praški, ki smo jih nekdaj uporabljali za pranje, se naglo razkroje v svoje prvine in se izgube v zemlji, moderni pralni in čistilni praški pa so često take vrste, da preteče po več dni ali celo tednov predno izgine v zemlji sled za njimi. Da pri tem lahko proniknejo tudi v bližino vodnjakov, iz katerih črpajo vodo za vodovode, ni nič izrednega. Izdelovalci teh čistilnih sredstev izjavljajo, da človeškemu zdravju niso škodljiva, toda nihče ne ve, kak vpliv utegnejo imeti na človeški organizem, ki bi jim bil dolgo izpostavljen. Nekateri izmed njih brez dvoma dražijo našo kožo, pa morda tudi kak drug del telesa in nam povzročajo težave. To vedo posebno dobro gospodinje, ki imajo z njimi največ opravka. Dejstvo je, da je porast števila prebivalstva z naraščajočo civilizacijo povečal količine odpadkov v taki meri, da je treba poskrbeti za njihovo načrtno uničevanje namesto enostavnega odkladanja v naravi, kot je bilo doslej v nava di. Če hočemo ohraniti zdravje, bomo morali poskrbeti za čistočo vode, pa tudi ozračja. Ne pozabimo, da je zasmrajen in drugače nečist zrak človeškemu organizmu zelo škodljiv, v njem iščejo zdravniki vsaj enega izmed vzrokov raka na pljučih. Povprečna družina štirih oseb porabi v Združenih dr-žavad vsak dan okoli 200 galonov vode, torej 73,000 galo-nov na leto. To je ogromna količina! Vso to vodo dobivamo iz rek. potokov, jezer in vodnjakov, od tam, kamor spuščamo neposredno ali posredno vsakovrstne odpadke. Količina teh odpadkov je v Združenih državav tekom zadnjih 20 let porasla za okoli 70 odstotkov in znaša okoli 50 milijonov funtov trdne snovi vsak dan. Pittsburgh, Pa. — V začetku zadnjega meseca se je bavila tukajšna javnost z našo mestno pomladansko politično “žehto.” Tako “žehto” imajo pogostoma po ameriških velemestih, ne le samo pri nas. Saj beremo, kaki “angeljni” vodijo politiko n. pr. v New Yorku, v Chicagu, St. Louisu in drugod. Nismo torej samo mi “Pittsburžani” tako “srečni,” da imamo talke “pošte-njakoviče” med nami. Povsod se najdejo, kakor bolhe in vrabci! No, kaj so pa “žehtali” v našem “Špioburgu”? O tem je nam povedala precej izjava državnega pravnika našega distrikta, ki je v svoji obtožnici obtožil mestnega kon-cilmana R. Green-a, ki je poleg svojega položaja bil še zelo ugleden zemljiški posredovalec in prodajalec na severni strani našega mesta. Državni pravnik je navedel v obtožnici nič manj kakor 40 točk raznih pregreškov, ki jih je kriv obtoženec in obtožnica pravi, da je “defraudiral” za nič manj kakor $11,000. pri raznih pogodbah za razna popravila za mesto Pittsburgh. Poleg zgoraj omenjenega pa so obtoženi še drugi, to je neki R. Lappe, pomožni superintendent v City Lands and Buildings de-partmentu, ter stavbiniski podjetnik L. Martin. Vsi so obtoženi zarote, v kateri so poneverili in “ofrnažili” mesto. Zadevo je imela v rokah porota in obtožene čaka kazen, če se jim ko vse dokazalo, kar se jih krivi. Taka je ta “žehta.” Pogostoma se bavimo pri nas in drugod s tako “žehto” in dobro znamenje ni, da pri vsem tehničnem in drugem napredku, o katerem govorimo ih se z njim postavljamo in bahamo, ne moremo v naši demokratični Ameriki iznajti take učinkovite “žalfe,” ki bi pri taki “žehti” vplivala in tako nesnago enkrat za vselej oprala, izločila in odstranila v področjih političnih zelnikov te naše drugače dobre Amerike! * MOJA KATA ME JE ONI DAN OPOZORILA, kako so neki tatovi pokradli v Scrantonu, tam na vzhodnem koncu naše Penne, kar za $75,000. zlatnine in kožuhov. To so ukradli in odnesli neki Mrs. Collins, na njenem domu. Izginili so brez sledu. Jaz sem ji pa pokazal novico v “PG,” kako so nekje v Michiganu odnesli tatovi iz varnostne shrambe $20,000, neke Department trgovine. Veseli tistih $20,000 in menda hudo prežeti od veselja, pa tatovi niso opazili zraven v nekem zavitku zavitih šip drugih $40,000. Ko je poslovodja trgovine drugi dan opazil tatvino, je to sporočil lokalnem listu in ta je objavil dogodek in zraven omenil, da so tatovi pre. zrli drugih $40,000. Takoj drugi dan je dobil poslovodja nepodpisano pismo, v katerem so se mu tatovi zahvalili za poročilo in pa, da naj tistih $40,000 kar tam pusti, in da se bodo čimpreje zglasili zopet tam in bodo hvaležno segli še po tistih v naglici prezr. tih $40,000. “Well,” je pripomnila Kata, “ti so pa še hujši, kakor so bili v časih sta rok rajski cigani, ki so se klatili okrog Gorjancev.” In o teh mi je Kata povedala to le: “Pred kakimi 60 ali 70 leti so se cigani klatili po vsej Dolenjski. Tudi naša Belokrajina jih je bila polna. Šotorili so po raz-i nih ložah in gozdovih. V ciganskih logarjih je neprestano gorel ogenj. Drva so sekali in nič vprašali čigav je les, kakor da je Bog zasadil gozdove po Dolenjski in Belokrajini le radi ciganov in za cigane. Kmetje so se pritoževali na občine, na glavarstva in dolgo ni vse skupaj nič pomagalo. Žandarji so sicer preganjali cigane in končno je prišlo do neke odredbe, da cigani ne smejo šotoriti v nobeni občini dalj kakor 48 ur, nakar so morali naprej. To so pa pozneje zopet nekako preuredili, da v nekaterih občinah, kjer so imeli dovolj občinskega prostora (sveta), da so jim dovolili bivati malo dalj časa. Zadnji so pazili na nje, a paziti na cigane Je bila prava kunšt in je ta posel zahteval posebne talente. Tako je bilo neke jeseni na Suhorju. Pri mojem stricu sem pomagala žeti ajdo na njivi izven vasi blizu ceste. Od Metlike gori so prišli, en priletni cigan, ki je vodil na ujzdi osla, zadaj pa sta stopala dve ciganki z bisagami. Na Suhorju so se ustavili in začeli beračiti. Ena izmed cigank je šla naprej in se spuščala v pogovor s kmeticami, kjer so bile te doma. Druga pa je hitro obdohila hleve, svinjake in kurnice ter delala načrte, kaj bi bilo dobro za izmakniti in utakniti v bisago. Po drugi strani ji je