Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 17. decembra 1961 Leto XVII. - Št. 299 (5073) Pred leti se je pri nas v Trstu nepričakovano pojavilo športno združenje BOR. Prvi koraki te-združenja so bili negotovi, maloštevilni člani so se oprijeli vseh del in so se tudi udeleževali telovadcih vaj, ki so tedaj tvorile Jedro delovanja. Danes se to odsek lahko upravičeno Ponaša s petletnim delo-Vanjem in predvsem, da to položil temeljni kamen to širši razvoj združenja v vseh ostalih panogah. Telovadni odsek BORA Ci ostal osamljen. Njemu 80 se pridružili drugi, kot 80 namiznoteniški, odbojkarski in atletski. To majh-n° število odsekov ne sme Cikogar zavajati v zmoco. vodstvo BORA je namreč J1 Preteklih letih, ko so bito finančne in tudi druge težave skoraj nepremostlji-Ve’ sklenilo iti po poti re-a*cih možnosti ter se o-Phjeti dela samo v tistih Usekih, katerim je mo-toče tako zaradi števila tonov, predvsem pa zara- di privlačnosti, zagotoviti “bstoj in redno delovanje. a je bila začrtana pot pravda, nam je pokazal II. todni občni zbor, ki je bil v Petek. , Pregled enoletnega dela jR Pokazal, da je BOR zra- stei kan; U* iz pritlikavca v veli-a, ki danes vzbuja spo- 0vanje tudi v italijanskih ‘r°gih in v nekaterih panogah tudi strah pri tekačih. dokazov spoštovanja ne Manjka: dovolj je le bež-Pogledati na sedež vod-™a BORA: na stenah vi-'lo darila in zastavice z ^aki številnih domačih in jtozemskih društev, pokalna pisma in podobno. je rezultat delovanja !!,a tekmovalnem področju. I organizacijsko se je izpopolnil in je po-toal, posebno s priredit- h’° mednarodnega namiz-^teniškega turnirja za t *GRADO BOR, da je kos au- "• V tem “antičnega. I ^°'e smo v Collin- v.1 celici, — je nadaljeval. ^ f'sma vaše nečakinje... in fotografija. Ali je to vaša ^ak:nja? Da da... to je Margie.... C Zel° mi je žal, gospodič-i čeprav v tem ni nič sla- j.»a..„ n0čem rečji da vsa I ■’ t‘h prejemajo kaz-HijP.C’' najprej pregleda Raz th--.lslca cenzura. Ce želite citati ► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«»»>»♦♦♦ ♦♦♦♦«♦♦♦» Ijev. Zato se mi zdi logično da bo prišel sem. — Strašno! Strašno! Kaj naj storim? — V najhujšem primeru pokličite tole številko. — Izročil ji je listek. — V hipu bo-mo tu. Ko je odšel, se je Margareta povzpela v svojo sobo in se pričela mehanično oblačiti, nato pa se je našminkala, ne da bi se pogledala v zrcalo. Nato se je z drhtečimi prsti počesala. Opoldne je v naglici nekaj pojedla, nato pa je šla nakupovat. Ko se je vrnila, je bila ura tri. Povzpela se je v sobo in se vrgla oblečena na posteljo. Spala je skoraj do šestih. • * * Okoli sedmih se je pričelo mračiti, kar je še bolj povečalo njen nemir. Po večerji se ji je zazdelo, da se ji vrača mir. Jutranji obisk se ji je zdaj zazdel kot neprijetne sanje. Nenadoma je zaslišala šum. Dvignila se je in previdno stopila proti kuhinji. Pri vratih je obstala in prisluhnila. Prav v tistem trenutku se je kljuka na vratih premaknila. Nenadoma se je znašla iz oči v oči z najbolj črnimi očmi, kar jih je v življenju videla. To je bil vitek mladenič s plavimi razkuštranimi lasmi. Vse na njem je izdajalo obup: neobrit obraz, koničast nos, tanke ustnice. Za hip sta se spogledala — v tišini, z nezaupanjem, s strahom.... — Vi ste Margina teta, mar ne? — je prvi spregovoril mladenič. — Gotovo veste, kdo sem jaz. — Margie ni doma, — je odgovorila plašno. Mladenič jo je prijel za roko in jo odvlekel v salon, kjer jo je skoraj prisilil, da je sedla. Nato je pristopil k oknu in gledal nekaj časa na ulico. — Kje je Margie? — je vprašal, ko se je vrnil k njej. Solze so ji tekle po obrazu, ko je pokleknila k njemu. — Ljubezen moja... — je neutolažljivo ihtela. — Uboga moja ljubezen..., — Margie ni doma. Na izletu je s prijatelji. — Katerimi prijatelji? Kje? — Ne vem! Margareta se g^, je bala pogledati? hal,a se je STecatj. M jjj ar8aret8 je vzela v roko Me i ^re(^ očmi so ji za-tanke, lepo oblikovat* Nenadoma ji je a'° hladno in si je za-j gumb. Pismo se je gla- *^ojdražji moj Raoul, lje'Sei mi, da bi bil priprav-d na vse, samo da bi bii °ii blifini. Verjemi, da to tj ‘J* tudi jaz, prav tako kot lij- ■’ ko bi obstajal kakšen itr ln> da bi se najine sanje je e*ničtle? Toda saj veš, da nemogoče Zato bodiva JTa0v°Ijna s tem, kar imava. dopisovanje je nekaj I^^iega, nekaj najlepšega, Vb ‘,ern ‘Ploh kdaj imela, naj-^Mnejša sreča, ki sem jo ^Jnoli doživela....» Ne razumem, kako je ^81a Margie iti tako daleč, >f-le dejala Margareta, ko je 4«, la pismo. — Saj je ven-*ako pametno dekle.... Si-> . pa ste sami rekli, da ni h nič slabega. Zakaj ste ^Prišli? V * Nekaj se je spremenilo, t). ctrtek: ponoči je Raoul po-to* iz kaznilnice.... ^ r8areta je prebledela. it Vv to je strašno! A m- ■l |*<>v.,*noia nečakinja prav goji' i >ir ne ve o tem begu niče- * sl C- . Poslušajte, gospodična-ll*. Collins bo potreboval r in skrivališče. Nikogar n& avetu, niti prijate- Jože Horvat-Jaki, Vinjeta z njegovim pogledom. Toda njegov glas je nenadoma postal blag, nežen, prepričljiv. — Cujte! Vi morate razumeti! Morate razumeti Margie in mene. Ljubim jo, i-skreno. Za nič na svetu ji ne bi storil nič zlega. Samo videti jo hočem, govoriti hočem z njo.... In vi mi morate pomagati. — Dejala sem vam že, da ne vem, kje je. — Cujte! Ali veste, koliko sem imel, ko so me vtaknili v zapor? Sedemnajst! Zdaj pa jih imam osemindvajset. Gledala je stran, mladenič pa jo je zagrabil za ramena in jo prisilil, da se je obrnila k njemu. — Ali veste, kaj pomeni biti sam, sam na svetu in v zaporu? S tisoči drugih... pa vendar sam... sam... Ali veste, kaj to pomeni? Margareta je s solznimi očmi opazovala njegovo vitko postavo. — Prav, — je slednjič spregovorila. — Kaj je prav? •— Poklicala bom Margie... če želite. Mladeničev obraz ie zažarel. 'Gledal je Margareto, ki je vstala in odšla kot mesečnica v predsobo, kjer je bil telefon. Zavrtela je nekaj številk. — Tukaj poročnik Berger, — je zaslišala glas iz slušalke. — Jaz sem Margina teta. Obisk imam.... Spustila je slušalko in zakričala, ko je začutila roko, ki jo je stiskala za nadlahti — Poklicali ste policijo! — Ne, ne.... — Lažnivka! To je torej bi la past. Margareta je ihtela in obračala glavo stran, da ne bi videla njegovega groznega obličja, njegovih vnetih oči. — Odidite! Ne morem vam pomagati.... Nihče vam ne SPACAL S«?« V Kabinetu grafike Jugoslavenske akademije v Zagrebu ima slikar Lojze Spacal že od 9.XII. razstavljenih 37 del. Razstavo, ki bo trajala do 30. XII., je otvoril akademik Krsto Hegedušič. — Na sliki: Refleksi v solinah Knjiga, ki je vsako leto presenečenje r hmm mimm Vsakoletni ({Jadranski koledar« je v tržaškem založništvu zelo pozitivna postavka, ob kateri se moramo nujno vprašati, ali res mora biti tako, da ostane le pri letnem koledarju. Ako samo pogledamo seznam sodelavcev »Jadranskega koledarja«, takoj ugotovimo, da je teh sodelavcev samo v Trstu in Gorici kar lepo število. To število pa se lahko poljubno poveča, če jim prištejemo tržaške in goriške ljudi, ki delujejo na raznih področjih onstran meje. Ob tej ugotovitvi bi se bilo treba nekoliko zamisliti in mogoče tudi izvajati kake koristne posledice. O ((Jadranskem koledarju« res lahko rečemo, da se nam leto za letom že na zunaj kaj simpatično predstavi s svojo opremo. Letos je u-rednik, ki skrbi tudi za o-premo, uporabil pomoč fotografa, da je dal naslovni strani izredno prikupen videz. Obenem pa je slika zelo zgovorna, ko v enem pogledu zajema malone ves prostor zamejskih Slovencev v Italiji. Znotraj pa se podoba knjige pogosto menjuje z različnim tiskom ter različno širino stolpcev. Vsebinsko se «Koledar» kar tesno drži dežele in ljudi, katerim je namenjen. Pri tem posega na različna področja, od narodnoobrambnega do zgodovinskega in geografskega; objavlja nekrolog in piše o jubilejih; prispevke pa so mu dali tudi literati. . Uvodno mesto v knjigi zavzema članek dr. Jožeta Dekleve «Borba in perspektive Slovencev v Italiji«. Govoreč o londonskem sporazumu prihaja pisec do nekaterih optimističnih ugotovitev, za katerimi pa potem našteva vrsto še nerešenih, a za nas življenjsko važnih vprašanj. Ko Dekleva našteje zahteve slovenske manjšine, prihaja do zaključka, da le skupni nastop vseh Slovencev lahko pripomore, da bo bodo te zahteve imele uspeh. Dr. Andrej Budal je v članku «100 let zahodnega sosedstva« z njemu lastnim načinom, ki mu poleg znanstvene resnosti ne manjka tudi jedkosti in ironije, podal sto let zgodovine beneških in primorskih Slovencev. Brez nepotrebne prizanesljivosti prikazuje krivično ravnanje do Slovencev v preteklosti kot še tudi v sedanjosti. Toda poleg o-strih besed ima tudi besede pohvale, ko pravi, da ni italijanski narod ogrožal Slovencev v Italiji, mar- več nekatere skupine, in ko dostavlja, da se pripadniki naprednih strank danes celo vneto potegujejo za priznavanje pravic Slovencev. Kar je Slovence v Italiji v letu, ki mineva, posebno razvnelo, je bil popis prebivalstva. Slovencev ta popis ni vznemiril zaradi svojega splošnega statističnega značaja, temveč zaradi zloglasne rubrike 11 v popisni poli. O tem piše v »Jadranskem koledarju« dr, Lojze Berce pod naslovom «Zakaj Slovenci ne priznavamo zadnjega popisa po narodnosti«. Avtor zelo prepričljivo dokazuje, kako popis ne bo mogel dati prave slike številčnega stanja Slovencev na Tržaškem ozemlju. Ko n. pr. omenja tudi stran posameznih ljudi ,da bi se jim ukinile neke skromne materialne pridobitve (pokojnina, podpora), pravi dr. Berce: «Upravičen ali ne- upravičen, pretiran ali ne-pretiran strah? Za izid popisa ni odgovor na ta vprašanja važen, pomemben. O njegovi upravičenosti lahko razpravljamo po listih in na večernih sestankih ter si prizadevamo, da bi ga od-slranili. Zagovorniki popisa prebivalstva po narodno-sti na italijanski strani, tiste italijanske stranke, ki ■iiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiililMiiiiiiiillifiiiliiliuiiiiiltiiiiiiiiliiliiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmiiniiiiiiiliiiiliiiiiiiiiififiiiiiiiiiiililMiiiniiiiiBuniiiiitilillllliiilllitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiinmiiiiltitliiniiiliiliiiilliiiliiiliiiiiiifliiiiiiilliuuiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiifiiiMliiiiiiiiii OBOGATITEV SLOVENSKE GLEDALIŠKE LITERATURE Hinka Nučiča Igralčeva kronika ter Slovenski dramski leksikon (Nadaljevanje na 8. strani) Kot 16. zvezek Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani je izšel letos prvi del prepotrebnega Slovenskega dramskega leksikona, od črke A do L (od gesla Abram Jože do gesla Lukežič Av-relij) ter izpolnil zelo občutno vrzel v številu slovenskih priročnikov z raznih področij. 