sledil cigan. Cigani so bili v tem njim prirojenem in priljubljenem poklicu pravi strategi. Ko so vse obšli so žurno odcapljali proti Gorjancem. Tam so izginili v*g6zdni gošči. Ko so se pa suhorake kmetice vračale s polja, da bi pripravila1 kaj za večerjo in ko so spravljale in gonile kure v kurnice, so zapazile, da netkaj kur ni. Začele so klicati kure, kakor so jih zna. le klicati, kadar so jim dajale kaj zobati. V takih slučajih so vse kure in za njimi petelini pritekli skupaj. A nekaj kur ni bilo od nikoder. Pri eni hiši je celo petelina zmanjkalo. Gospodinja se je kar jokala za petelinom, povdarjajoč, da ga je še posebej hranila, da bi bil bolj debel za “Martinovo nedeljo,” ki ni bila več daleč. Njen mož gospodar se je pa jezil: Vidiš, pa si ga zredila za cigane! Drugi sosed je rentačil, da so mu zmanjkale dve kure in je glasno povdarjajoč ugotavljal: “Bogme, to so pokradli cigani, ki so šli skozi vas!” Če dva dni je bilo to javljeno žandarmariji v Metliki, ta je nato obvestila še žandarmarijo v Novem mestu, da so najbrže cigani “poštenjaJkoviči” s plenom odšli na drugo stran Gorjancev v področje patrolne službe novomeške žandarmarije. Dolgo se ni nič slišalo o tem. A malo pred sv. Miklavžem je pa neki metliški žandar prišel v vas jn povedal, da so novomeški žandarji zasačili tistega cigana in obe ciganki, ki so takrat s Suhorja odnesli sedem kokoši in enega petelina. Izdale so ji pa obrane kurje kosti, ki so jih cigani pozabili zakopati. Ves slučaj odkritja je nastal tako le: Tam v “Petelincih,” v gozdu nekje med Poganjšlko grajščino in Stransko vasjo, so cigani navadno taborili. Dva novomeška žandarja sta nekega dneva prišla v tisti ciganski tabor in sklicala vso cigansko prebivalstvo tistega časa v “Petelincih.” Tam na mali trati sta jih izpraševala, kdo je bil tiste dneve kokoši pokradene. Vsi so tajili in se delali nedolžne in starejši cigan je zatrjeval žandarjema: “Gošpod mi smo vsi pošteni, nema ga tata med nami! Takih, ki kradejo mi ne trpimo v naši sredi. Verjemite mi gošpod, da je tako, kakor pravim.” Med tem je pa prišel iz bližnjega grmovja ciganski pes s kurjo kostjo v gobcu. Eden izmed žandarjev to zapazi. Stopi h psu, ta pa jo je pobrisal nazaj med grmovje, žandar stopi dalje za njim in tam za enim grmom je zagledal precejšen kup kurjih kosti in kokošjega perja. žandar stopi nazaj h skupini in veli: “Kaj pa tam le tisti kup kurjih kosti in kup kokošjega perja? Odlkod je to prišlo?” Zdaj so se cigani spogledali in so postali kar malo zmedeni. Starejši cigan je začel iskati izgovora, da so tiste kosti dobili v poganjški grajščini, da bi jih zmleli, ker iz kurjih kosti se da napraviti dobra zdravilna “žav-ioa,” ki pomaga v. mnogih boleznih. Ja, ja, Nacuš,” tako je bilo ime ciganu, je dejal žamdar dalje, “meiso ste pa lepo pojedli in obrali, kaj ne?” Ena izmed cigank se je kmalu na to nekaj zarekla in žandarja sta imela dokaz, kam so tiste kokoši in tisti petelin iz Suhorja izginili. Žandarja sta aretirala štiri cigane in pet cigabk, le eno staro ciganko so pustili v talborju, da so ostale pri otrocih in dveh oslih in enem konju, ki so ga takrat imeli cigani v “Petelincih.” -Pri razpravi v Novem mestu so nato cigani priznali tisto krajo in cigane so zašili, moške vsakega za en mesec v “špehkam-ro,” tiste dve ciganki, pa vsako pc šest tednov, ker so priznale, kako so s pogovori kmetice motile, med tem je pa cigan Nacuš Hudorovič lovil kure in istim s tako spretnostjo vratove zavijal, da niso imele kure niti časa za kako kokodakanje. Vidiš moj dragi Majk, je dejala Kata, maj stri so pa le bili metliški in novomeški žandarji, da so talke tiče znali dobiti v pest — dočim tukaj večina lopovov z bogatimi pleni, ko oropajo banke in drugo izginejo brez vsakega sledu in oblastem fige kažejo. Zraven se pa še zahvaljujejo za kako obvestilo, če kje kaj prezro in pravijo, kar tam pustite, se vrnemo in vzamemo drugič, kar smo zdaj prezrli ali pa pozabili.” Povem vam čitatelji A. D., da ko mi je moja Kata ta dogodek povedala iz davnih dni, da sem se ob njem zabaval in kaj tako primernega h dogodkom današnjih raznih ropanj, še nisem či-tal. Upam, da bo ugajal tudi vam. Vsem čitateljem lep pozdrav, drugič pa o čem drugem. Stari Majk. ------o------ fcevcu, ki je tako lepo pisal v list, pa želim večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Bodite leto pozdravljeni od Vaše stare naročnice Mrs. Mary Shivitz. -------o-------- Ameriške Brezje se zopet odpirajo Lemont, 111. — V nedeljo, 28. maja, bo zopet na štežaj odprta hiša naše nebeške matere Marije Pomagaj na Ameriških Brezjah. Saj mati svojim otrokom hiše nikoli ne zaklepa. Ob vsaki uri, podnevi in ponoči, in vsak dan v letu je mati otroka samo vesela, da jo le obišče. Tako tudi naša skupna nebeška mati Marija Pomagaj na Ameriških Brezjah vedno čaka na svoje otroke. Zlasti čaka sedaj, da pridete k njej za njen slavni god. Zadnjo nedeljo maja obhajamo namreč v Lemontu praznik ali god Marije Pomagaj. Sv. maše bodo ob sedmih zjutraj in ob enajstih dopoldne. Že dolga leta romajo na ta dan k Mariji Pomagaj člani in članice Društva Marije Pomagaj KSKJ in Društva sv. Mohorja iz Chicaga. Tem romarjem se pridružijo tudi drugi otroci Marijini od blizu in daleč. Tako boste storili tudi letos, da bomo dostojno proslavili god svoje Matere in da bomo primemo odprli mogočno vrsto letošnjih romanj na Ameriške Brezje. Romarji ste opozorjeni, da boste lahko opravili sv. spoved pred sv. mašo in med sv. mašo ob enajstih. Ker je sedaj tako zelo polajšan evharistični post pred sv. obhajilom, skušajte vsi darovati godovno darilo Mariji: sv. obhajilo. Romarji! Prinesite s seboj pol. no veselja za Marijino pesem, da bomo nebeško Mater prosili: Marija pomagaj nam sleherni čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas. Mariji bomo vsi izročili godb-vni dar: Mi svoja srca Ti damo, zaupno k Tebi kličemo: Marija varuj nas! V času, ko je vse ozračje tako napeto in so vsi abaki kar nasičeni z elektriko, da je mogoče vsak čas, da se utrga usodni oblak, je gotovo možna samo ena rešitev: Marija, varuj nas! V nedeljo popoldne ob dveh bo majniška pobožnost s petimi litanijami. Verni rojaki ste opozorjeni, da je v nedeljo zadnji dan, da zadostite velikonočni dolžnosti... Pridite, da v Marijino lice se zazremo, saj romarji le eno vemo: Lepšega pač ni, kot Marija Ti! ’P. Odilo. obljubljajo prijateljstvo, češ, da naj bo vse staro pozabljeno, ker nima smisla, da smo razprti. Pravijo da slovenske politične emigracije ni, ker smo se v teku let prilagodili novi domovini. Čisto gotovo je, da tega ne delajo zaradi naših koristi, ampak zato, ker jih boli, da jih stalno napadamo po časopisju, da vedno in vedno odkrivamo njihove intrige, taktiko in metode, ter jih stalno odkrivamo svetu, v katerem živimo. Oni si žiele takih budal, ki prihajajo v domovino, kjer jim po svoje razlago-jo osvobodilno borbo in revolucijo z željo, da bi to čisto “resnico” ponesli v svobodno Ameriko. A ta njihova “resnica” tu ne najde pravega odmeva. Komaj nekaj po “pravici” povedo, se že oglasijo politični emigranti, katerih več ni in dokaže, jo, da je to, kar pišejo njim prijazni listi, samo “resnica” v narekovaju. Čista resnica je čisto drugačna. Ko berejo naša svobodna vpra. sanja o politiki in domovini, morda mislijo, da smo med seboj toliko sprti, da je čas, da nas ponovno zasnubijo, da bi se jih vsaj toliko usmilili, da bi molčali, kadar oni razlagajo slovensko zgodovino od leta 1941. dalje. Če bi bili še tako sprti, smo vsi slovenski politični emigranti popolnoma edini v tem, kako je s sedanjimi razmerami v Sloveniji. Ni bomo te razmere vedno' in povsod tolmačili, posebno, kadar bo kdo hotel pisati čisto ‘ resnico” o teh razmerah. Prav vsled tega je potrebno, da se letos prav vsi udeležimo tako žalne komemoracije, kot sv. maše v spomin na naše padle borce. Kdor se hoče s slovensko politično emigracijo razgovarjati, ta mora najprej razčistiti zadevo z vrnjenimi desettisoči slovenskih domobrancev. Ko bomo slovenski politični emigranti s sedanjimi oblastniki v Sloveniji razčistili to vprašanje, potem se bomo morda razgovarjali tudi še o čem drugem. Odgovor na dosedanja snubljenja in ponujanja roke v spravo pa bomo dali 3. in 4. junija z našo udeležbo na spominski proslave in pri sv. maši. Kdor misli, da slovenske politične emigracije v Clevelandu ni, se bo o tem lahko prepričal na naših spominskih proslavah. Bivši domobranec. Forest City, Pa. — Prihodnji mesec mi bi potekla naročnina, katero pa želim že sedaj Obnoviti. Ne pomnim, koliko let že prejemam Ameriško Domovi-oo, vem pa, da že zelo dolgo. List mi še vedno ugaja, predvsem zato, ker piše odkrito in pošteno in zato pač nima odprte poti v našo staro domovino Slovenijo. Prav tako je tudi z nabožnim mesečnikom Ave Maria. Kako veseli bi bili naši rodni bratje in sestre tam preko morja, če bi lahko prejemali ta dva lista! Povedati Vam moram, da zelo rada berem kolono “Če verjamete al’ pa ne.” Se vedno se spominjam tistih lepih krajev, čeprav sem že 61 let v Ameriki. Razveselim se, ko vidim v listu ime mojega pokojnega strica Jakoba Svigel. Dragi g. urednik, le še naprej tako pišite, da bom imela kaj čitati. Moje misli vselej poletijo nazaj v staro domovino, kjer izmed žive moja sestrična in bratranci, njih na Suhorju, ko so bile tam j Pokojnemu uredniku J. De- Siara naročnica piše fšaš odgovor. Cleveland, O. — Mesec maj se že nagiba proti koncu. Prihaja mesec junij in — naš narodni praznik, v katerem se spominja, mo zlasti tistih naših mož in fantov, ki so bili konec,maja leta 1945, vrnjeni v domovino in v juniju mučeni in pobiti. Tudi letos pripravlja Zveza slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu posebno žalno komemoracijo in sicer za soboto 3. junija ob 8. zvečer v šolski dvorani v Collinwodu. Naslednji dan — v nedeljo, 4. junija, pa prireja Zveza romanje k lurški Materi božji na Chardon Road, kjer bo od desetih dopoldne sv. maša za padle borce. Kakor prejšnja leta, se tudi letos udeležimo tako proslave, kot sv. maše; da dostojno počastimo spomin naših sinov in očetov, ki so za vero in narod žrtvovali svoja življenja. Letos ima naša udeležba še drug pomen. Prejšnja leta se 'morda nisi mogel udeležiti, imel si vzrok in nihče ti tega ni štel V zlo. Letos je pa na-ša udeležba še bolj potrebna. Prav v zadnjem času slišimo in beremo, kako med nas prihajajo iz domovine poslani, ki nam ponujajo svoje krvave roke in Poskusi s ciljem: električni avto 2e v dogledni prihodnosti naj bi po mestnih ulicah namesto hrupnih avtomobilov, ki bruhajo pline iz izpušnih cevi, krožila električna osebna vozila, ki bi jim baterije zagotavljale potrebno energijo. Zamisel sicer ni nova, vendar doslej ni bila izvedljiva predvsem zaradi teže baterij in motorja, pa tudi zaradi vrste drugih tehničnih težav. Zdaj je avtomobilskim tehnikom priskočila na pomoč elektronika. Kaže, da bo tehnični vozel kmalu razvozlan. Klasične baterije z akumulatorji so zdaj že mnogo močnejše, tako da jih bo mogoče uporabiti v mestnem prometu na kratke razdalje. Pravijo, da bi majhna in lahka vozila s tako baterijo lahko tudi po dve uri krožila po ulicah. Z vozili, ki bi zmogla do 55 km na uro, bi si poslovni ljudje, ki prevozijo kakih 45 km dnevno, prihranili nad polovico sedanjih izdatkov za bencin. Nedavno je poročal francoski tisk, da je iznašel neki brazilski inženir žepni podobno seveda n-strezno večjo baterijo, ki bi .1° bilo mogoče uporabiti kot vir pogonskega sredstva za avtomobile. Francoski znanstvenik Gre-goire je že pred leti govoril 0 možnosti, da bi iždelovali akumulatorje brez