7* V uvodni besedi je pisatelj Jrratko očrtal namen in oktVifc te zelo praktično ttre-jene knjige, katere prvi del obsega le dve sto strani, a prinaša na njih velikansko množino pestrih vesti s svojega podrpčja. V leksikonu so zbrani osnovni podatki o ljudeh, ki so se na slovenskih tleh v raznih dobah od prvih začetkov do naših dni ukvarjali ali se danes ukvarjajo z dramatiko in dramskim gledališkim delom. Po abecednem redu se vrstijo dramatiki, prevajalci dramskih del, i-gralci, režiserji, scenografi, kostumografi, skladatelji o-drske glasbe, organizatorji gledališkega dela, gledališki kritiki, publicisti in zgodovinarji naše dramatike in dramske igre. Upoštevajo se tudi Slovenci, ki so se v tujini posvečali delu na teh področjih. Delovanje (ne: udejstvovanje, str. 5) v radiu, v operi, v lutkarskem gledališču in pri filmu se s kratko omembo upošteva le pri tistih, ki sodijo v leksikon zaradi dela na dramskem področju; po i-stem merilu se omenja delo na drugih področjih. Pisatelj se zaveda, da vodi nujno zgoščanje v poenostavljanje, vendar upravičeno upa, da odtehtata to slabost smotrnost v odbiranju in skrajnje (ne: skrajno) gospodarsko prikazovanje. Prav tako se zaveda, da stopa često po neutrtih ali neshojenih stezah, da mora marsikaj na novo preverjati ali šele iskati, a to ga ne plaši in prav je, da včasih rajši tvega in odločno rine v svojo smer. Podobo slovenske gledališke tvornosti in kulture dopolnjuje z upoštevanjem ljudi, ki so ustvarjali tudi izven poklicnih ali polpo-klicnih gledališč. Poudarja, da je naloga takih del bolj razvrščanje kakor ocenjevanje in presojanje, češ: »Sodba naj raste iz dejstev in iz gradiva«. In tega res ni malo. Knjigi se pozna, da sta ji kumovala spoštovanje in ljubezen do slovenskega gledališča in slovenske dramatike. Po pravici ugotavlja pisatelj, da gresta Slovenski biografski leksikon in Enciklopedija Jugoslavije neredko mimo gledaliških področij ali vsebujeta presplošne podatke. Ce' pomislimo, da izhaja SBL od 1925 do danes, a je šele v začetku črke S, vidimo, da ga Slovenski dramski leksikon s svojim drugim delom kmalu prehiti Borba s prostorom in velika strnjenost sta narekovali pisatelju dvanajst strani podrobno premišljenih »Pojasnil« (str. 7—18) s kraticami in krajšavami, ki o- mogočajo obilico kratkih in preglednih člankov o vseh kakor koli zaslužnih delavcih iz gledališkega sveta. Večina strani ima tudi kak portret, nekatere celo po dva; pisatelj bi jih bil rad uvrstil še več, a nekaterih zaželenih portretov ni bilo mogoče dobiti. Slike vsekakor zelo prijetno poživljajo teh prezanimivih dve sto strani Povprečna dolžina člankov je od deset do dvajset vrstic, ponekod Cela ali poldruga stran, le redko po dve ali tri strani. Najdaljši članek prikazuje na treh in pol straneh vsestransko obširno delovanje dramatika, režiserja, pripovednika, strokovnega pisatelja, polemika, univerzitetnega profesorja, igralca, dramaturga, kritika, publicista itd. itd. dr. Bratka Krefta, kj se s čudovito plo-dovitostjo uveljavlja na neštetih področjih, da človek strmi, koliko črk in besed so morale do danes videti njegove oči, ne da bi opešale, koliko besed so njegovi prsti zapisali, koliko vsakovrstnih gibov so razne njegove mišice že izvršile in koliko misli se je že sprožilo v njegovih neznansko dinamičnih možganih. Dve in pol strani sta posvečeni kritiku, esejistu, slovstvenemu zgodovinarju, uredniku, prevajalcu, profesorju itd. Francetu Koblarju, ki vzbuja z nepretrgano slovstveno plodovitostjo podobno občudovanje kakor Bratko Kreft. Obema se po raznih plateh približuje pripovednik, esejist. kritik, publicist, profesor, organizator, ing arch. Filip Kalan — Kumbatovič, bolj od daleč pa še ta in oni. Kdor lista po tej knjigi, se giblje v najodličnejši slovenski družbi, ne v smislu kakšnega aristokratske- ga snobizma, temveč med delavnimi in nadarjenimi slovenskimi ljudmi, ki jih je gledališče kakor koli pritegnilo, da so pomagali ali pomagajo ustvarjati kulturne vrednote v službi lepote. Obseg te knjige je skromen, njeno jedro pa je silno dragoceno. # * * Življenje se zdi včasih pusto in prazno kakor orehova lupina brez jedra. A v njem so tudi dnevi, ure, trenutki, ko v čaši življenja kipi in vre najboljši sok in jo napolnjuje do vrha. Na dve taki čaši spominjata oba dela Nučičeve slgralče-ve kronikes v Knjižnici Mestnega gledališča v Ljubljani; prvi del je izšel lani kot dvanajsti zvezek, drugi del pa letos kot petnajsti zvezek te Knjižnice. Oba vkup imata 278 zelo mikavnih in za gledališki svet nenavadno koristnih in poučnih strani. Predgovor k prvemu delu je nastal v Zagrebu 1942, ko je besnel krog pisatelja svetovni požar: «Drugi. Hujši. Strašnejši. Zažganih je vseh pet kontinentov. Vse gori, vse se ubija, vse se uničuje...s (str. 5). Nučič označuje svoj spis kot generalno izpoved: «V njej ni niti pretiravanj niti olepšav niti izmišljotin, temveč je vse, kar sem napisal, samo gola, trpka in kruta resnica, ki gnjavi. — Gnjavaža nič manj kruta, kot je bilo vse moje življenje, ki je tudi mene več ali manj gnjavilo do danes in upam, da me bo še naprej» (6). Upanje ga ni varalo. Ze v začetku 1943 je moral sredi ustašev in esesovcev ((Kroniko« prekiniti z delom v narodnoosvobodilni borbi. Ta sin ljubljanskega krojaškega mojstra, rojen 20. aprila 18Š3, suče pero nena- vadno spretno v nazornem slikanju svojih razburkanih deških let, ko je že vzljubil gledališče. Po tretjem osnovnošolskem letu je smel na počitnice k stricu v Trst, ki ga je priklenil in navdušil zase kot mesto z nad 200.000 prebivalci, med njimi 80.000 pravih Slovencev; spoznal je, da je pravzaprav Trst glavno mesto Slovencev, ne Ljubljana s tedanjimi 404)00 prebivalcev (21). Ljubljanski tovariši so v njem zrušili sliko sv. Miklavža: ((Karambol je bil hud... Začel sem dvomiti o veronauku — o veri — ničesar več nisem verjel — niti veroval» (25). Kot enajstletnik je spoznal vse nočno življenje ljubljanskih kavarn. Silno dramatičen je popis ljubljanskega potresa 1895. Kot štirinajstletnemu dijaku drugega gimnazijskega razreda mu je pismonoša izročil tole pismo: «Dragi Hajnrih — oprosti mi, utopil sem se. Poišči takoj moje truplo v vodi na Pasjem brodu. — Nisem mogel drugače. — Pokoplji me na blagoslovljeno — in moli zame. Oprosti! — Zbogom! — Tvoj oče Ivan Nučič. — Ljubljana, 16. aprila 1898...» Pa kaj bi navajali! Treba je le brati, brati, brati, kako je deček ostal v bedi s pobožno materjo, ki je imela gledališče za hišo pregrehe, sin pa je silil tja, samo tja in se je v tisti hiši z neomahljivo trdno voljo povzpel do najvišje stopnje. Prvi del se konča z osmo sezono njegovega gledališkega dela v Ljubljani. S posebnim navdušenjem govori ponovno o gostovanjih v Trgovskem domu v Gorici in o gostovanjih v Trstu. V drugi knjigi slgralčeve kronike« se nadaljujejo Nu-čičevi spomini na doživetja v Deželnem gledališču v .... Danes dve predstavi SG Pi izor z A. P. Čehova «Na veliki cesti« v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu. Danes bosta v. Avditoriju dve predstavi: ob 10. (dijaška) in ob 17. uri Ljubljani v zadnjih štirih gledaliških sezonah (1908— 1912) do njegovega odhoda v Zagreb. Ce pomislimo na današnje stalne režiserje, ki spravijo na oder le po tri igre v eni sezoni, da niso preobremenjeni, nas prešine zona, ko beremo, da je Nučič zrežiral v deveti sezoni štirinajst dramskih del, v deseti pa celd ošemindvaj-set. v šestih mesecih! Razen tega pa je tudi, igral sedemnajst novih glavnih in važnih vlog! To ogromno delo je bilo potrebno zaradi nagle menjave repertoarja, ki so jo narekovali abonenti in gledališka blagajna. Značilna je . Nučičeva razlaga takih pojajov: «Mi smo bili takrat pač ,pionirji’ v pravem pomenu besede, gradili in betonirali smo temelje slovenskemu gledališču v največji naglici, skoraj brez vsakih sredstev, večkrat lačni kot siti, toda vedno polni idealov in neugnane volje in ta je zmerom vsaj ža silo premagala tudi najtežje zapreke, ki so nam ovirale potu (21). Med ovirami se omenja tudi »kulisenrajserstvou ali nekakšno zelo netovar iško maščevanje nad soigralcem, obstajajoče v tem, da je kakšna igralka ali igralec na predstavi nenadoma spremenil način svoje igre in zaigral nekaj, kar ni bilo ne dogovorjeno ne doštudirano, samo zato, da vrže iz vloge svojega partnerja, ga zmede in onemogoči. Tako so radi igrali skoraj vsi prvaki in gostje, da bi šgigralce — «nadigrali» (9). Tudi občinstvo je znalo kakšno zagosti. Čehova »Strica Van jo« so igrali pred čisto praznim avditorijem. Nemalo je Nučiča razočaral Ivan Cankar, ko si je na Rožniku zaželel od njega razlag o sLepi Vidi«, pa je slišal tole: «Kakšen karakter pa je ta moj Dolinar — s tem ti pa res ne morem postreči. Sploh — ne mislim več nanj. Napisal sem ga — a ti ga boš kreiral na odru. Pijva!« Podobnih zgodbic in snovi je knjiga polna. Zato pa: Naj nas Nučič nikar ne oropa nadaljnjih delov kronike. Naj nadaljuje! ANDREJ BUDAL popis odobravajo, in vod-stvo Osrednjega inštituta za statistiko v Rimu lahko tudi trdijo, da ta strah v demokratični Italiji ni upravičen. Dejstvo, vprav zgodovinsko dejstvo pa je, da je med popisom prebivalstva obstajal in da ljudsko štetje v takšnem ozračju ne more biti odraz res. snice.« Omenjenim člankom s® vsebinsko še najbolj približuje prispevk Zorka Jelinčiča ((Domovina »Lepe Vide« cilj raznarodovalne politike«. Jelinčič z vso dokumentacijo opisuje naseljevanje Italijanov v devin. sko-nabrežinsko občino, pri čemer gre za očitno kršenje Memoranduma. »Ce so istrski imperialistični revanši-sti,» piše Jelinčič, ((prostovoljno zapustili, izdali svojo zemljo, je to njihova zadeva in tragična krivda, ki je po nikaki moralni, poli-tično-diplomatski in ne vem še kakšni zakonitosti nismo dolžni plačevati mi Slovenci v mejah Italije.« Kar precej strani — kljub zelo drobnemu tisku — obsegajo «Dokumenti borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo«, ki jih je zbral Stanislav Renko. Poleg raznih izjav, resolucij, pisem itd. je tudi po. droben kronističen opis protislovenskih demonstracij februarja 1961. S člankom »Perspektive demokracije v Italiji« posega Dušan Hreščak v širši okvir vsedržavne politike in podobno tudi Eugenio Lau-renti v članku «Borba, cilji in vloga delavskega razreda v Italiji«, čeprav se tudi precej ustavlja pri razmerah delavskega razreda v Trstu. Predvsem statističen je pomen prispevka Iva Marinčiča «Po lanskih upravnih volitvah na Goriškem«. Isto velja za prispevek Elia Fornazariča «Obmejni trgovinski promet med Tržaškim ozemljem in obmejnimi jugoslovanskimi področij«. Pregled svetovnega političnega dogajanja v minevajočem letu je podal Milan Bolčič v članku «Svet v krizi«. Poleg odnosov med SZ in ZDA ter dogodkov o-krog OZN je obdelal XXII. kongres KP SZ, obširneje se je ustavil pri dogodkih v Afriki, nato pa še na Srednjem vzhodu, Laosu in Vietnamu ter v Latinski Ameriki. Marija Vilfan je napisala članek ((Beograjska konferenca izvenbiokovskih držav«. V članku pravi, da se bo svet še pozno v zgodovini spominjal te konference kot sestanka, ki je v enem najbolj napetih trenutkov povojne zgodovine odločilno vplival na pomiritev sveta. (Nadaljevanje sledi) lllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIimilflflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilimilllllilliilllMiiiiKiiniiiiiiiiiiiHiiiii,,,,1,11^ Antično mesto na slovenskih tleh Prav gotovo bo drobna knjižica, ki jo je izdala Dolenjska založba v Novem mestu in ki je prišla med slovenske bralce pod naslovom NEVIODUNUM, tudi izobražencem šele odkrila skrivnost antičnega mesta na slovenskih tleh. Lanskoletna arheološka raziskovanja pa so prinesla tako velike in tako pomembne rezultate, da si lahko deloma že razjasnimo pomen in obseg tega upravnega in trgovskega rimskega središča v spodnjem Posavju. Raziskavanja so namreč presegla vsa pričakovanja. Zato šo mladi znanstveni delavci, ki so sodelovali pri teh odkritjih, sklenili, da 0-svojih izsledkih napišejo publikacijo in z njo na poljuden način seznanijo širšo javnost. Obenem pa naj bi knjižica služila tudi kot vodnik po izkopaninah v Drnovem. In tako smo v okusni opremi in originalni formi (ki je, mimogrede povedano, založbi lahko v ponos), dobili publikacijo z naslovom «Neviodunum». Obsega troje sestavkov treh mladih znanstvenikov, ki so vsak zase ločeno obdelali poglavja v zvezi z izkopavanji in antičnim Neviodu-numom. Za kratkim uvodom je Tone Knez prikazal v pr. vem sestavku prazgodovino Posavja, ki hrani tudi na prvo obdobje človekove zgodovine zanimive spomenike. Osrednji del knjižice zavzema razprava Petra Petruja o Neviodunumu, rimskem mestu, o njega zametku, rasti in pomenu, posebej pa še o izkopavanjih in najdenih spomenikih, ki so izredno dragoceni in edinstveni na naših tleh, O Nevio- dunumu v zgodnjem srednjem veku do naselitve Slovencev in o propadu ter koncu mesta pa piše Stanko Skaler v svoji tretji študiji. Besedila vseh treh avtorjev dopolnjuje seznam strokov- ne literature, predvsem pa številne risbe izkopanin in nekatere fotografije, ki pričajo o visoki antični kul. turi v tem obsavskem mestu. Sl. Ru. k Genius loei — simbolična predstava varuha mesta Ncviodununi. Relief je vzidan v cerkvi v Leskovcu TRGOVINA S SUŽNJI SE VEDNO CVETE V AFRIKI SRAMOTA STOLETJA Žalostne ugotovitve komisije OZN Kaj je videl irski novinar Vsako leto gre v suženjstvo 15000 oseb OP ■« ■ n Trgovina s sužnji. To ni naslov romana, temveč je tragična resničnost, ki se ponavlja že stoletja in stoletja in ki ne izgine, čeprav živimo v dvajsetem stoletju. Moški in ženske ter otroci v najnežnejših letih odhajajo iz dneva v dan v dolgih vrstah v suženjstvo. Dosti jih umre že med potjo in ti so še najsrečnejši. Skupine sužnjev se pomikajo iz srednje Afrike skozi Etiopijo do Rdečega morja in Aden-skega zaliva. Tam jih čar kajo že trgovci, ki jih potem razpošiljajo v Saudsko Arabijo in v dežele Srednjega vzhoda. Urad za kupci, ki plačujejo za to svojo obrt davke kralju Saudske Arabije. Cene sužnjev so takorekoč uradno določene: cena zdravega moškega se vrti okrog 100 funtov šterlingov; cena mlade ženske, ki je povrhu vsega še lepa, je še dosti višja ter znaša okrog 200 funtov šterlingov. Otroci obeh spolov gredo v prodajo za okrog 80 funtov šterlingov, če so že prekoračili 10 let storiti. V zadnjih desetih letih je za to določena komisija Organizacije združenih narodov proučila ta problem in prišla do zaključkov, da se trgovina s sužnji danes Yemenski emir, ki ima najleipše sužnje odpravo suženjstva Organizacije združenih narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi, ima podrobne podatke o trgovini s sužnji in vendar ne more, ali pa noče storiti potrebnih u-krepov, da bi bila ta sramota dvajsetega stoletja končno odpravljena. Irski novinar Sean O’ Callaghan je sam živel več let med trgovci s sužnji, preoblečen v Arabca, da je lahko zbral potrebne podatke o tej sramotni trgovini in napisal poročilo, ki ga je poslal v vednost za to odgovornim oblastem. Njegovo poročilo je najostrejša obsodba proti vsem tistim, ki vedo za trgovino s sužnji, pa jo dopuščajo, oziroma ne storijo ničesar, da bi jo preprečili. Omenjeni novinar je sam neštetokrat srečal skupine mladih deklet in otrok, ki so se v dolgih vrstah pomikali v smeri proti Gi-butiju. Ni bilo dvoma, da gre za sužnje, saj so hodili v spremstvu oboroženih Etiopcev, ki so jih z biči priganjali k hitri hoji. Scena je bila tako grozna, da si je bolj grozne ne moremo zamišljati niti v filmu. Vsi ti sužnji so bili namenjeni v Geddo v Saudski Arabiji, kjer je glavno tržišče sužnjev in kjer se zbirajo vsi glavni odvija ne samo v Afriki, temveč v vseh deželah Srednjega vzhoda in v Indiji. Omenjena komisija je poslala svoje eksperte v Angolo, Mozambico, Rodezijo in v Južno Afriko ter je prišla -do—žatestnife za-ključkov, da cvete danes trgovina s sužnji mogoče še bolj kot kdaj koli prej. V omenjenih deželah odhajajo v suženjstvo kar prebivalci celih pokrajin, ki morajo zastonj delati v raznih rudnikih, na kmetijah ter na veleposestvih raznih kolonialistov. Po podatkih omenjene komisije, ki pa jih uradno nikoli ni objavila, odhaja v suženjstvo vsako leto okrog 15.000 o-seb, ki končajo svoje življenje v rudnikih, ali v haremih. Glavna pot sužnjev gre skozi Etiopijo preko Somalije in Adena v Saudsko Arabijo. Toda začetek trgovine s sužnji je že v Zanzibarju, kjer se bavi s to trgovino celo sam sultan, ki zasluži s sužnji o-gromne vsote denarja. V Zanzibarju živijo kar cele družine trgovcev s sužnji, ki opravljajo ta posel že iz roda v rod. Ti trgovci zbirajo uboge črnce, ki jih njihovi uslužbenci dovažajo iz raznih predelov Afrike; in ko je njihovo število zadostno, jih spravijo na dolgo pot v Saudsko A- rabijo. Do odhoda so sužnji vklenjeni v verige ter prejemajo le toliko hrane, da ne umrejo od gladu. Še danes naletimo v Vzhodni Afriki na številna afriška plemena, ki i-majo razmrcvarjane ustnice. Včasih so mislili, da si črnci tako iznakazijo ustnice, ker mislijo, da so s tem lepši, oziroma da je njihova zunanjost bolj všeč njihovim bogovom. Resnica pa je le ta, da se ubogi črnci sami pohabljajo, zato da bi se rešili suženjstva, ki je sicer zanje neizbežno. Toda trgovci si danes pomagajo tudi proti tej «nevšečnost«. Danes prihajajo med ta uboga plemena z izgovorom, da iščejo delavce za razne plantaže in rudnike ter jim obljubljajo dobro plačo. Ubogi črnci nasedejo tem obljubam ter odhajajo z doma na pot, ki ne pozna povratka. In tako se je trgovina s sužnji zopet razcvetela in celo modernizirala. Danes razpolagajo trgovci s sužnji s svojimi prevoznimi sredstvi, s katerimi krajšajo pot sužnjev do njihovih bodočih gospodarjev. In vse te karavane sužnjev odhajajo skozi vasi, mesta in naselja, ne da bi jih nihče motil, ali ustavljal. Vsi vedo, da gre za sužnje in vsi vedo, kakšna usoda te sužnje čaka. Toda nihče ne reče niti besede in ne stori ničesar, da bi sužnje rešil. Tudi angleška policija v Adenu ve za to sramotno trgovino in vendar se še ni zgodilo, da bi katerega izmed trgovcev zaprla, ali kaznovala. Sužnji nrihajajo na tržišče v Geddo v vedno večjem številu. Dopoldne prodajajo trgovci moške, popoldne pa ženske in o-troke. Vse se zgodi pri belem dnevu in pred očmi policije in oblasti. Moški končajo, kot smo že povedali, v raznih rudnikih in na kmetijah, še bolj žalostna je usoda žensk in deklet ter otrok. Dekleta kfinčajo v haremih raznih emirjev in sultanov, otrpci. pa služijo za zabavo raznim pohotne-žem in seksualnim izprijencem. Veljaven od 17. od 23. decembra Mlada črnska dekleta so na ogled kupcem OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razgovor z osebo, kateri ste zelo všeč. Diskusije z delovnimi tovariši. Ugodna priložnost za rešitev nekaterih osebnih zadev. Možnost postranskega zaslužka. Pismo, ki vas bo zelo razveselilo. BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Srečali se boste z osebo, ki vam je zelo všeč, in z njo preživeli nekaj lepih trenutkov. Poklicno delo vas bo tako zaposlilo, da ne boste imeli časa za druge zadeve. Lep zaključek tedna. Izlet. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ponovno boste i-I meli polne roke I dela, toda uspeh j e zagotovljen. Harmonija v družinskem življenju. Obisk prijatelja in zanimivi pogovori. Pripravite si načrte za prihodnje mesece. Sporočilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite, da ne boste pokvarili harmonije z drago osebo. Potruditi se boste morali, da boste lahko uredili svoje gospodarske razmere. Razgovor z osebo, ki vam bo lahko pomagala. Obisk. L E V (od 23. 7. do 22. 8.) Lotila se vas bo melanholija in boste obujali spomine na prisrčne ure. Ne obupajte, ker boste v kratkem lahko premagali nekatere težave v svojem poklicnem delu. Privoščite si malo oddiha. Obisk znancev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetne ure z o-I sebo, ki vas ima ' zelo rada. Lepa priložnost za izlet in razvedrilo. Otresite se vsakega sumničenja. Uspešno poslovno delo. Pismo in darilo, ki vam bo zelo všeč. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zaskrbljenost, ki i se vas bo lotila | v začetku tedna, bo izginila. Pismo drage osebe zelo razveselilo Obisk in lepa priložnost za izlet. Zadoščenje in u-speh v poklicnem delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vzbudili ste simpatijo v osebi, ki ste jo pred kratkim spoznali. V poklicnem delu nekatere ovire in težave. Nevoščljivi jeziki vas Dodo opravljali. Bodite na to pripravljeni in ne zaupajte drugim svojih zasebnih zadev. r4 f, STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12.) V ljubezenskih zadevah nobene spremembe. Nekoliko se boste morali potruditi, da boste lahko kos svojemu poklicnemu delu. Z delovnimi tovariši bodite bolj vljudni. Možnost postranskega zaslužka. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V ljubezenskih zadevah so vam zvezde še naklonjene, toda ne smete pretiravati in morate biti bolj popustljivi, da ne pride do' spora z drago osebo. V poklicnem delu nobenih sprememb. Obisk prijateljev. , . VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi svoje neutemeljene občutljivosti lahko pokvarite prisrčne odnose z osebo, ki vas ima rada. Bodite boli uvidevni in potrpežljivi. V poklicnem delu .nobenih sprememb. Obisk in pismo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah nobene spremembe in novosti. V poslovnem delu. boste imeli še precej opravka, da boste lahko uredili važne zadeve. Srečanje ž o-sebo, ki vam bo zaupala svoje tajnosti. ZGODBA IZ SVETEGA PISMA IN UGOTOVITVE STROKOVNJAKOV SODOMA IN Tam daleč na Jutrovem sta bili pred več tisoč leti dve veliki in lepi mesti; Sodoma in Gomora. Prebivalci so bili bogati, vsega so imeli v izobilju. Živeli so razkošno in razvratno. Nenehno so hlepeli po zabavah, veselju in uživanju. Prezirali so svarila in nauke modrih, ki so jih od tega odvračali. Vdajali so se vedno hujšim pregrešnim in nenaravnim strastem. In Gospod je dejal: «Glas, vpijoč iz Sodome in Gomore, je postajal vedno glasnejši, a greh njihov vedno hujši.* «Tedaj je Gospod spustil z neba ogenj in žveplo na Sodomo in Gomoro in je razrušil obe mesti in pokrajino naokoli in vse ljudi v njih in tudi vse, kar je raslo iz zemlje.» Tako je zapisano v knjigi Mojzesovi, kar se je ohranilo do današnjih dni. A to je obenem tudi edino, kar nam priča o veliki katastrofi, ki je prizadela ti dve mesti in velik del tamkajšnje dežele. Ta katastrofa je že od nekdaj zanimala učenjake raznih narodov in vseh časov. Kako močno je odjeknila ta nesreča po svetu in kako je pretresla člo- veštvo, kaže že to, da sta imeni obeh mest postali prava prispodoba, za popolno uničenje in opustošenje. Kljub GRAFOLOG O NEDORASEL: — Beseda, katero ste si izbrali za geslo ni povsem pravilna za Vaš značaj, kajti v njem /vuUl. Aa^QMap se jasno odražajo pozitivne in negativne strani posedujočega karakterja. Imate že namreč močno razvito podobo stanja, kakršnega naj bi dosegli v poznejših letih. Pri vsem tem pa Vam je lahko ovira samo premajhna vzdržljivost v započetem delu ter nedovoljna intelektualna razgledanost. Oboje, pravkar omenjeno, si morate tekom izgrajevanja samega sebe pripraviti v do-voljni količini, kajti iskati takrat okoli sebe, ko boste potrebovali v veliki količini, bi bilo prepozno. Ce pa bi hoteli doseči kar želite, kljub navedenemu, s silo, bi bile posledice še težje. ZAKAJ NIMAM SREČE: — Opustiti morate svojo notranjo nesigurnost in z odmerjenim korakom, polnim samozaupanja stopiti na oder, kateremu pravimo življenje. Ne smete biti, kot je bilo to do sedaj, tako močno pod vplivom okolja, temveč si pridobite dovoljno količino trdnosti, kar Vam bo omogočalo, da sami, po predhodnem premisleku, posežete v razvoj dogodkov. Ne mislite toliko na negativne stvari, saj predolgo zadržavanje ob njih jemlje jasen pogled in hitro odločanje v nadaljnjih primerih. Cesto zaidete skoraj v neiz. gledno situacijo, vendar se na koncu vse poravna, saj ste v bistvu pozitivni m imate smisel za izpolnjevanje dolžnosti. NESREČA POMLADI: — Rojeni ste v znamenju leva, kar včasih zelo veliko pove. Hočete biti gospo- dovalni v takem smislu, da bi se okolica v tej ali oni stvari obračala na Vas; dostikrat Vam ni vseeno, če ta ali oni naredi po svoje. Precej se zavedate svoje moškosti; z njo v zvezi imate svoje načrte o življenju, kakršno ste lahko videli v tem ali onem povprečnem filmu. Cesto mislita, da bi Vam mogla dati tujina tisto, kar sedaj ne posedujete. V tem se zelo motite. Narava pa zahteva svoje in tako se nahajate v situaciji, iz katere ne smete pobegniti, ampak pojejte to, kar ste si skuhali. RONDM b O PO©KU M P« M D, ... ZA n AN bE TlMDIb to zemljam1.! varujejo me)& B ŽARKI*" ' ” UNObD PRETI NEVRRnOvi' ROC.OH ZA ntNOj ’ ZEMLJANE LDtniTE 2nE*. NAJ UV1US J d ^ SAU OC.AAČUNA Z NJW' ■ITOKI iU&TERSlt Vt H i \ % KO bO ROBOTI OObU .. PARKO bt N\ ZnGUL . LiNUb JE POD NPUVOh TACAfc I tVD-b O KAT. Al ROBOTOM NAJ OOlPETO ROBOTI*.! ZAPUSTITE KAfc*HO'l (f uu" nibuibtn že,da je PO NAb! TODA ... AU ti JE LINCb POVEDAL , KAR. b\ GA VPRAŠAL 1 DOJAVl" reci UNObO , NAJ UkA ŽE ROBOTOri ,OA ZAPUSTIJO KAC.I NO'. UKAZAL Jwt 0>O,bAJ JE b€ TABLET « U. EPIZODA LINUS0VD UJETNIŠTVO URLEBE TAV DE VSE KAR bnO HOTELI VEDE Tl * IN ... ŠE ZOAJ JE UEb OnGiUEvi' Kakor zeus NLAOAR'' TISE 30ŽE JESIH ■ SE NADALJUJE temu, da so razni učenjaki poskušali dognati o tej katastrofi kaj več kot je to ohranjeno v Svetem pismu, se jim dolgo ni kaj prida posrečilo. Ostalo je le pri domnevah in ugibanju, šele ameriški geolog W- F. Lynch, ki je šel leta 1848 z večjo in dobro opremljeno znanstveno odpravo v Palestino, je odgrnil svetu zaveso, ki je skoro štiri tisoč let varovala to skrivnost. Lyncheva ekspedicija je prepotovala vso dolino reke Jordan, od Galilejskega do Mrtvega morja. Prvo presenečenje so doživeli, ko so z merjenjem ugotovili, da leži Galilejsko morje 208 m pod morsko gladino, a še bolj so se čudili, ko so dognali, da je Mrtvo morje celo 396 m pod gladino Sredozemskega morja. Ko so se člani odprave v Mrtvem morju kopali, so se zopet čudili, ker so niih telesa ostala vedno na površju vode. če so se še trudili, da bi se potopili, ni šlo. Voda iih je vselej vrgla na vrh, kot da bi bili iz plutovine. O tem nenavadnem pojavu v tem moriu so ohranjene celo iz starodavnih časov mnoge pripovedke. Torej, te pripovedke le niso bile izmišliene. V Mrtvem moriu ne more nihče utoniti. Mrtvo morje je mrtvo v pravem pomenu besede. V njem ni nobenega življenja. Ne rib ne školjk ne mehkužcev ne