tekočine. Takšni akumulatorji bi bili uporabni pet let. Neko ameriško podjetje napoveduje za bližnjo prihodnost majhne, neslišno vozeče električne avtomobile za mestni promet. k: ^ n a o ss m: jl /lMERi$kyi Domovi im/1 um-c r i e/% m—ho iw» c AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER fnia potrebno število helikopter, jev in lahkih letal brez katerih je njeno poslovanje posebno sedaj v dobi momzumslkega dežja popolnoma nemogoče. Zunanji minister Green je označil pristanek sovjetskega zunanjega ministra na njegov predlog za velik uspeh. Prekmurska nova maša v Kanadi Lethbridge, Alta. — Naši dobri prekmurski Slovenci so letos posebno srečni in počaščeni: poslali bodo enega svojih sinov pred oltar. Ta čast bo zadela g. Štefana Gyorkos iz Medicine Hat v Alberti. Novomašnik je bil rojen dne 30. maja 1927 v Turnišču. Dve leti je bil istar, ko je prišel s svojo mamo v Kanado. Oče Štefan je namreč odšel v Kanado, pred no je bil mali Štefek rojen in je torej svojega sina spoznal šele leta 1929, ko je prišel z ma-nao za njim. Dekliško ime no-vomašnikove mame je bilo Manija Pivar. Oba sta doma iz Turnišča v Slovenski Krajini v Prekmurju. Družina Gyorkos je ves čas živela v Medicine Hat v Alberti. Oče je izučen krojač. To obrt je izvrševal ves čas tudi tu v no-Vi domovini. Poleg krojačni-ce ima tudi čistilnico oblek. Gyorkoševa delavnica je prav dobro vpeljana, ker je lastnikova družina poštena in spoštovana. V novomašnikovi družini so enajstkrat zibali, trije otroci so majhni umrli, osem jih pa še živi. Novomašnik Štefan je drugi otrok v družini, prva je bila sestra. Novomašnik ima pet sester in dva brata. Razen ene sestre so vsi poročeni, zato bo na dan nove maše skakalo okrog 'srečnega strica duhovnika kar 22 nečakov in nečakinj. Odlikovana roditelja sta še zdrava in čvrsta: oče je bil 58 let star, mati pa 55. Jaz sem novomašnika spoznal te dni, ko sem bil na misijonu v Edmontonu glavnem mestu Al berte. Tu je tudi centralno semenišče sv. Jožefa, kjer se naš Štefan vestno pripravlja za duhovniški stan. Govorila sva lepo slovensko in prva stvar je bi-ffi, da sva zapela: “Marija, nebeška Kraljica, Ti celega sveta Gospa!” Novomašnik je namreč izvrsten pevec in bo gotovo užitek poslušati njegovo novomaš-ho “Glorijo.” Ljudsko in višjo šolo je g. Gyorkos obiskoval v Medicine btati filozofijo in bogoslovje pa je končal v Calgary. V to ško-fijo namreč novomašnik spada. Nova maša bo v Madicine Hat v cerkvi Kristusa Kralja v ne- deljo 28. maja ob pol dvanajstih dopoldne. Slovenci ste na novo mašo vabljeni. Iz Alberte se boste lahko pripeljali z avtomobili, samo malo se je treba organizirati. Slovenci iz Winnipega, kjer je toliko prekmurskih rojakov, imate lepo zvezo z vlakom v soboto zvečer ob 10. uri na železni, ci Canadian Pacific in ste ob 9:30 zjutraj v Medicine Hat. Tudi Slovenci iz bližnje Montane iz Great Falls in Butte nimate daleč. Lahko pridete z avtomobili še isti dan. Menda je naj lepša pot skozi Shelby. Mejo prekoračite v Sweet Grass, Mont. Medicine Hat ni daleč od meje. Je to zelo živahno industrijsko mesto in šteje okrog 30,000 prebivalcev. Naslov novomašniko-vih staršev: Mr. Steve Gyorkos, 339 N. Railway St., Medicine Hat, Alta, Canada. Prekmurski rojaki boste lahko novomašniku in srečnim staršem pismeno čestitali. Prekmurskim Slovencem v Chicagu bodi povedano, da se bo g. novomašnik s svojimi starši najbrž udeležil romanja pri Mariji Pomagaj v Lemontu na Prekmurski dan zadnjo nedeljo meseca julija. Bog daj, da bi bila želja vsem izpolnjena! P. Odilo O. F. M. Diefenbaker priznal nevarnost rdeče Kube OTTAWA. — Predsednik vl-a držav, kot tudi ne za odločnejši de John Diefenbaker se je pri- nastop proti Kubi in za kanad- Frost pripravljen na posredovanje v stavki Royal York hotela TORONTO, Ont. — Predsednik polkraj inske vlade Ontario Leslie Frost, ki je že 20 let stalni prebivalec Royal York hotela, pa sedaj ni bil v njem že od 30 marca letos, se je ponudil za posrednika v stavki, ki se je začela 24. aprila. Frost je bil tedaj na poti po Evropi. Ko se je vrnil v Toronto, ni šel v hotel zaradi stavkovnih straž. Sedaj se stalno vozi domov v Lindsay. Izjavil je, da obžaluje; da je prišlo do spora med upravo hotela in njegovimi uslužbenci in da je vlada pripravljena posredovati, kakor hitro bosta dbe strani pokazali voljo za sporazum. Doslej položaj za posredovanje po vsem sodeč še ni zrel. ! družil svarilu predsednika Zdru. žtnih držav Amerike Kennedya glede nevarnosti, ki so komuni- ske stična Kuba predstavlja za ves ameriški kontinent, prav posebno za njegov srednji in južni del. Predsednik Kennedy, njegova žena in spremstvo so zapustili glavno mesto Kanade v četrtek ob 10:12 ob navzočnosti vodnikov dežele in večjega števila občinstva, ko je godba igrala “Will Ye no Come Back Again?” Dve uri pred odhodom sta vodnika obeh sosednjih dežel izdala1 zaključno poročilo o svojih razgovorih. V njem sta poudarila potrebo o pospešitvi gospodarskega razvoja in socialnih reform na vsej zahodni polobli. To naj bi zavrlo težnjo k diktaturam in okrepilo demokratična stremljenja in vlade. Podčrtala sta soglasje glede nevarnosti, ki jo predstavlja režim na zahodni polobli povezan s komunističnim vodstvom izven tega dela sveta mirnemu razvoju v državah Latinske Amer-i ke. Izjava meri jasno na Kubo, čeprav at ni v njej omenjena. Zaključno poročilo kaže, da sta se Kennedy in Diefenbaker raz-govarjala tudi o skupni obrambi ter o Obveznostih, ki jih imata obe deželi do zaveznikov onstran Atlantika, o splošno razorožitvi, o mednarodnem položaju v Laosu ter o gospodarski pomoči, ki jo bo moral svobodni svet nuditi gospodarsko nerazvitim novim državam Afrike in Azije, če naj bodo te obvarovane komunistične revolucije. Po svojem povratku v Washington je predsednik Kennedy izjavil, da je bil njegov obisk v Združenih državah izredno uspešen. Ameriški predsednik in njegova soproga sta bila povsod izredno ljubeznjivo sprejeta, s sko sodelovanje pri načrtu za gospodarski razvoj držav Latin-Amerike. Na Kanada dsMošh 0HD, fcda S3 šs m vMmhl WASHINGTON, D. C. zadnji seji sveta Organizacije ameriških držav je njegov predsednik Fernando Lolbo iz Brazilije, dejal, da so ga “dosegle vesti,” ki kažejo, da v Ottawi preudarjajo vprašanje vstopa Kanade v GAD. To je vesela novica, je izjavil Lobo. Več dela ali socializem VANCOUVER, B. C. ..