koralov ne alg ne rastlin. Obrežje ob r:em pa ie skalnato in golo ter na debelo pokrito s soljo. A vse ozračje naokoli je zasičeno z ostrimi plini, vsepovsod je čutiti vonj do petroleju in žveplu. Na vodi se tudi opazijo velike oljnate lise — to je smola ali bitumen. Voda Mrtvega morja vsebuje 25 odst. soli, kar je čez mero, saj je je v drugih morjih komaj kaj več od 4 odst. Pravzaprav ni še nihče mogel zatrdno ugotoviti kraja, kjer sta nekoč stali ti dve mesti. Edinole iz tistega, kar je zapisano v Svetem pismu, je moč sklepati, da sta bili južno od Mrtvega morja. Geologi in arheologi so si glede tega precej edini, saj so južni del tega morja natančno raziskovali. Nekoč je Mrtvo morje segalo komaj do polotočka el-Lisan, a sedaj je morje precej dalj proti iugu od tega polotoka. Tudi v tem, da je tisti del morja, ki je južno od polotoka, mnogo boli plitev kot drugod, vidijo učenjaki potrditev svoje domneve. Oni namreč pravijo, da je nastala po vsej dolini reke Jordana velikanska razpoka, ki je pogoltnila pokrajino in obe mesti, a kraj, kjer sta bili, je zalila voda. Na tistem mestu se morejo razločno videti obrisi nekdanjih gozdov, ki so se lepo ohranili skozi stoletja pod solna-tim oklepom. Ameriški geolog Jack Finegan trdi, da je katastrofa nastala okoli leta 1.900 pred našim štetjem. Takole piše: «Najstarejše listine iz tistega časa, kot tudi zapiski geoloških in arheoloških raziskav nedvomno dokazujejo, da je pokrajina, ki je takrat izginila s površja, danes zalita z vodo in sicer je to skrajni južni del Mrtvega morja. A vzrok katastrofe pa je bil velik potres z močnimi eksplozijami, hkrati pa je iz zemeljskih razpok jel bruhati ogenj, plin in lava.» še dandanes je ponekod ob gornjem toku Jordana videti sledove ognjeniških žrel, a celi predeli tam okoli so pokriti z lavo, tu pa tam pa so plasti bazalta, po sicer apnenčasti zemlji. J «... In žena Lotova, ozrši se, spremenila se je v solnat kip.* Kako naj bi to trditev Svetega pisma razjasnili in dokazali s sodobnimi dognanji? Južno od Mrtvega morja je pokrajina divja. Visoke gore z divjimi pečinami ne nudijo nič kaj prijetnega vtisa. A pravcato tesnobo vzbuja v človeku nenaravna tihota. Vsenaokrog je mrtvo, nikier ni ne drevesa ne grma ne najmanjše bilke. Nikdar se tam ne oglasi ptičje petje ali regljanje žabe. Sam skalovje, sama sol.... Zahodna stran je nekoliko bolj odf>*“ ta in se tam pokrajina rahlo vzpenl. proti vznožju gora. Toda po tej brežip so vse križem skale vseh velikosti jr oblik. Kdove pred koliko stoletji so s® odkrušile od gore in zgrmele v dolih®1 kjer so ostale. A prav kmalu je te ska* prekrila solnata plast in tako je vid® dandanes kot bi bili vse naokoli sai® solnati kipi. Veliki, drobni, P°d°fL vati, nekateri podobni stebrom, ki K je nekdo postavil tja, da bi bili roo:f? za podstavek, ali pa tudi taki, ki so V po položeni na zemljo. Vse polno je teč Kako je obogatel Ze poklicno radoveden evropski nar, toda iz vrst onih, ki vidijo v Af riki vse, je hotel zvedeti, kako je * .(o zobotrebcev» mister X. Y. tako nana,ai obogatel, saj je vedel, da se je ^celo pred nekaj leti s praznimi žepi in aj. ena črno» prepeljal čez veliko lužo iz bolj siromašnega kraja svoje, sicer s , mašne, evropske dežele. Zato ga je padel*: „i uMister, povejte mi, prosim, kako tako naglo «uvp el».?» izth1 uZelo enostavno. Ko sva se z ženo v la skrivaj z ladje na pomol, sem irn j-do žepu le dva solda, za katera mi je 11 dal dva centa. S lema sem kupil en bolko. Zena ie fo jabolko z ru*? ,a zo očedila in zgladila, da sva ga proda ^ štiri cente. S temi štirimi centi sVa^edi-pila dve jabolki, ki ju je žena spet ^ la in gladila in ko sva ju prodali, ^ kupila že štiri jabolka. Zena se Je ’s,n0 lotila dela in lepo svetleča jabolka prodali že za šestnajst centov, s sva kupila že osem jabolk. Sami b°s zumeli, da se je delo moje žene „rcf nadaljevalo in kmalu sva prišla do ^ ga, pomislite, do pravega pravcateg $o larja. In potem sva kaj kmalu Prl' prvega, ne...» «Milijona....?» , tre}' iiNe, do drugega dolarja. Nalo ji jega. do petega tn ko sva se %t £ desetemu, sem dobil brzojavko, do n« I A«I linm n h r/ si tl mTLfl * nekje na Daljnjem zahodu umrla - j0, mi je zapustila celo kopico tovarn ^ „. trebcev in ogromne komplekse P02 70* dajejo surovine mojim podjetjem, sem prav po ameriško postal bogat- solnatih kipov, vsak drugačne ° 5p0-Med njimi jih je mnogo, ki mocn jpjt minjajo na človeške postave, ki bi obstale in se spremenile v kipe. . mUničenje Sodome m je posledica atomske eksp ^ So pa tudi učenjaki, ki ra*1affw> čenje Sodome in Gomore neko ' ^0ih* gače. Tisto katastrofo prinisuiel poseF ski eksploziji. V tem prpdnjačiJ0 no sovjetski znanstveniki. stj v Saj moremo pogosto brati, ^ j zadnjih letih, da so nekateri »otris* arheologi razvozlali s pomočjo K bil energije dogodke in življenje, * iijjoh® človeštvu skrivnost umo?0 n 0 pot~’ let. Zato ni prav nič čudno če ^ t li tudi to zagonetko razrešiti Sovjetski fizik in matematj^pjiti Agrest je že razodel izsledK . 0 raziskovanj. Ta ruski učenia* g0doh> je še najverjetneje, da je mes pr« in Gomoro uničil izstrelek, ki tel s kakega drueeea PlanetaLa s o bitja, ki so priletela iz atotdin povratku z Zemlje povzročila gVoj eksplozijo «ljudem v opornim-trditev opira na okolnost, a v Libus*B na raznih krajih, največ pa s0 s puščavi, neke čudne Predmeiinl pi h1.,, najbolj podobni steklu, a j meti najti pravega izvora. Ti P* koZiJ>» po Agrestovem mnenju, o t gePuJ ne rakete, ki se je razletela jgjjj Karakteristike: kub. motorja 1008, poraba bencina 7 I za 100 km, brzina 125 km-h, cena 895.0011 Ur plus J. G. E. | KONKRETNI PREDLOG POSLANCEV VSEDRŽAVNE KMEČKE ZVEZE | Družinska doklada za neposredne obdelovalce naj začne veljati od 1. januarja 1962 dalje Ustrezni zakonski osnutek je že bil predložen 15. novembra, tako da bosta obe zbornici o njem kmalu razpravljali - Nekaj osnovnih značilnosti zakonskega osnutka Zahteva o preureditvi in izboljšanju socialnega zavarovanja se med kmetovalci italijanske republike vse bolj širi. Kmetovalci zahtevajo, da se socialno zavarovanje izenači tako, da bi uživali enake ugodnosti kot jih že uživajo druge delavske stroke. Ta zahteva je bila postavljena že pred leti vladi in parlamentu ter je osnovana na izpolnitvi določb republiške ustave, ki to predvideva. Razlika med socialnim zavarovanjem, ki ga uživajo kmetovalci in onim, ki ureja te odnose z drugimi delavskimi strokami — je velika. Znano je, da znaša pokojnina, ki jo dobivajo kmetje šele potem, ko izpolnijo 65. leto starosti, komaj 5.000 lir mesečno in da je enaka vsota za isto letno razdobje veljavna tudi za ženske. Vsi delavci drugih strok pa gredo v pokoj s 60. letom, ženske s 55. letom. In tu moramo upoštevati, da kmet gara od ranega jutra do poznega večera in se zaradi tega mnogo prej izčrpa ter prej ostari kot BANE pa delavci, ki imajo 8-urni delovni urnik. Podobna krivica se godi kmetom tudi pri bolniški blagajni. Delavci dobivajo potrebna zdravila brezplačno, medtem ko si morajo neposredni obdelovalci kupovati zdravila sami. Tudi pri zavarovanju proti nezgodam na delu ne uživajo kmetovalci takih u-godnosti, kot jih predvideva tovrstno zavarovanje za druge stroke. Naj končno še omenimo, da kmetovalci tudi nimajo pravice do družinske doklade. Obstaja upanje, da bo vsaj ena navedenih krivic, in sicer zadnja, v kratkem popravljena in ugodno rešena ' v korist prizadetih kmetovalcev. Na vsedržavni konferenci za kmetijstvo, v Rimu, ki je zaključila svoje delo 15. oktobra letos, je bil med drugim odobren predlog o raztegnitvi zakona o družinskih dokladah tudi na kmete — neposredne obdelovalce, kolone, spolovinarje, najemnike in soudeležene družinske člane ter otroke do 14. leta starosti. Dne 15. novembra letos sta poslanca Grifone in Avo-lio v imenu Vsedržavne kmečke zveze predstavila poslanski zbornici zakonski osnutek (št. 3408), ki predvideva raztegnitev družinske doklade na kmete-neposredne obdelovalce, kolone, spolovinarje, najemnike in soudeležene družinske člane. To je tudi prvi izmed' številnih predlogov, ki so bili sprejeti na vsedržavni konferenci za kmetijstvo v Rimu in ki je bil sedaj v konkretni obliki predstavljen parlamentu v odobritev. Novi zakonski osnutek predvideva izplačevanje družinske doklade začenši s 1. januarjem 1962, in sicer v enaki meri in pod istimi pogoji, ki so sedaj v veljavi za druge stroke odvisnih delavcev. Za izplačilo družinske doklade je predvidenih povprečno 200 delovnih dni, ki se vpi- V listu se bolj poredkoma oglašamo in še takrat kadar se oglasimo, moramo povedati samo stare stvari. V glavnem gre za pritožbe, ki se nanašajo na slabo vzdrževane poti in vprašanje kanalizddijč'. Večkrat smo že omenili, da nam je občina obljubila ureditev kanalizacije v središču vasi, a je doslej ostalo le pri obljubah, ki se vlečejo iz leta v leto. Tudi asfaltna cestišča, tako v vasi samj kot na cesti, ki gre preko nadvoza na pokrajinsko cesto Opčine-Bazo-vica, so polna lukenj. Omenimo naj še odlaganje materiala in odpadkov pri križišču na poti med Trbiško cesto in pokrajinsko cesto Opčine — Bazovica. Kupi materiala prav gotovo ne služijo vasi v okras. NllllIlllHiiiiiiiiiiiiiiiHilllllIllllllltllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIllllllllllHIIIIIIIIIIIIliUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIII še j o na račun družinskega poglavarja in za člane družine. Osnutek nadalje predvideva 190 lir družinske doklade dnevno, ki se izplača vsakemu odvisnemu otroku do 18. leta starosti, ta doba pa se podaljšala do 21. leta starosti za otroke, ki obiskujejo šolo in 26. leta, če so vpisani na univerzo. Prispevek družinske doklade za zakonsko ženo je predviden na 138 lir dnevno, za starše pa 55 lir dnevno. Za kritje stroškov, ki bi nastali ob osvojitvi omenjenega zakonskega osnutka, je bilo predlagano, da se poviša davek R.M. za 10 odst. na vse one dohodke, ki presegajo 50 milijonov lir letno. Kot smo omenili, je vsedržavna konferenca za kmetijstvo v Rimu podčrtala zahtevo preureditve sistema za socialno skrbstvo, tako da bi kmetovalci uživali enake ugodnosti, kot jih že uživajo ostale delavske stroke. Posebno je konferenca poudarila naslednje zahteve: 1) Ustanovitev družinskih doklad za neposredne obdelovalce, spolovinarje, kolone, najemnike in soudeležene družinske člane — o čemer bo sedaj govora v parlamentu. 2) Izboljšanje socialnega zavarovanja za nezgode na delu. 3) Izenačenje pokojnin neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem, kolonom in najemnikom s pokojninami, kot jih že uživajo druge delavske stroke. Do teh upravičenih zahtev je prišlo na osnovi številnih intervencij odgovornih predstavnikov kme-;ov na konferenci, kjer so dokazali, da je socialno zavarovanje kmetov nezadostno in nezadovoljivo, tako da je nujno potrebna njegova preureditev. Upamo, da bodo vsi ti problemi čimprej konkretizirani, predvsem pa izražamo željo, da bi predloženi zakonski osnutek prišel kmalu v razpravo obeh zbornic ter bil v najkrajšem času odobren ,tako da STIVAN Promet proti Trstu gre skozi našo vasico kar po treh cestah. Imamo priliko videti raznovrstna evropska in vozila z drugih celin. Tujci pa stopijo pri nas na Tržaško ozemlje in hkrati tudi na turistično področje. Mislimo, da je ta naš kraj prirodno in zgodovinsko tako zanimiv (izviri Timava, stara cerkev), da bi bilo potrebno tujce na to primerno opozoriti. Vaščani pa si moramo čimbolj prizadevati in poskrbeti, da odnesejo tujci od nas čimboljši vtis. iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiitiimmiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiHtiiiiiiiiiHiiiiijiu Naše korenine Volitve devinsko - novega . nahrežinske Pretekli petek se je sestal na izredni seji devinsko-na-brežinski občinskj svet, da izvoli novega župana. Kot smo že poročali, ni nihče od kandidatov dobil absolutne večine glasov, tako da bo novi župan izvoljen šele na drugi seji, ki bo prihodnji petek. Na spodnji sliki vidimo de-vinsko-nabrežinski občinski svet, na stranski pa skrutina-torje in predsednika Srečka Coljo, ko štejejo glasove, ki so jih prejeli kandidati za prosto župansko mesto. Upamo, da bo na prihodnji seji za župana izvoljen mož, ki bo znal nepristransko ščititi interese občine in njenih občanov! Skoraj vsako nedeljo predstavimo čitateljem «naše korenine. iz tržaške okolice. Te dni smo se oglasili v Bazovici pri «Ferletevih>, kjer živi gospodinja Tereza Racman-Ra-žem roj. Grgič. Čeprav ni Tereza Ferletova najstarejša va-ščanka, ker je dopolnila 80 let 18. avgusta t.l., pa jo lahko vseeno štejemo med naše korenine. Marsikdo se bo čudil, kako da ima Tereza poleg rojstnega priimka še dva druga. Za one čitatelje, ki slavljenke ne poznajo, bomo povedali, da je bila Tereza Grgič najprej poročena z Andrejem Racmanom, po nekaj letih, ko je postala vdova, pa se je spet poročila z Matijo Ražmanom, a je na žalost spet ostala vdova. Ko smo stopili v hišo, je bila Tereza blizu štedilnika in je pletla nogavice za svojega sina Cvetka, pri katerem živi. To je delala brez naočnikov. Brez njih opravi vsako delo v hiši in dnevno či-ta naš dnevnik ter druge slovenske časopise, Ko je dokončala osnovno šolo, je mlada Tereza pomagala staršem pri delu na kmetiji, delala je tudi potem, ko se je poročila, tako da lahko rečemo, da je bilo njeno življenje en sam delovni dan. Dolgo let je hodila iz Bazovice v mesto z jerbasom na glavi prodajat mleko. V uasi jo vsi poznajo in jo imajo radi, saj je rade volje pomagala ljudem, posebno pa bolnikom. Dolgo let je Tereza ob žalostnih smrtnih primerih pripravila mrliča, da so ga lahko postavili na mrtvaški oder. Ko je bila stara 18 let je stopila v pevski zbor .Lipa. in je kot sopranistka pela pri vsaki vaški prireditvi. Pri zboru je ostala vse do konca njegovega obstoja. V dveh zakonih je Tereza imela štiri otroke, od katerih so še trije živi. Dva živita V Jugoslaviji, eden pa doma. Zvesti čitateljici našega dnevnika želimo skupno z njenimi sorodniki in sovaščani še mnogo srečnih let življenja. BOLJUNEC Zvedeli smo, da je bil v teh dneh objavljen ministrski dekret, na osnovi katerega je bilo področje okoli naše vasi, predvsem pa dolina Glinščice, proglašeno za «področje javnega interesa«. To velja tudi za področja okoli Boršta in Drage. Iz dekreta je razvidno, da bo vsak načrt za gradnjo stanovanjskih ali gospodarskih poslopij podvržen predhodni odobritvi skrbništva za varstvo spomenikov in narave. To pa zaradi tega, da se na omenjenih področjih ohrani lepota pokrajine, ki je edin stvenega značaja. Ni to toliko odvisno od zunanjosti naših domov, kolikor od takšne ureditve okrog njih, da je opazen čut za red in snago. Primerno zelenje in cvetje ob hiši pa pokaže naš čut za lepoto. Izredno slab vtis napravijo na tujce kupi raznih odpadkov ob poteh. Kar se da izkoristiti, naj gre na gnojišče, ostalo pa v jamo ali kam drugam, kjer r.e more biti v napoto in spotiko. Ze stara resnica pravi: Zena za pragom, mož pred pragom. To delo spada torej bolj v pristojnost moških. Javna razsvetljava ni zadostna in prosimo občino, da to zadevo čimprej uredi. Prvo stanovanjsko zgradbo bo u-prava papirnice gradila v bližini vrelca na vzhodni strani, druge hiše pa bo — kot slišimo — gradila severovzhodno od vasi na medvejskem jusar-skem zemljišču med avto cesto in železnico. MEDJA VAS Po 84-letnj življenjski dobi je v ponedeljek preminil Mihael Peric, najstarejši vaščan. Rojenice so mu ob rojstvu naklonile čudovit spomin, ki nas je presenečal. Kot tiskana knjiga je znal ure in ure pripovedovati dogodke iz nekdanjega vaškega življenja in dogodivščine, ki jih je kot zidar doživel v tujih krajih. Spomnil se je dogodkov pol stoletja nazaj, in to celo v podrobnostih, ki so nepomembne. Takih dragocenih spominov je malo. Njegovi točni podatki o našem staro-žitju so bili registrirani na tržaškem, radiu in pri študiju so pomagali naši mladini, ki študira narodopisje na ljubljanski univerzi. Bil je zadnji v naši in menda tudi v več vaseh, ki je mogel nuditi tako gradivo, in to celo pri tako visoki starosti. Pomeni, da je bil do zadnjega telesno in duševno čvrst. Te svoje moči je kot skrben gospodar in dober družinski oče posvečal svoji kmetiji. Sicer je služil kruh tudi kot zidar, a je bil vedno močno povezan s svojo grudo in je ostal kmet. Vaščani ga bomo ohranili v blagem spominu. Lahka mu domača zemlja! ZABBEZEC Se vedno sm0 brez gostilne. Slišimo govorice, da bo gospodinji uspelo dobiti novo »licenco«, tako da bi bila gostilna za praznike spet odprta. Želimo, da bi se to res zgodilo. Pisali sm0 že o poti, ki vodi iz naše vasi v Boršt. Ne moremo reči, da je prav v obupnem stanju, a tudi dobra ni. Večkrat smo že izrazili željo, da bi pot asfaltirali in upamo, da se bo to v prihodnjem letu zgodilo. OSLA V JE V nedeljo so na pokopališču v Pevmi pokopali 45-let-nega Ivana Pintarja z Oslavja. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo zelo veliko prebivalcev ‘z Oslavja in iz Pevme. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in zvest čitatelj našega dnevnika Soro hi’ko m pokojnega Ivana iztekamo nase sožalje. bodo družinske doklade za neposredne obdelovalce začele veljati od 1. januarja 1962. To je tudi naše novoletno voščilo. MARIJ GRBEC NABBEZINA Predsednica nase Občinske podporne ustanove ga. Zorka L,egiša in obč. tajnik g. Fran-zot sta od prefekture izposlovala zvišanje deleža tej ustanovi za pol milijona lir in enako vsoto za zimsko pomoč, in to na osnovi zvišanja šte-viia prebivalstva v zadnjih letih. To njuno prizadevanje zasluži priznanje. A ta vest nam je dala povod, da v interesu Občinske podporne u-stanove, oziroma resničnih siromakov spregovorimo nekaj besed, ki naj bi temu odboru za pravilno poslovanje koristno služile. Gre namreč za vprašanje pravih (resničnih) in navideznih siromakov, ki povzroča med občani ostro kritiko in slabo kri. Kot v raznih drugih primerih igra, kot sodimo, tudi v tem vprašanju važno vlogo spretnost in prožnost prizadetih v prikazovanju lastnega socialnega položaja. Kdor je v tem vešč, navadno uspe. Taki so predvsem «navidezni» siromaki, ki po drugi strani hočejo nekaj veljati in znajo — ko jim to prija in laska ter jih nič r,e stane — igrati vlogo gospode. To so — na kratko rečeno — brezobzirni in družbi škodljivi egoisti. Poznamo na pr. takšne vdove, ki imajo dovolj-ne dohodke za primerno življenje, a se ne sramujejo biti v seznamu siromakov, seveda na škodo resničnih siromakov in med temi tudi takih, mogoče nekaj manjših siromakov, ki jih ni v tem seznamu. Mogoče je to po njihovi lastni krivdi, ker so, kot pretežno vsi pošteni ljudje, nerodni, sramežljivi, obzirni. Vsekakor bi bilo vredno in skrajno potrebno seznam u-bogih temeljito pregledati, pomoči nepotrebne izločiti in vključiti one siromake, ki niso deležni nobene pomoči. Saj se dobe v vsaki vasi pošteni vaščani (dva, trije), ki dobro poznajo socialno stanje vsake družine, njihovo mnenje pa bi v tem mnogo pripomoglo. VODORAVNO: 1. kdor pred gledalci nekaj razkazuje (kakšen stroj ali kaj drugega, kako deluje). 12. prevrat, začetek novega, 18. drevesa in sadovi, 19. nekdanji naziv za Arabca, 21. posmehljiv naziv za tistega, ki rad vse spacka, 22. vrsta pletenin, 24. brez nje ne bi bilo zdravilstva, 26. mesto v Istri, 27. ime prve slovenske filmske igralke, 28. število, 30. zdravica, 32. merske enote, 33. medmet, 34. vrsta lirske pesmi, 36. otrok, ki ga vzgajajo in redijo tuji ljudje, 38. igralna karta, 39. steptam, 41. vprašalni zgimek, 42. okrajšava za revizor, 44. stresem se od vznemirjenja, 46. majhni plugi, 48. usnjena zanka, ki drži nogo jezdeca, 49. oziralni zaimek, 51. šolska miza, 52. popit, pojeden, 54. moderen, 56. seveda, 57. čar, vabljivost, 59. bajeslovni enooki orjak, 61. pripovedna pesem, 63. lovec na neke ptice, 66. zaznamek, zapis, 67. slovenski tednik, 68. medmet, ki veleva k skoku, 70. splošno znan, 72. čaranje, 73. potomec belih naseljencev v južni Afriki, 74. mamilo, 76. mrčes, 78, žensko ime, 79. del pohištva, 81. dolivam, 83. plemenski, 84. odkrit, prostodušen. 85. pridelovalci vina. NAVPIČNO: 1. družabna igra, 2. muza ljubezenskega pesništva, 3. mesto v Arabiji, 4. medmet, 5. znak za nikelj, 6. avtomobilska značka za Trst, 7, otok na Jadranskem morju, 8. židovsko moško i-me, 9. svečana obleka, 10. krepelce, oklešček, 11. slovenski prebivalec v Beneški Sloveniji, 13. začetnici priimka in imena slovenskega igralca, ki je bil angažiran tudi v Pragi, 14. avstralska ptica, 15. južnoameriška ovca, 16. del njivi, 17. akademski naslov, 20. nenasitnost, 23. brez privlačnosti, 25. reka v Angliji, 28. zbadljiv, bojen, 29. siten, nasitljiv, 31. kamenina, 34. lakaj, služabnik, 35. moško i-me, 37. otok v Sundskem o-točju, 39. povzroči smrt, 40. poljska cvetlica, 43. slovensko ime za Udine, 44. število, 45. otok med Anglija in Irsko, 46. zbrišem, 47. poceni, 48. hoje v zabavo, razvedrilo, 50. nasilen odvzem, 51. pecivo, 53. vrsta lova, 55. prevozno sredstvo, 57. moško ime, 58. grajati, 60. plati, 62. statistična akcija, 64. gora na Dolenjskem, 65. žagan, 67. prebivalec azijske države, 69. čivkanje, 71. nedoločni zaimek, 73. roman Dostojevskega, 75. pomladanski, 77. neoblečen, 78. češko moško ime, 80. nikalnica, 82. tuja kratica za gospod, 83. prva in tretja črka besede pod 36. navp. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. argon, 5. pukam, 9. kolar, 14. rdeč, 15, sodim, 16. padec, 17. He, 18. gin, 1 . Dumas, 20. kobra, 21. bel, 22. em, 23. bober, 24. kodri, 25 Jaro, 26. tolšt, 27. rašpi, 28. nered, 29, tros, 31. takoj, 33. rosen, 35. di, 36. ion, 37. hilav, 38. pelin, 39. nič, 40. nj, 41. liter, 42. trden, 43. dete, 44, pisun, 45. brest, 46. Piran, 47. Lahti, 48. ponve, 49. Bohor, 50. luč, 51. zdrav, 55. dno, 57. Ag, 58. hrast, 59. tenor, 60. gnoj, 61. briti, 62. namig, 63. Arosa, 64. vrači, 65. silak, 66. hrust, 67. nežne, 68. nalet, 69. Grant, 71. ak, 72. Anton, 73. cimet, 74. Tito. NAVPIČNO: 1. Argentina, 2. rdim, 3. gen, 4. oč, 5. pometa-len, 6. udar, 7. kis, 8. Am, 9. kabriolet, 10. odri, 11. Lea, 12. Ac, 13, melodičen, 15. substi-tuirati, 16. podpredsednik, 17. hereditarnost, 19. dol, 20. koš, 21. Bar, 23. bos, 24. kaj, 25. jen, 26 ton, 27. rov, 28. Nen, 30. roj, 32. kar, 34. sin, 37. histeričen, 38. prevzemati, 39. nerodnosti, 41. lih, 42. trn, 43. dih, 44. pač, 45. bon, 46. pov., 47. lug, 48. pit, 49. bar, 50. laz, 52. vsi, 54. Rog, 56, oja, 58. hrana, 59. talec, 60. grunt, 61. brž, 62. Nil, 63. ara, 64. vek, 65. San, 66. hrt, 67. Na, 68. no, 69. ge, 70. do. ................................iiiiiiihi inimiiitiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii ■■■■■ Sobne rastline pozimi IDOTTO VOIJE' i <- • Menda ni potrebno nikogar prepričevati o tem, da rastlina, čeprav še tako neznatna, stanovanje močno poživi. Saj se zdi dom, v katerem ni nobene rože ne zelenja, pust in, lahko rečemo, naravnost odljuden. Pravilno razporejene sobne rastline so zatorej domu v okras. Vendar pa to ni njih edina vrlina. Rastlina v sobi je tudi koristna. Najbrž ni vsakomur znano, da rastline vdihavajo ogljikov dvokis, ki ga človek izdihava in ga pretvarjajo v kisik, ki je človeku potreben. Rastline so torej v našem domu potrebne tudi zaradi našega zdravja. Ce to velja za čas, ko je vsa narava živa, ko je vsepovsod zelenja in cvetja na pretek, pa je pozimi, ko vsega tega ni, to v še večji meri važno. Rastline na vrtu so sedaj BELOGLAV Za danes le dve besedi o problemu, ki je ne samo za nas, temveč tudi za kmetovalce iz Sv. Barbare in Plavij življenjskega pomena. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj takoj omenimo, da je občinska pot, ki vodi iz glavne ceste «Flavia» v Vinjan in v Plavske vale, v obupnem stanju, tako da je popolnoma neprehodna. Cesto so pokvarili težki kamioni, tako da so v cestišču do pol metra globoke luknje. Prav sedaj, ko bi morali v gozd po drva in ko bi bilo treba domov spraviti steljo, ni mogoče teh del o-praviti, ker pač ne moremo z vozom do gozda. Prosimo miljsko občino, da se za rešitev tega vprašanja nujno zavzame in uredi vse potrebno, da se pot čimprej popravi. O ostalih problemih, ki zadevajo naše naselie. na bomo spregovorili prihodnjič, seveda, če nam bo dnevnik za to odstopil prostor. BABUJEZ Dne 29. novembra smo v velikem številu1 spremili na zadnjo pot na miljsko pokopališče 21 let starega Borisa Sodnika iz Rabujeza 60-c. V začetku meseca, in sicer 6. novembra je odpotoval v Casale Monferrato, da odsluži vojaški rok. Zadnji pismi sta starša prejela 16. in 23. novembra, dva dni kasneje pa je bil že mrtev. Zadeva je zelo čudna. Dne 16 novembra je pisal domov, da je dobil injekcijo v prsi in da se ončuti dobro. Toda v naslednjih dneh so — tako se zdi — nastopile komplika- cije in nenadoma je preminil. Staršem so baje rekli, da je umrl zaradi posledic meningitisa. O zadevi se v našem kraju mnogo govori, saj je zavita v skrivnost. Na ta račun se širijo najrazličnejše govorice, zaradi česar bi bilo prav, ko bi vojaške oblasti izdale uradno sporočilo, zakaj je Boris, ki je služil pri 11. regimentu pešadije «Casale», tako nenadoma umrl. Hudo prizadetima staršema, ki sta izgubila svojega edinca, izrekamo naše iskreno sožalje! že prenehale rasti, listje odpada in tudi drugi zeleni deli se polagoma suše. Zato je za ljubitelja rastlin ostala edinole sobna rastlina, ki ji pozimi posveča vso skrb in pozornost. Cvetličnim lončkom, ki so skozi vse leto stalno na poličkah, stojalih ali drugih primernih podstavkih, se v tem času pridružijo še rastline, ki jih imamo poleti na prostem, a smo jih sedaj pred mrazom umaknili pod streho. K tem štejemo zlasti oleandre, okrasne smreke, pelargonije ali bršljanke, fuksije in druge. Razpostavimo jih v veži, predsobi, na stopnišču, v zaprtih verandah in podobno. Glavna naša skrb bodi pri tem, da je prostor, kjer so te sobne rastline svetel, suh in zračen, da ni pretopel in da v njem ne zmrzuje. Tudi pozimi moramo rastline zalivati. To velja za tiste, ki imajo dosti listov in ki so v prostoru, kjer kurimo. Vedeti moramo namreč, da se zemlja tem bolj suši, čim bolj je prostor, v katerem imamo rastlino, topel. Ljubitelj okrasnih rastlin tudi pozimi ne bo brez cvetja. Ciklamni, n.pr. cveto vso jesen, pozimi in tudi spomladi. Zlasti pozimi so na moč prijetni s svojimi velikimi cveti. Previdno pa moramo ravnati, ko jih zalivamo. Zalivati jih moramo namreč le ob robu lončka, da ne zmočimo čebulice, oz. srčka, ker se kaj rado zgodi, da zmočeni listi in cvetni nastavki potem gnijejo. Podobno ravnamo tudi s primulami, ki so med tistimi sobnimi rastlinami, katere cveto pri nas tudi pozimi. Nuditi jim moramo pač dovolj svetlobe, zraka, toplote in vode. Vendar pa more vsakdo, ki ljubi cvetje, pripraviti tudi nekatere druge rastline, da cvetejo pozimi. Za siljenje so primerne posebno nekatere čebulnice. Marsikdo bi se lotil tega posla, če bi vedel, kako je to lahko. Kdor torej želi imeti cvetje pozimi, pa mora misliti na to že prej. Ze avgusta moramo vsaditi čebulice. V ta namen napolnimo primeren cvetlični lonček z zemljo. Mora pa biti mešana peščena zemlja s kompostno. Ko vsadimo čebulico v jamico, moramo paziti, da čebulni vrat ni ne više ne niže od roba lonca Razumljivo pa je, da mora biti čebulica pokrita z zemljo. Lonček potem postavimo v hladen, ne presuh in raje bolj temen prostor. Najbolj primerna za to je klet. Dobro je tudi, če vse skupaj zakopljemo v zemljo. Seveda moramo izbrati najbolj suh prostor na vrtu Tam jih pustimo vse do decembra. Tedaj prenesemo lončke v sobo, kjer bomo kmalu opazili, da je rastlina začela poganjati. Dobro je pokriti rastlino s papirnato vrečico ali praznim cvetličnim lončkom. Ko tako pokrita rastlina zrase okoli 5 cm visoko, jo odkrijemo in že čez neKaj časa bomo imeli prekrasne cvetove. Se bolj pospešimo rast, ako rastlino zalivamo z mlačno vodo. Za siljenje so zlasti primerne bijacinte, narcise, a tudi tulipani, zvončki in žafran. DOLŠEK SHODU v r * ~ # m Zastopnik in nadomestni deli: it r Tit IHililiS Tr,,t’ UL T- Luciani 6 - Tel. 72-233 ■ HFHjtftO (las,ruk Igina Ooclanoloh) VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški I.G.E. in imatrikolacija na račun podjetja! ••»»•»hm KRIŽANKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.5, najnižja —5.2, ob 19. tiri —4; zračni tlak 1023.1 narašča, vlage 40 odst., veter 55 km s sunki 77 km. nebo 5 des. oblačno, morje razburkano, temperatura morja 11.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 17. decembra Lazar Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 2.16 Jutri, PONEDTLJEK, 1*. dec. Radko Živ in veren prikaz dela in življenja ustreljenih junakov Napredna slovenska mladina priredi v četrtek 21. t. m. ob 20.30 na stadionu «1. maj» spominsko svečanost ob 20. obletnici smrti Tomažiča in tovarišev Pred 21. leti je narodni heroj Pinko Tomažič v ilegalnem listu »Plamen* napisal : »Mladina je tista sila, ki edina zmore vzdržati kakršen koli pritisk in ohraniti ter razvijati narodni čut kljub neugodnim razmeram. In to zato, ker je mladina najbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda. S svojim zaletom mladina prečisti marsikatero prašno tradicijo, spremeni okostenelosti v prožne tvornosti in doseže velike uspehe prav tam, kjer za druge kraljuje utopija...* «Vsakemu narodu mora biti mladina temelj, na katerem zida svojo bodočnost. Tudi naša mladina j se zaveda svoje naloge, če- ; prav se mora boriti z mno- ! gimi in velikimi težavami.* To je napisal Pinko To- j mažič le malo pred svojo ! aretacijo, ter komaj slabo leto pred junaško smrtjo. Teh naukov se tudi sedaj dobro zaveda tržaška zavedna, napredna mladina, ki se mora še vedno — pa čeprav v spremenjenih pogojih — boriti z znatnimi težavami. Pinko Tomažič je mladini vzor. Zato je razumljivo in pravilno, da bo Mladinska iniciativa priredila prihodnji četrtek počastitev pod fašističnimi streli padlih mučenikov: Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, na katero vabi vso tržaško javnost. Proslava bo v četrtek 21. decembra ob 20.30 na stadionu «1. maj* ter bodo na njej sodelovali člani Slovenskega gledališča. Mladina se bo potrudila, da ta proslava ne bo imela običajne, tradicionalno »prašne* podobe, temveč da bo čimbolj živ in veren prikaz dela in življenja padlih junakov — njenih vzornikov. na županstvu Župana dr. Franzila je obiskal včeraj dr. Oddo Nas-so, predsednika mednarodnega združenja «Skal Clubs«, ki sta ga spremljala dr. Sardo in rav. nateli turistične ustanove dr. Rinaldini. Župan se je zadržal v prisrčnem razgovoru z gostom, ki mu je sporočil, da bo od 6. maja do 10. maja v Trstu kongres omenjenega združenja. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila naslednji urnik trgovin za praznike: SOBOTA, 23. DECEMBRA Normalen urnik. NEDELJA, 24. DECEMBRA Trgovine na splošno so odprte od 8 -13, trgovine z živili, drogerije 8-13 in 15-21; mesnice 6-12 in 15-21; frizerji in brivci 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA Vse trgovine so zaprte, razen cvetličarn 8-13 in slaščičarn 8-21.30. TOREK, 26. DECEMBRA Trgovine so zaprte, razen; trgovine z živili mesnice, cvetličarne 8-13, slaščičarne 8-21.30; fotografi 8-13. SOBOTA, 30. DECEMBRA Za vse trgovine, z izjemo z živili ,se urnik podaljša do 21. ure. NEDELJA, 31. DECEMBRA Trgovine so zaprte, razen trgovine z živili, mesnice, drogerije, fotografi in cvetličarne do 13. ure; brivci in frizerji 8-12.30 in 15 -19.30; slaščičarne 8-21.30. PONEDELJEK, 1. JANUARJA Vse trgovine so zaprte, razen: cvetličarne 8-13 in slaščičarne 8-21.30. PETEK. 5. JANUARJA Vse trgovine so odprte do 21. ure. SOBOTA, 6. JANUARJA Vse trgovine so zaprte, razen: mlekarne in pekarne 7-12, mesnice 6-13, slaščičarne 8-21.30; brivci, frizerji, cvetličarne in fotografi 8-13 NEDELJA, 7. JANUARJA Normalen nedeljski urnik. Druga letošnja premiera S G v Avditoriju Mali ljudje velikega Čehova v izvirni režiji in odlični igri Danes dve predstavi: dopoldne za dijake, popoldne za ostale Sinoči je stekla preko odra tržaškega Avditorija tretja predvidena, a po volji rimske cenzure druga premiera letošnje sezone Slovenskega gledališča Umetniško vodstvo gledališča se je odločilo za izbor enodejank ruskega dramaturga in predvsem novelista Antona Pavloviča Čehova, ki jih je režiser Jože Babič združil v dramski mozaik pod skupnim naslovom eNa veliki cesti», ki je poleg naslovnega dela obsegal še enodejanke oz. dramske monologe aTragika po sili», «Labodji spevs in «0 škodljivosti tobakas. V lično urejenem gledališkem listu, ki je izšel za to premiero, je kot motto naveden citat Olge Knipper: »Uprizoriti Čehova je zelo težko. Ni dovolj, da si dober igralec in da mojstrsko obvladaš svojo vlogo. Čehova je treba občutiti, treba ga je lju-hiti. Treba je vsrkati vase vso Odobritev javnih del v okviru gospodarskih načrtov Za 3,460.000.000 lir del v finančnem letu 1961-62 Ustanova SELAD bo izvedla razna javna dela v skupni vrednosti 410 milijonov lir niiiiMi,iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiM,iii„itiii,„i„mimmiiiiui,,,niiiuui,Hun,im,,,,mmlilllillllillillitillliltli,lilli,lllilllllliiili1illiltllliillliilliillllli tisto čustveno atmosfero ki napolnjuje njegove igre. Zlasti pa — treba je ljubiti človeško bitje, ljubiti ga z vsemi njegovimi napakami in slabostmi, tako kakor ga je ljubil Cehov«. Upoštevajoč to neizpodbitno resnico je treba vsekakor priznati, da je naš gledališki ansambel bil tudi tokrat kos svoji nelahki nalogi, predvsem pa, da ji je bil kos režiser Jože Babič, katerega velika režiserska inventivnost je prišla polno do izraza v povsem izvirnih zamislih povezave oz. nanizanja posameznih enodejank oz. monologov z nekaterimi naravnost izjemnimi tehničnimi prijemi. Glede igre same, pa se je Babič dokaj verno držal navodila Čehova samega, da mora 'oiti vse ubrez nobene teatralnosti, preprosto... čisto preprosto... ker so to preprosti, vsakdanji ljudje«. Morda je celotna predstava zaradi tega dajala vtis razvlečenosti in umirjenosti, ki jo je poudarjala tudi scenska glasba Paola Merkuja, bila pa je prav gotovo prav zaradi tega tudi znatno bolj poglobljena v eduševni drami Čehovih ljudi, v odsevu zunanjih dogodkov v njihovi notranjosti v obliki čustvenih razmišljanj in bojev«. Okvira istih avtorjevih navodil se je držala tudi scen- Vladni generalni komisar je včeraj odobril naslednja javna dela, ki bodo izvedena v okviru gospodarskih načrtov za finančno leto 1961-62 v skupni vrednosti 3,460.046.000 lir; 300 milijonov lir je na razpolago ustanovi IACP za gradnjo novih stanovanjskih poslopij, in sicer z namenom, da se odpravijo nezdrava stanovanja ter da se dajo stanovanja brezdomcem. Nadaljnjih 250 milijonov lir bo dobila na razpolago Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev za gradnjo s-anovanjskih poslopij. Pol milijarde lir je namenjenih za razna dela v okviru Javnih skladišč, 150 milijonov lir za ponovno ureditev pomorskih naprav v Lesnem pristanišču, 50 milijonov lir za dokončno ureditev miljske-ga pristanišča ter 320 milijonov lir za dela na področju industrijskega pristanišča, od česar pa odpade 120 milijonov lir za novo železniško postajo Trst-Zavlje. V okviru splošnih del naj še omenimo, da je 15.000.000 lir namenjenih za lllllll IIIIIIIIMIIIII lllll IIIIIIIIHII llllllll II Hill IIIIgnillllllllllllllllMIIHIIIMIIIII IIIIIIHHIIII llliailllll Delo komisije za pravilnik o mleku Poročilo občinskemu svetu bodo poduli buje v petek Zdi se, da se večina strinja s predlogom o raztegnitvi prodaje mleka na trgovine s samopostrežbo Komisija vodij skupin občinskih svetovalcev, ki se ukvarja z vprašanjem spremembe higienskega pravilnika o mleku, se je sestala že tretjič. Občinski svet, oziroma njegova večina, je sklenila, naj se ustanovi za to vprašanje posebna komisija, ki naj po proučitvi raznih plati poroča svetovalcem. Pri tem je bil tudi določen rok dveh tednov. Delo komisije seveda ni javno in poročamo zato o njem le po nepotrjenih glasovih. Kot smo že pisali, so levičarski člani komisije baje predlagali, naj se razpravljanje omeji le na tisti del pravilnika, ki se nanaša na raztegnitev prodaje na veletrgovine in trgovine s samopostrežbo, pri čemer bi imele levji delež Delavske zadruge. Proti temu pa so menda nastopili vsi vodje večinskih skupin in zato so sklenili, da se obravnavata ^ PRIMORSKI DNEVNIKI UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IL TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelltco 1-11, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v t dnu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letna 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža. Skega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. Ijana, Stntarieva ulica 3.1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr| upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V__________________________________J s tem hkrati tudi vprašanji razširitve licenc mlekarn, tako da bodo v nadomestilo za morebitno izgubo prodajale še nekatere druge potrošne predmete, ter vprašanje neposredne prodaje mleka mlekaric potrošnikom. Večina se je baje izrekla za to, da se ta prodaja prepove z ublažitvijo, da bi se to dogajalo postopno in bi se