— Trgovinski minister George Hees je dejal, da obstoja možnost socialistične zvezne vlade, če nei bo skušal poslovni svet povečati prodajo in produkcijo ter u-stvariti več delovnih mest. Minister je pozval tako industrijo kot delavstvo, da morata sodelovati pri rasti in gospodarskem razvoju dežele, da bo ta lahko nudila vsem potrebno zaposlitev in sredstva za dostojno življenje. Če do tega ne pride, se lahko dogodi, da se bo naveličana javnost obrnila od sedanjega gospodarskega sistema. Sendviči na železnici skoraj čisto neužitni? OTTAWA. — V parlamentu je prišlo pretekli teden do ostre kritike sendvičev, ki jih prodajajo na kanadskih železnicah. Poslanec Frank McGee iz Ontario je dejal, da kupuje te send- poslanec. viče na železnicah že leta in leta, da pa se mu doslej še ni posrečilo v celoti pojesti niti enega, ker da so skoraj nevžitni. Po njegovem ne morejo ti sendviči, pa naj bodo že obloženi s sirom ali šunko, stati več kot pet centov, čeprav jih prodajajo po 35 centov. Prometnega ministra Leona Baker jie pozval, iaj preišče položaj, ki ga je edino mogoče označiti kot “goljufijo proti potujočim v Kanadi.” Ta sendvič bi bilo mogoče označiti kot del zarote, da se požene potnike od uporabe železnice, je zatrjeval Diefenbaker poln upov c d sestanka na Dunaju OTTAWA. — Predsednik vla- Njegova pripomba je nemara ;de John Diefenbaker je dejal v v zvezi z razgovorom predsedni- j parlamentu, da upa, da bo seka ZDA Kennedya z vodniki. stanek Kennedya in Hruščeva 3. Kanade v Ottawi ob priložnosti njegovega obiska. Kennedy je izrazil željo, da bi se Kanada pridružila ostalim ameriškim — Guayaquil je edino pomem. bno pristanišče države Ekvador v Južni Ameriki. Ali se sprašujete, kam bi šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preži-t'eli Vaš letni dopust. Mi iskreno upamo, da bo Vašim željam odgovarjal ftaš na novo odprti VALENTINE RANCH INN Kako priti do njega? Iz Bathursta vzhodno na 401, nato na sever po Woodbine Ave., skozi Sutton in Beaverton, pri Brechi-u na Hwy 12, nato froti severu po Hwy 69 na Fair Valley, od koder je že označeno. Kaj Vam nudimo? Počitniški dom, plavalni bazen, otroško igrišče z °troškim bazenom, buffet, športna igrišča, možnost taborenja, plešišče ha prostem. Razdalja od Toronta je 80 milj. Se priporočata lastnika: Z. A. Verbič in S. šajnovič. Za rezervacije se obrnite na World Travel Service Ltd., 258 College SG Toronto, Tel.: WA 3-4868 ali WA 3-4261. svojo ljubeznivostjo pa sta tudi sama osvojila srca vseh, ki so prišli z njima v stik. Javnost je bila posebno- navdušena z;a predsednikovo soprogo. V političnem smislu je obisk imel le delno uspeh. Kennedy je brez dvoma napravil s svojo pojavo na javnost izredno dober vtis, kar bo vplivalo -ugodno na medsebojne odnose, ni mu pa uspelo dobiti vlade za vstop Kanade v Organizacijo ameriških in 4. junija na Dunaju izboljšal c d noša j e med zahodnim in komunističnim svetom. Vodnik opozicije je opozoril, več upanja, da ne bomo razočarani. državam in talko okrepila stabil- j da je sestanek izredno važen, da n-ost GAD. Predsednik vlade j p® ne smemo staviti nanj pre-Diefenlbaker je za enkrat predlog odklonil, ni pa izključeno, da bo kasneje odločil drugače. Vlada je db-ljubia, da bo po-sa-]a -svojega opazovalca na med-ameriško gospodarsko konferenco v Urugvaj 15. julija. V slučaju, da bi Kanada res vstopila v GAD, bi morala verjetno plačevati na leto v njen upravni sklad okoli milijon dolarjev od -celotnega proračuna 9 milijonov. Od te vfote prispevajo ZDA 6 milijontov, ostanek pa vse ostale članice skupaj. Manjšo vsoto bi prispevala tudi v -sklad za g-ospodanško pomoč. ----o------- Zločinec, ker se mu krčijo možgani? Preiskava naj omogoči sprejem volivnega zakona QUEBEC, Que. — Predsednik vlade Lesage upa, da bo preiskava delovanja Union Natio-nale javnost tako omehčala, da bo pripravljena sprejeti tako strog volivni zakon kot ga Kanada doslej še ni poznala. Da tbi napravila čim viečji vpliv na javnost, objavlja komisija vse podrobnosti preiskave o tem, kako se je Union Natio-nale znala skozi 20 let obdržati na vladi. TORONTO, Ont. — Odvetnik M. O. Watson je pred sodiščem razlagal, da je neki 50 let stari Clifford Beaisant postal vlomilec, ker se mu krčijo možgani. Rdeči pristali na zahtevo Greena glede Laosa ŽENEVA, Sv. — Kanadski zunanji minister Green je na konferenci 14 sil zahteval, da dobi Beaisant je nadpovprečno bister mednarodna komisija za nadzi- in premožen risalec kalupov in raznih industrijskih modelov. V zadnjem -času so se mu začele krčiti možganske celice, kar omejuje njegove možnosti za nadzor misli in želja. Beasant je lani vlomil na -dveh krajih in je svoje dejanje priznal. Odvetnik je izjavil, da se je Beasant podvrgel zdravljenju, da pa 'zdravnikom bolezni ni uspelo zaustaviti. ’ ranje premirja v Laosu helikop-terj-s in druga potrebna prometna sredstva za nemoteno opravljanje svojih nalog. Sovjetski zunanji minister Grotmiko je po začetnem omahovanju priznal potrebo, ki jo je. navedel Green. Komisiji je konferenca poslala vprašanje, kaka sredstva vse potrebuje za redno- vršitev poslov. Sadijo, da bo ta v najbljižji bodočnosti do- Muzej v "vremenski kuhinji" Obnovljene barake antarktičnih odprav izpred petdesetih let bodo preuredili v antarktični muzej. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Sodobna tehnična sredstva so raziskovalcem Antarktike pripomogla do vrste odkritij o sestavi tal ter o podnebnih in drugih razmerah na celini ob “zemeljskem vznožju” ali v “sveto-vni vremenski kuhinji,” kakor nekateri označujejo področje okoli južnega tečaja. Tako so na primer ugotovili vzhodno od raz-iškovalne postaje Byrd, da je ledeni oklep debel 4,270 metrov in da je 2,500 metrov te ledene odeje pod morsko gladino. Sov-jetslki raziskovalci so premerili eno izmed gorskih verig, v vzhodnem delu Antarktike in ugotovili višino 3,000 metrov, čeprav je pogorje v celoti 900 metrov pod ledom. Po doslej Zbranih podatkih sodijo, da je ledena odeja na Antarktiki povprečno po 2,000 metrov debela. Področje okoli južnega tečaja bi torej pokrivala gmota 26 milijonov kubičnih kilometrov ledu, kar je devet desetin vsega večnega ledu na našem. planetu. Med preostalimi desetinami ga je devet odstotkov na Arktiki, vsi ledeniki med visokimi gorami pa ga premorejo komaj stotino, še domišljijski račun: če bi se stajal vse antarktični led, bi se gladina vseh morij zvišala za 60 m. Vrtalci ledu na Antarktiki so ugotovili kakor že prej na Gron-lanjdiji, da je temperatura led-u tem nižja, čim globlje prodro. Po tem sodijo, da se je pod 300 m debelo ledeno odejo ohranila hladnejša klima izpred 1500 let. S posebno vnemo so raziskovalci proučevali velike antarktične ledene masive, ki plavajo na morski vodi kot velikanske, zelo dolge plošče. Po najnovejših ugotovitvah zavzema ledenik v Wedellovem morju površino 415,000 kvadratnih kilometrov in bi bilo na njem dovolj prostora za vso Švedsko, Roissov ledenik pa je tretjino večji (približno tolikšen kot Francija). Eden izmed plavajočih ledenikov je dolg 375 in širok 108 km. Vzhodni del Antarktike se precej razlikuje od zahodnega. Pod ledom vzhodne Antarktike, katera tretjina dostiga povprečno višino 3,000 m, je kopno z dvema gorskima verigama, ki imata do 4,000 m visoke vrhove. — O zahodni Antarktiki pa sodijo po podatkih, ki so jih posredo-vnli seizmološki instrumenti, da pokriva ledena odeja skupino otokov. pravila na južni tečaj. Shacken-ton se je moral leta 1909 vrniti, ko je imel do cilja le še 21 milj. Robert Scott je sicer prišel na tečaj, vendar šele za Norvežanom Amundisenom; ko se je vračal, je svoj polovični uspeh plačal z življenjem: zmrznil je v ledeni puščavi. Novozelandski raziskovalci, ki urejajo Shackletonov in Scottov tabor, pravijo, da je zaradi stalno nizke temperature užitna še vsa hrana, čeprav so konser-ve stare dobrih petdeset let. ------O------- PŠENICA JE TAM DOMA Eno četrtino države Kansas je povprečno vsako leto posejano s pšenico, vendar pridela Kansas eno četrtino vse pšenice v Združenih državah. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Sprejme se v službo starejšo žensko, da bi gospodinjila in stregla bolehni ženi. Lep dom na deželi. Katera želi, naj se zglasi pri John Miklič, 495 West Grace St., Bedford, O. Tel: BE 2-0670. (23, 24, 26 maj) MALI OGLASI Stanovanja oddajo Trisobna stanovanja s posebnimi pečmi, kopalnico, modernizirana oddajo na 1193 E. 60 St. Vprašajte zadaj v pritličju ali v stanovanju št. 2 zgoraj. Kličite HI 2-2009 po 7 zv. (101) Naprodaj Beverly Hillls — Euclid — lesen bungalow s 4 spalnicami, več posebnosti, garaža za 2 kare. Kličite KE 1-7570. (102) Odda se stanovanje dvema ali trem odraslim osebam. 5 lepih sob spodaj, lep porč in lep sadni vrt. Vse v najlepšem stanju. Topla voda in gorkota. Odda se s pohištvom ali brez pohištva. Naprodaj je tudi pohištvo. Na 6605 Bonna Ave. Vpraša se na 1258 E. 61 St. zadaj. —(103) Sobe se odda 4 sobe zgoraj se oddajo slovenskim, odraslim ljudem. 1 Vprašajte od 3. ure naprej na 1214 Norwood Rd. —(103) Stanovanje se odda 4 nanovo dekorirane sobe z j vročo vodo se oddajo za samo I $35.00 mesečno, na 1123 E. 63 St. Vprašajte zadaj! ZULICH PRIJATELJA — Pet let stara Coranne de Cartier v Petioorthu na tAngleškem ima malega ■prijatelja, ovčko, ki jo rada spremlja, kadar gre od doma: Na sliki ju vidimo na poti skozi naselje. Že dalj časa se mudi na Antarktiki novozelandska odprava, ki stanuje v skoraj že pozabljenih taborih, iz katerih sta šli pred kakimi petdesetimi leti na ! pot odpravi angleških polarnih j raziskovalcev Shackletona in Scotta. Ohranjena taborišča in predmete v njih (opremo, instrumente, konservirano hrano) nameravajo člani novozelandske odprave spraviti v prvotno stanje in vse skupaj preurediti v nekakšen antarktični muzej. Pobudo za to zamisel je dalo! novozelandsko antarktično dru-! štvo, ki je poslalo odpravo k rti-: n E** ČAKAJTE,^mnpak čema Evans in Royds v Rosso- j ko se prehlad pojavi! vem morju. Muzej naj bi bil J MANDEL DRUG neke vrste spomenik vneme in , 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 prizadevnosti raziskovalcev, ki i. Cleveland 10, Ohio , , v , , . , Naročila spreiemamo in razpošiljamo sta se pred vec kot 50 leti od-j tudi po poStil INSURANCE AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio * . KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! |pA;MV; Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM II. del Še vedno je slonela na zofi in upirala noge ob mizo kakor trmast otrok, toda brez pudra in rdečila ji je bil obraz videti truden in naveličan. “Zakaj mislite nazaj Nataša, če veste da vam škoduje? Oživljati sanje je brez pomena.” “Toliko stvari je brez pomena in jih vendar delamo. Iz navade.’ Spustila je noge na tla in se zravnala. “Silva, ali vas smem tikati. Nekoč sem sicer vsakega, toda vi ste tako resni. Lažje bi govorila, če bi smela misliti, da ste mi prijateljica.” Ni ji mogla odreči. Vstala je in jo poljubila na lice. “Seveda, Nataša. Zakaj ne, le toliko sem starejša od tebe in morda preresna zate?” “Ti imaš nekaj, kar jaz nimam, nekaj, kar je imela v moji vasi stara žena, ki mi je vedno, kadar me je srečala, rekla: ti uboga revica, še potlej, ko nisem hodila več v cerkev in so me vsi sovražili. Ko sem prišla iz gmajne, sem našla samo še njeno kočuro. Slamnata streha je bila udrta, okna slepa in tam ob steni, kjer je imela stara Mara butare, so rasle koprive. Umrla CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ST. CHARLES — 3 bedroom, story brick with double garage. 2V2 acre landscaped. Fruit trees. !3 mi. N. St. Charles near river. $25,500. By owner. FL. 8-3042. (102) WEST CHICAGO - SELL, TRADE OR LEASE. New Modern, Lovely spacious bedroom house. 5 Wooded acres. $55,000. H. ERWIN, 11 E. GOETHE, CHICAGO WH 3-4877. (101) HINSDALE, RARE OPPORTUNITY Transferred owner selling 3 bedrm brick ranch. In incorporated Willow Brook area. Price of $29,900 is $5,000 under new homes to be built 2 Fireplaces. IVz baths. FACULTY 3-6943. (102) je, ko me ni bil več v vasi. čuj, Silva, samo nekateri ljudje imajo tisto v sebi. Ti imaš, tudi oči imaš take kakor starka Mara.” Tresla se je. V tem hipu, ko se je dotaknila dobrega človeka iz preteklosti, se je Silvi zazdelo, da je zgubila tla, da se lovi za besede stare Mare, ki je ni več. Zavita v modro haljo, ki ji je segala skoraj do peta, je bila kakor velik 0-trok, ki je pričakoval obiska, človeka, ki bo sedel k njej, ji morda pobrodil po laseh in ji rekel: ti uboga revica. ‘Preveč misliš nazaj in veliko let svoje mladosti si izgubila, Nataša. Zdaj ti nekaj manjka ne moreš pritakniti tega novega, zrelega življenja naravnost na otroška leta, ki so ti še v spominu. Tisto vmes je bila samo zverižena podoba dekVkih let. Lahko si mislim.” Sedla je nazaj in jo začudeno gledala. “Kaj si lahko misliš?” Stisnila je usta. “Vem, kaj misliš,” je rekla trudno. “Sama med moškimi. To misliš.” “Tudi,” je rekla Silva brez usmiljenja. “Zdi se mi, da še vedno veruješ v tisto, kar uče v cerkvi, čeprav ne hodiš v cerkev,” je rekla posmehljivo. “Mrtvega telesa nihče ne ljubi, sem ti rekla nekoč.” “Nekaj je vendarle, kar meji to, kar noče biti omejeno, je rekla Silva. “Ne ubijaj, ne kradi, ne poželi kar ne smeš imeti.” “Ti verjameš v to?” “Morda ne tako kakor ti misliš, toda včasih se vsak človek ustavi ob prepadu in pogleda vanj. Rad bi videl, kaj je na dnu.” “Tako čudno govoriš.” “Glej, Nataša, sama si mi rekla nekoč, da si v gmajni živela iz dneva v dan. Imela si samo eno željo: živeti, ostati živa. Neprestano beganje iz kraja v kraj iz tega beganja sovraštvo do tistih, ki so te gnali in vendar bi brez tega beganja življenje bilo monotono. Ostala bi ti le bleda romantika razdeljena med Vo-lodjo in Razpetem, toda ta romantika bi uničila še zadnji drobec namena, ki si ga imela, ko si odšla v gmajno. Zakaj si potlej šla?” Videla je njene začudene oči, iz katerih je gorel strah. Morda še bolj razočaranje, da nekdo spodmika temelj, ki je zasilno držal stavbo blestečih misli in prepričanje, da ima delež pri svobodi. “Morda bi morala umreti” je rekla čudno razstrgano. “Našli bi me z odrezanimi prsi, zmrcvarjeno in danes bi imela spomenik. Predstavljala bi delček svobode, moje ime bi bilo v knjigah. Po strahovitem in zverinskem mučenju je darovala svoje življenje na oltar svobode Nataša Razpet. Ne, Silva, tega nisem zmogla, vedno sem se bala misli, da bi me mogli ujeti. Tiste ure pred smrtjo, stati in gledati v drobne luknjice cevi, ki so naperjene nate in misliti, da boš mrtev, da ti bo mlaz krvi prepojil obleko.” Zdaj se je v resnici tresla, roke so ji trepetale in ni jih mogla umiriti. Sključila se je na zofi in s svojim belim obrazom strmela v steno. Silva se je pomaknila čisto k njej in jo prijela za roke. “Ne misli na neumnosti, Nataša. Ni vsakemu dano, da bi za neko idejo dal življenje. Samo nekateri so bili in še 'od teh so bili mnogi, ki so idejo prekleli, ker so mislili, da si bodo življenje rešili. Padli so vseeno. “Prav imaš, Silva. Nekateri ne morejo. Tako strašno je videti, ko se mrtvo telo sesede. Kakor bi nekdo z nožem prerezal z žitom nabito vrečo.” Silva ji ni mogla umiriti rok. Zdaj se trepetale še njene, groza, ki je prihajala iz Natašinih oči, se je oprijemala tudi nje. “Silva, ali mote rta smrt obsojeni prekleti ljudi?” “Pusti me, da ti povem, ne morem sama nositi. Župnik je bil v Hinjah in podpiral je bele. Obsodili so ga na smrt. Sami so ga obsodili in stražili so ga do svita v kolibi. Nobene ni rekel in ko so ga ob svitu gnali navkreber, je šel kakor na sprehod. Boris mu je potisnil lopato v roke. Snel je suknjič in ostalo mu je samo tisto belo pod vratom. Čisto mirno je kopal, zadaj sta bili dve brezi. Samo včasih je dvignil glavo in pogledal skoz tista debela očala in vselej se mi je zdelo, da gleda samo mene, ki sem stala za nizkim gabrom. Ko je bil do kopače globoko, se je Borisu zdelo dovolj. Vzel mu je lopato in jo zagnal na stran. “Molil bom,” je rekel, “zakaj Bog bo terjal mojo kri iz vaših rok. Stal je sredi plitvega groba in roke je imel sklenjene. Imel je dolge, kmečke reke in tista njegova podolgovata glava se je skoraj dotikala nizko sklonjenih brezovih vej. Potlej ga je Boris oškropil s svojo brzostrelko in sem zaprla oči. Toda ko sem! jih odprla, je še stal in tiste dvojne oči so bolščale vame in usta so se mu še premikala. Ko je pričel padati, sem stekla in bežala skoz ro-bidje navzdol.” Silva je nepremično sedela in ni upala odpreti oči. Natašine roke v njenih so ji bile ob kolena in Silvi se je zdelo, da drži med prsti gladko, presekano kačje telo, ki otepa okoli sebe. Šele zdaj se je zavedla in s krikom skočila pokonci. Nataša je zdrsnila na stran, oči so se ji 0-brnile in ko jo je Silva položila po dolgem na zofo, je neznan krč vil lepo telo kakor protje. Vedela je, da ne more