prodaja končno prepovedala čez poldrugo leto, ko bo zgrajena na Krasu mlekarna in sirarna. Na zadnji seji pa so se verjetno sporazumeli o tem, naj se sprejme člen 15 pravilnika, ki govori o prodaji mleka tudi v samopostrežnih trgovinah in veletrgovinah. Proti temu pa naj bi nastopil liberalni zastopnik v komisiji. To pa je tudi razumljivo, saj je začela komisija svoje delo izrecno na zahtevo liberalca odv. Morpur-ga, saj bi bil občinski svet ta sklep že odobril, kajti kdo drug naj bi prevzel nase odgovornost, da se prepreči znižanje cene mleka? Zdi se, da bodo občinskemu svetu v ponedeljek vsaj delno poročali o delu in prvih zaključkih komisije, nakar naj bi predlagali tudi, da se loti občinski svet razprave o tem na prihodnji petkovi seji, ki je sicer določena le za razpravljanje o proračunih in regulacijskem načrtu. Na zadnji seji so baje razpravljali tudi o tem, ali je novi člen 15 pravilnika o prodaji mleka v skladu z duhom državne zakonodaje, kajti liberalci menijo, da ni. Kaže pa, da je člen postaven, saj bi se bil moral sicer tajnik izreči proti njemu, preden je bil predložen občinskemu svetu. Zdi pa se, da bodo o tem, ali je zakonit ali ni, še razpravljali v občinskem svetu. Zdi se tudi, da so člani komisije odobrili tudi ostale člene do dvajsetega O razširitvi prodaje nekaterih potrošnih predmetov v mlekarnah pa bo-do razpravljali posebej. Končno so baje sklenili, da se bodo sestali še v ponedeljek in petek, da zaključijo delo o vsem pravilniku o mleku, tako da bi na petkovi seji komisija že lahko poročala o vsem vprašanju in priporočila rešitev zanj; vse to seveda s pogojem, da bo občinski svet jutri pristal na to, da se petkova seja posveti tudi tej stvari. utrditev predora Pondares. Tržaška pokrajina je v okviru gospodarskega načrta dobila 190 milijonov lir. Od te vsote bodo 100 milijonov lir porabili za preureditev službe za socialno pomoč duševno nerazvitim otrokom, 40 milijonov lir za ureditev in napeljavo ogrevalnih naprav v psihiatrični bolnišnici, 18 milijonov lir za ureditev pokrajinske ceste preko Krasa ter 31 milijonov lir za ureditev pokrajinske ceste preko milj-ske občine. Tržaška občina je dobila v okviru gospodarskega načrta 419 milijonov lir. Za osnovno šolo na Opčinah bodo porabili 40 milijonov lir, za drugi obrok del pri razširitvi Furlanske ceste 30 milijonov lir, prav toliko za ureditev Ul. Ronchetto, 25 milijonov je na razpolago za ureditev Ul. Bar-bariga, 20 milijopov za drugi obrok del pri ureditvi Ulice Bonomea, 40 milijonov lir za ponovno asfaltiranje Borznega trga, Ulice Piazza in Trga Unita, 70 milijonov lir za ureditev kanalizacije na področju od Korza Garibaldi do Ulice Molin o Vento in predora Sandrinelli, 40 milijonov lir za ureditev nove garaže podjetja za mestno čistočo, 25 milijonov lir za tretji obrok del pri restavraciji in ureditvi gledališča Verdi ter 25 milijonov lir za gradnjo novega kopališča in javne pralnice med Kontovelom in Prosekom. Miljska občina bo imela na razpolago 30 milijonov lir, od česar bodo 10 milijonov lir porabili za zgraditev novega pokritega trga. Dolinska občina ima v okviru gospodarskega načrta na razpolago 22 milijonov lir, od česar odpade 2 in pol milijona lir za preureditev občinske hišo v Boljuncu za potrebe nove lekarne, 6 milijonov lir za razna popravila v ricmanj-skem župnišču, 3 milijone lir za razna vodovodna dela, en in pol milijona lir za razširitev glavne poti v Krogljah, 4 milijone lir za asfaltiranje ceste Boršt-Zabrežec, 2 milijona lir za ureditev in ograditev prostora okoli šole in cerkve na Pesku ter 3 milijone lir za ureditev poti na Frankovcu. Devinsko-nabrežinska občina ima na razpolago 19 milijonov lir. S tem denarjem bodo uredili in asfaltirali nekatere občinske ceste, in sicer v skupni vrednosti 14 milijonov lir, 2 milijona lir bodo uporabili za razširitev vodovodnih napeljav, en milijon lir za vzdrževanje občinskih poslopij in cerkva, 2 milijona lir pa za razširitev javne razsvetljave. Repentaborska občina bo razpolagala z 8.000.000 lir. En milijon lir je na razpolago za izboljšanje javne razsvetljave oziroma za nadomestitev sedanjih žarnic s fluorescenčnimi svetilkami, 4 milijone lir je na razpolago za razširitev in asfaltiranje ceste Veliki re-pen-Zagradec, 3 milijont lir pa za ureditev majhne telefonske centrale. žgoniška občina bo za javna dela v okviru gospodarskega načrta porabila 7 milijonov lir, od česar 5 milijonov za razširitev in asfaltiranje občinskih poti, 2 milijona lir pa za razširitev vodovodnega omrežja Splošne bolnišnice bodo deležne 25 milijonov lir za razna dela, ki zadevajo izboljšanje bolniške službe. Ustanova Selad bo izvedla v finančnem letu 1961-62 razna javna dela v skupni vrednosti 410 milijonov lir. Med temi deli je tudi nekaj del turističnega značaja, kot na primer ureditev panoramične poti v Glinščici, poti iz Jezera v Bazovico. po*i iz Križa do razglednega stolpa »Slataper« ter razširitev m ureditev ceste Milje-Stare Milje. Poleg tega so predvidena izredna po. pravila raznih poti turističnega značaja, ureditev kolovozov in stez okoli Brišfikov ter občinske poti, ki vodi s Cola na kraško pokrajinsko cesto. V devinsko-naDrežinski obči- ni bo ustanova Selad uredila športno igrišče v ribiškem naselju, za kar bodo porabili 1.700.000 lir, medtem ko bodo 1.500.000 lir porabili za ureditev vaških poti. Nadalje bodo porabili 2,500.000 lir za ureditev poti, ki bo vodila do Doma za onemogle, medtem ko je en milijon lir namenjen za izkopanje jarkov, ki jih bodo potrebovali za položitev vodovodnih cevi. V zgoniški občini bodo dva milijona lir porabili za ureditev in asfaltiranje poti v Malem Repnu, medtem ko bodo v repentaborski občini porabili 3 milijone lir za prv* dela na novem športnem igrišču v Velikem Repnu. Končno naj še omenimo, da bo dolinska občina dobila 5.800.000 lir za razna javna dela pod okriljem ustanove Selad, pri čemer bodo 5 milijonov lir porabili za popravilo in ureditev župnijske dvorane v Dolini, 800.000 lir pa za nujno popravilo občinskih poti, ki so bile prizadete zaradi jesenskih nalivov. ska zasnova inž .arh. Ernesta Franza. Bila je preprosta, toda vendarle na moč učinkovita. Glede posameznih kreacij moramo reči, da so bile dognane in v večini tudi vživete. Ni sicer naš namen in niti naša naloga, da bi se spuščali v ocenjevanje, toda vendarle bi hoteli poudariti izstopajoče like Modesta Sancina v «Labodjem spevu», Silvija Kobala v predavanju «0 škodljivosti tobaka» ter Rada Nakrsla v eTragiki po sili«, iz naslovnega dela aNa ueli-ki cesti« pa Jožka Lukeša kot Semjona Sergejeviča Borcova, Edvarda Martinuzzija kot Kuzmo, Julija Guština kot Je-gorja Merika, Danila Turka kot Tihona Jevstigne jeva in Staneta Starešiniča kot Fedjo. V ostalih vlogah so nastopili še: Nora Jankovič (Marja Je-gorovna), Zlata Rodošek (Na-zarovnaj, Leli Nakrst (Jefi- movna), Alojz Milič (kočijaž) in Dušan Jazbec ter še Josip Fišer v eLabodjem spevun in Livio Bogateč v eTragiki po si lit. Gledalci so bili z uprizoritvijo očitno zadovoljni, iz česar upravičeno sklepamo, da so se zavedali, da ne prisostvujejo toliko drami ali dramskim odlomkom v odrskem smislu kot predvsem to. liko osebnim dramam malih ljudi, ki jih je tako polna in bogata vsa Cehovova in sploh vsa ruska literatura. «»-------- Spotaknila se je Ko je včeraj dopoldne 79-letna Giovanna Zanier iz Istrske ulice 38 šla peš po Trgu Sv. Jakoba, se je spotkani-la in je nerodno padla. Pri tem se je precej pobila in si verjetno nalomila medenico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti dva meseca. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimiittiiiiHitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiitiiiim Seja izvršnega odbora trgovinske zbornice Poročilo in razprava o »e j m n«A1 p e-A d ria» V petev se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je poročal dr. Vatta o pobudi za ustanovitve sejma «Alpe-Adria» v Ljubljani in o predlogih, da se pospeši ureditev vseh potrebnih ukrepov. Dr. Vatta je tudi poročal o stikih, ki so jih o tem vprašanju imeli s trgovinskima zbornicama v Gorici in v Vidmu ter s predstavniki oblasti. V začetku seje je poročal predsednik dr. Caidassi o zasedanju stalne konference trgovinskih zbornic držav, ki pripadajo Skupnemu evropskemu tržišču. Nato je poročal o številnih razgovorih, ki so jih imeli z vladnim generalnim komisarjem o tržaških gospodarskih vprašanjih in zlasti o industrijskem pristanišču ter pomorskem prometu. Podrobno so še govorili o plačevanju vojne odškodnine. Z vespo povozil pešca Ko je včeraj popoldne 21-letni Guido Monich z Reške ceste 51 hotel prečkati cesto blizu svojega doma, ga je z IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItlllllllllimilllllimilltllltllllllllllllllllHIlItHIllllllllllllHlllimillllHlItllllllHIIIIIIIimilllllllllllllllHIIIIMIHIIIIHIIHI Začetek kongresa Krščanske demokracije Zahteva po sestavi vlade ki bo usmerjena v levo Nacionalni svetnik Gasparo je v svojem poročilu poudaril, da je politika konvergence pokopana Sinoči ob 18.30 uri se je pričel v Palači «Diana» 20. izredni kongres tržaške federacije Krščanske demokracije, ki se ga udeležuje 149 delegatov, izvoljenih v 25 sekcijah. Kongresu predseduje nacionalni svetnik Marchiani, v predsedstvu pa sta bila včeraj tudi poslanca Bologna in Scio-lis. Navzoči pa so bili tudi župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise in številni občinski in pokrajinski odborniki. Glavno poročilo je imel dosedanji nacionalni svetnik dr. Sergio Gasparo, ki pripada v levo usmerjeni skupini. Najprej je orisal družbeni razvoj v zahodnem svetu in ga povezal z razvojem v Italiji. O-menil je nato študijsko zasedanje KD v San Pellegrinu, kjer so se seznanili z novo socialno stvarnostjo v državi. Krščanska demokracija mora iz te stvarnosti povleči sintezo, upoštevajoč pri tem važnost delavskega gibanja, ki je značilno za vse države z visoko razvito industrijo. Naloga neapeljskega kongresa je zato, da obnovi in prilagodi program stranke ter da pri tem izbere sredstva in politične sile, ki ne bodo v nasprotju s programskimi smotri, da se doseže pravičnejša družbena ureditev. V ta namen je potrebna načrtna gospodarska politika, okrepiti se morajo krajevne samouprave, uresničiti se mora po vsej državi deželna ureditev, zlasti pa ustanoviti avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Potrebna je takšna politika, ki bo okrepila vlogo sindikatov v družbi in delavcev v podjetjih. Nadalje je treba obnoviti šolstvo v skladu z ustavo. V zunanji politiki je treba stremeti k okrepitvi evropske enotnosti in k miru, k sodelovanju z zaostalimi državami, vse to pa v zvestobi do atlant- G0MMA PL A S TIČA Ulica dellTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse tnšne ootrebšči ne torne igrače, lutke, plastiko a DOdc • imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenah! skega zavezništva. Govornik je poudaril veljavo ustave, zlasti Kar se tiče bolj pravične socialne politike. Po svoje je prikazal krizo v KPI in rekel, da so se v zadnjem času okrepile demokratične sile, ki bodo omogočile rešitev najtežjih vprašanj Poudaril je, da še vedno obstaja fašistična nevarnost ter rekel, da mora KD za vedno zapreti na desno ter da sploh ne sme več sodelovati z MSI. Pri tem pa je omenil, da je treba obsoditi tudi težnje po «redu in oblastnosti* v sami Krščanski demokraciji, ki skrivajo desničarske nagibe. Liberalcem je priznal, da imajo v desnici demokratično funkcijo, ki pa je po svojih nagnjenjih konservativna, zaradi česar se ne zdi več možno njihovo nadaljnje sodelovanje pri prenovitveni politiki KD. Nasprotno pa je treba še bolj razviti sodelovanje s PSDI in PRI, ki nočeta več podpirati politike konvergence, katera je že pokazala, da ni- več v skladu s sedanjim položajem. Zato je potrebno, da izbere KD vlado, ki bo v skladu z njenim programom. Ta vlada bo najbrž uživala enostransko podporo Italijanske socialistične stranke. Ta podpora pa ne bo smela pogajati vlade pri izvajanju njenega programa. Govornik je nato omenil razvoj v PSI ter rekel, da mora KD sestaviti vlado, usmerjeno v levo, ki bo orodje_ za prenovitev italijanske družbe, V zadnjem delu svojega govora je dr. Gasparo poročal o delu na sestanku nacionalnega sveta ter izrazil upanje, da bo neapeljski kongres potrdil enotnost v stranki, tako da bo lahko izšla z njega zadostna in jasna večina, ki bo