pomagati, da je vse, kar more storiti, samo to, da jo drži, da ne pade na tla. Nato se je Natašino telo zleknilo kakor pri mrliču in mlahavo ležalo na zofi. Čez ustnice ji je pritekla slina in meglene oči so obstale na Silvi. Silva je videla, da se je zavedla. “Ti uboga revica.” Šla ji je s prsti skoz lase. Bili so prepoteni. Z robcem ji je brisala čelo. Skozi lepo mlado kožo So vrele kapljice znoja. Telo, oblečeno' v modrc haljo z rumenimi zvezdicami je leža- strašno.” Zravnala se je in sklenila ro- ke- mh Hill “Silva, tu ne morem več živeti. Proč moram. Vse te vasi sem nekoč videla. V Ljubljani bi bilo zame vse novo. Tam bi pozabila.” Making yaur ciiy a better place to live, work and raise a family— the result of a Savings and Loan business lo negibno in se oddihavalo. skvi zemlje in vse se vidi tako Bilo je brez moči, brez volje, velika lutka. “Ali ti je boljše, Nataša?” Samo malo je odprla usta, toliko, da je kapnila skoz nje besedica olajšanja za Silvo. Nista več govorili, Silva je čepela ob njej in ji božala roke. Zunaj je bila tema že tako gosta, da podpeškega hriba ni bilo več mogoče videti. V sobi je ležal težak vonj, ki mu Silva ni vedela dati imena, toda zdelo se ji je, da prihaja od Natašinih mokrih las. Šele čez dobro uro se je Nataša vzdignila in sedla na zofo. Silva je odprla okno na vrt. “Pomagam ti priti do okna, Nataša. Tako dober zrak je zunaj.” Ob Silvini roki je prišla do okna in se naslonila na polico. Od zelenja na vrtu je prihajal svež, pomirjevalen duh zemlje, ki je ležala pod gostimi zvezdami. “Še to moram povedati, kar je rekel Boris, ko so se vrnili nazaj,” je rekla s čudno hlastnostjo. Silva ji je z roko zaprla usta, toda odtrgala jo je in z mirom, ki je dihal grozo, rekla: “Še nekaj časa je trepetal hudič farski. Prav kakor da se je samo potuhnil in da mu telo trepeta le od zadržanega smeha.” Silva je gledala tja čez v temo kakor da išče tisti dve beli brezi. “Toliko je groze v preteklosti, draga,” je rekla tiho. “Preveč groze in tako malo lepega.” “Da, preveč groze,” je rekla Nataša. Groze in beganja pred njo. Toda zdaj nimaš več kam bežati. Stojiš na tej ravni plo- “Mislim, da nekoč pojdeš,” je rekla s čudnim prepričanjem Silva. Negibna je bila noč zunaj. Le vonji, ki jih je dihala trava in prvo cvetje, so jo delali živo. Zvezde so mežikale v nedogled, kakor da nimajo konca. (Dalje prihodnjič) 813 East 185th St. 25000 Euclid Ave. 6235 St. Clair Av». Cleveland, Ohio GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. .... 17002 I^tkeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEndorson 1-2088 KEnmore 1-6300 Modtono podjetje — Zmerne cene -'vU; ciT Uvk';;:: mm Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMHULANČNA POSI.UGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 im g MIAMI BEACH MOTEL Opportunity for husband and wife team, recently widowed. Owner wants to retire. Will sell her fine business with land and bldg, for $139,500 with 29% cash. 1960 verifiable income was from stores $10,000 from motel apts. and rooms $20,000. See all ^the figures in my office. GEORGE STUCKER, REALTOR LO. 1-1430 if j , (103) BERWYN — 6-sobni zidan bungalow, zgotovljena soba zgoraj; 3 spalnice, velika kuhinja, mod. kopalnica, velik lot. $17,800. Bishop 2-4240. (102) LOMBARD — Owner relocated. 6 yr. old pretty Cape Cod. 3 bdrms. Liv. rm., Sep. din, rm., kit. All Ige. rms., 1V2 baths, 2 car gar. on 200x30 ft. fully Indscpd. and blue grass cor. lot. 1 blk. from pub., 2% from Cath. schools. Nr. shopg. entr. and parks. Gas ht. City water, blacktop streets. A bargain ait $18,900. MA. 7-4507. (102) Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali .smrti. BUSINESS OPPORTUNITY LIQUOR STORE AND BAR Well established. North side location. Good going business. Owner. Call after 6 p.m. UPtown 8-7171. (101) GAS STATION — Super large repair shop. Lge. drive for parking. 1 blk. North of Belmont-Central. Shopg. entr. $ for $ for stock and eqpt. Bargain. 3322 N. Central. AV. 3-9142. G04) KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrihe moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot 'utrli STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. S g I s s? g I •§ I 1047 V BLAG SPOMIN ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA ANDREW KOTNIK ki je zaspal v Gospodu dne 23. maja 1947. Mesec maj je zopet v deželi, . Leto za letom se v večnost izliva, rajske pomladi razsiplje se kras, \ 's prahom pozabe pokriva stvari, mi pa ne moremo biti veseli, j ljubav do Tebe še vedno je živa, ker je najtužnejši mesec za nas. v našem srcu kot lučka gori..- Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih nam boš, dok’ srce nam bije, dokler ne pride naš smrtni dan, ki nam je cd Boga zaznamovan. Tvoji žalujoči: FRANCES KOTNIK, soproga HČERKE, ZETJE in VNUKI Cleveland, Ohio, 23. maja 1961. H Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, || naj veselejši in najlepši dan Tvojega j# življenja. t? Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje || sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. 8 •2 Poročne predpriprave zahtevajo H ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna j naznanila iz pravkar dospelih najnovejših || katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, H papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba (p uslužna. || Na svidenje! 1 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio | 1 *§ I i= sš n B) wmmmmmmmmmmmmmwmmmm} POGLED V BODOČNOST — Predsednik De Gaulle si ogleduje v Parizu razstavo načrtov za “Pariz jutri.” Nekateri bi radi gradili v francoski prestolnici donebnike, ki naj bi dali 'mestu ob Seini “moderno” lice. ..” NA PRVEM POLETU — Mlada šimpanza v letalski torbi na poti iz zimskega v letno bivališče v živalskem vrtu v Frankfurtu na Nemškem.