lahko šla odločno na delo za uresničenje nove politike. Kongres se bo danes nadaljeval z diskusijo o poročilu in z izvolitvijo treh delegatov za neapeljski kongres in nacionalnega svetnika. Kako bodo delegatje na poročilo reagirali, se bo videlo šele danes. Stavka uslužbencev krajevnih ustanov Tud v Trslu bodo 19. t avkali uslužbenci krajevnih ustanov, kot so to v vsedržav- P‘nj pod ničlo. nem okviru sklenile organizacije CGIL, UIL in CISL. Sinoči se je sestal izvršni odbor pokrajinskega sindikata uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, ki je ugotovil pravilnost stališča vsedržavnih sindikalnih organizacij. En potnik hudo ranjen Z avtom trčil v avtocisterno Z avtom, ki ga je vozil 52-letni Ermanno Cover iz Ul. Baiamonti, sta se peljala tudi 56-letni Giuseppe Verson iz Ul. Frausin 22 in 24-letni Gior. gio Del Piero od Spodnje Magdalene 1292. Vračali so se v Trst. toda v Sesljanu jih je čakala nesreča. Treščili so s svojim vozilom v avtocisterno, ki jo je šofer parkiral na nedovoljenem mestu. Pri trčenju se je najhuje ponesrečil Verson, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek, ker se je močno pobil po prsnem košu jn si nalomi] rebra. Del Piero si je verjetno tudj nalomil rebra in se je pobil, a ne tako hudo, saj pravijo, da bo okreva! v treh tednih. Tudi njega so sprejeli na 2. kirurški oddelek. Cover na se je le nekoliko o-bij po kolenih in čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. «»----- Nenaden mraz Včeraj popoldne je naše področje zajel izredno mrzel val V zgodnjih popoldanskih urah je začela temperatura nagloma padati, istočasno pa se je dvignila močna burja, katere sunki so dosegli čez 70 km na uro. Medtem ko je bila še opoldne temperatura 2 stopinji nad ničlo, je eno uro kasneje padla že za dve stopinji, potem pa je šla naglo navzdol. Sinoči so v mestu zabeležili 3 stopinje pod ničlo, na nekaterih mestih pa so zabeležili celo 5 ali 6 stopinj pod ničlo. Mnogo bolj mrzlo pa je bilo seveda v zgornji tržaški okolici, kjer je bilo že popoldne pet stopinj pod ničlo, zvečer ob 20. uri so zabeležili 8 stopinj pod ničlo, proti jutru pa je na nekaterih mestih termometer zabeležil nad 10 sto- lir ter 1608 desetic, ki dobijo vespo povozil 40-letn; Ruggero Vecchiet od Spodnje Magdalene 1050. Oba sta zletela na tla in se poškodovala. Monich si je verjetno zlomil levo roko, pobil se je ter ranil po obrazu kolenih, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. Vecchiet pa se je nekoliko pobil in opraskal po kolenih in desni roki ter se bo moral zdraviti dober teden. Illltllllllll III MIH HHIIIIIIIHHIHIIHIIItlHHIIIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. decembra 1961 sc Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Od 10. do 16. decembra 1961 je bilo 25 porok. UMRLI SO: 86-letna Anna Du-ka por. Soverchi, 80-letni Mario Visintin, 74-letni Amedeo Vec-ohiet, 67-1 etn a Eufemia Blase-vich vd. Plisco, 70-letna Antonia Tone vd. Piščanc, 65-letna Livia Tandelli por. Pilotto, 72-letni Antonio Nichea, 76-letna Giovanna Radin vd. Novacco, 70-letni Clemente Calligaris, 82-letna Emilia Schiavuzzi por. Tuohtan, 88-letna Giuseppina Fi-ohera vd Scandurra, 79-letni Giordano Martinelli, 72-letnt Er-nani Ballarin, OKLICI: mizar Cila-udio Peruzzi in frizerka Liliana Marcon, uradnik Idonello Verdi in uradnica Claudia Bello, železničar Luigi Ciccolo in gospodinja Santa Policreste, strojnik kapitan Bruno Marini in gospodinja Maria Luisa Tigelli, trgovski predstavnik Stefano Maggi in gospodinja Lilijana Mijovič, upokojenec Luigi Della Polla in učiteljica Maria Pia Ferrante. uslužbenec Paolo Raseni In delavka Valena Perich, slaščičar Roberto Franzoi in gospodinja Maria Del Cielo, uradnik Pierpaolo Fa-vento in frizerka Lidia Fonda, karabinjer Furio Mercanti in gospodinja Eufemia Maria Clari, tiskar Giovanni Aguglia in gospodinja Caterina Deste, trgovec Antonio Cecchi in gospodinja Rosa Fedel, lasuljar Lucio Privato in prodajalka Laurisa Baldassi, uradnik Claudio Oretti in uradnica Felicita De Faz o, uradnik Mario Marin in gospodinja Anna Man« De Marco, trg predstavnik Luciano Barisi in šivilja Maria Luisa Ohirani. slikar Bruno Segulia in šivilja Lucla Sandri, br vec CoJmo Vinci ln služkinja Celestina Jur.ncich, zdravnik dr. Guido Dardi in profesorica Anna Maria Cauci, mehanik Vittorio Zandanel in gospodinja Stefania Pernarčič, kurjač Vincenzo Scala in gospodinja A-driana Glunta, pomorščak Claudio Mulesan in ladijska natakarica Anna Franceschini, finančni stražnik Raffaele Sturniolo in gospodinja Edda Gemma Rugge-rl, posrednik Francesco Gigliot-ti in šivilja Anna Maria Frat-te, tkalec Rudolf Haberl ln Ro-salia S'oJkovič. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammeilo, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sporiza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Vaimaura 20; Vielmetti, Borzni trg 12. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cammeilo, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 1 ; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Gmetner, Ulica Glulla 14; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Prendlni, Ul. T. Večerno 24; Serravallo, Ul. Ca-vana 1; Zanett , Testa d'oro, Ul. Mazzini 43; dr. Mianl, Barkov-IJe; Nlcoll, Skedenj. Slovensko gledališče v Trstu DANES 17. dec. ob 10. uri matineja za dijake in ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cesti» Dramski mozaik v dveh delih priredil Jože Babič Prevedel: Janko Moder Režiser — Jože Babič Scenograf — inž. arh. Ernest Franz Glasba — Pavle Merku OSEBE: Tihon Jevstignejev — Danilo Turk, Semjon Serg. Bor-cov — Jožko Lukeš, Marja Jego-rovna — Nora Jankovič, Savva — Stane Raztresen, Nazarovna — Zlata Rodošek, Jefimovna — Leli Nakrstova, Fedja — Stane Starešinič, Jegor Merik — Julij Guštin, Kuzma — Edvard Marti-nuzzi, kočijaž — Lojze Milič, Glas iz kota — Dušan Jazbec, Vasilij Vasiljevič Svetlovidov — Modest Sancin, Nikita Ivanovič — Josip Fišer, Ivan Ivanovič Tolkačev — Rado Nakrst, Alek. Aleksejevič Muraškin — Livio Bogateč, Ivan Ivanovič Njuhin — Silvij Kobal. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasprotj Avditorija) CViOPOOC >xvooooc»ooo Glasbena Matica v Trstu V sredo, 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1 glasbeno recitacijski večer Sodelujejo: Komorni godalni orkester pod vodstvom dirigenta prof. Oskarja Kjudra, solisti: Odinea Lupin mezzo so-pran, dr. Gojmir Demšar klavir, Andro Jurkič klavir, Žarko Hrvatič violina ter člani Slovenskega gledališča v Trstu: Miranda Caharija, Alojz Milič in Stane Starešinič. ooooooococooocooo ( RAZSTAVE ) V ponedeljek, 18. t. m. bo v galeriji «La Loggia« slikar VLADIMIRO SIRCELY otvo. ril razstavo svojih del. Razstava bo potem odprta do 27. dec. in to vsak dan od 8. do 22. ure. * LOTERIJA BARI 37 9 86 81 87 CAGLIARI 37 84 68 81 72 FLORENCA 87 17 78 10 I GENOVA 78 35 38 10 45 MILAN 34 62 84 42 27 NEAPELJ 68 55 22 1« 60 PALERMO 29 1 8 80 3 RIM 41 5 64 27 7 TURIN 20 81 61 13 34 BENE, KE 76 86 17 68 77 ENALOTTO X X 2 2X2 1X1 2X1 Zadetih je bilo 7 dvanajstič, ki dobijo po 2.878.000 Ur, 150 enajstič, ki dobijo po 100.700 KAZflA OBVESTILA Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Danes, 17. decembra bo v prostorih kluba običajni sestanek od 10. do 12. ure (Ul. Montec-chi 6). Ker je to zadnji sestanek v tem letu, naj vsi člani prevzamejo naročene novitete. * * # Prosvetno društvo v Barkov-ljah obvešča svoje člane, da lahko za silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih v Ul. Cer-reto 12. rezervirajo mize danes 17. m prihodnjo nedeljo 24. decembra od 18. do 22. ure. Kdor računa, da bo silvestroval v prijetni družbi, naj se vpiše, ker brez vabila ne bo vstopa. ( UtllšKA PltOMVKTA ) Prosvetno društvo Prosen-Konto- vel obvešča vse vaščane, da je knjižnica odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Obenem naproša vse tiste, ki Imajo knjige že dalj časa doma, da jih čim-prej vrnejo. (»AHOVI IN l»ltlNPKVKl) Ob šesti obletnici prerane smrti Lidije Stojkovič daruje teta Tereza Skerlavaj 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev padlega sina Edvarda darujejo starši Ivan in Angela Košuta iz Križa 1000 lir za DDijaško Matico. Ob trinajsti obletnici smrti dragega strica Antona Miklavca daruje nečakinja Marija Kette 1000 lir Za DiDjaško Mat:co Dr. Sonja Mašera daruje 3000 lir za Dijaško Matico. ( olbpaliSCa"! VERDI Danes ob 15,30 za dnevni abonma vseh redov druga predstava opere «Tristan ia Izolda« v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastian. V glavnih vlogah bodo nastopili! Liane Synek, Sebastian Feier-singer, Elisaheth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze-kely. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Od torka, 19. decembra, ob 21. uri: «IL SALTUZZA«. Spisal Andrea Galmo; režira Gio-vannj Polli. Prodaja vstopnic pri blagajni in v Pasaži Protti. ( K 1 I\ O ) Nazlonale 14.00 »Spartacus« — Technlcolor. Kirk Douglas, Laurence Olivier, Peter Ustinov, Jean Simmons. Navadne cene. Fenice 14.00 »Romolo in Remo«. Eastmancolor, Steve Reeves. Gordon Scott, Virna Lisi, Or-nella Vanoni. Excelsior 14.30 »Veliko tveganje« (II grande rischio). Barve De Luxe. Stephen Boyd, Juliette Greco in David Wayne. Grattacielo 14.00 »Tisto prekrasno poletje« (O-uelTestate mera-vigliosa). Technicolor. Susan-nah York, Kenneth Moore. Arcobaleno 14.00 «Vohun stoletja« (La spia del secolo). Supercinema 14.00 »Ljubezenska in vojna pustolovščina« (Av-ventura d’amore e di guerra). Barve De Luxe. Tom Taypn. Alabarda 14.00 «Glas v gozdu« (La voce nella foresta). Technicolor. Gert Froebe. Aurora 14.30 »Vrt nasilja« (H giardino della violenza). Prepovedano mladini. Cristallo 15.15 «Streljanje na golobe« (Tiro al piecione). Eleo-nora Rossi Drago. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.00 «Dekle s kovčkom« (La ragazza con la va-ligia). Claudia Cardinale. Capitol 15.00 «Vrača se september« (Torna settembre), Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida. Impero 15.00 »Macist proti vampirju« (Maciste contro il vampi ro). Halla 15.00 ((Zakonski možje na kongresu« (Mariti a congres-so). Jacqueline Sassard in Wal-ter Chiari. Prepovedano mladini. Massimo 14.00 »Capitan Fracas-sa». Technicolor. Anna Maria Ferrero, Jean Marais. Moderno 14.30 »Rosmunda in Al-boin«. Technicolor. Jack Pa-lance, Eleonora Rossi Drago. Zadnji dan. Astra 14.00 «Domov po neurju« (A casa dopo 1’uragano). Astorla 14.30 «Upor sužnjev« (La rivolta degli schlavi). Vittorio Veneto 14.30 «La viac-cia«. Jean Paul Belmondo in, Claudia Cardinale. prepovedano mladini. Ideale 14.00 »La rivincita di Zor-ro». Marconi 14.00 »Tesalski velikani« (I giganti della Tessaglla). Technicolor. Roland Corey m Živa Radman. Abbazia 14.30 «Suzy VVongin svet« (II mondo di Susy Wong). — Technicolor. VVilliam Holden, N. Kwan, Prepovedano mladini. Odeon 14.30 «PrehOd skozi Hong Kong« (Passaggio a Hong Kong). Curd Jurgens, Orson Welles Skedenj 14 00 «Vera Cruz«. G-Cooper, Burt Lancaster, Šarita Montiel. MALI OOLAS1 D Naročniki! Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo Vas, da poravnate zaostalo naročnino. S tem nam prihranite veliko dela in stroškov. Hvala vam! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA BRUSINl CARLO. Trst Ul. Bat-tisti 20, prodala gospodinjsko elektr-čne predmete — štedilniku na drva, premog olm elektriko — trajno goreče peči na premog ln kerosene ter na plin m elektriko. Olajšave pri plačilu. P°' strežba plina na dom, — Telelon, 29 041. VESPAGENZIA — tel. 28-940 -4 ria obroke od 6090 lit za »gfšO spert«, Trst Via S. Francesco VESPAGENZIA — obroki od 5160 1 - ia 150-kub. vozila S *11' rimi prestavami. VESPAGENZIA — obroki od 4500 lir za 125-Kiib vozila. Velika izbira vesp motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listin8 za izvoz. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul Carducci 41. DOBITE; ženske motke ln otroške dežne P1*" šče bunde, hlače, jopiče In sr*'" ce najboltših vrst In znamk P° najnlžjib cenah. HIŠNO POMOČNICO v dnevni" urah iščem. Telefonirati na ”■ 37-338. INSTRIIKCIJE — slovenščino, £ talijanščino za osnovne in sr% nje šole daje. Ul. Puccini St. vrata 264. BOŽIČNA DREVESCA po ztneP nih cenah dobite vsak dan popoldanskih urah v Ul. Trem št. 8. Pn MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebianc« 7* vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PKH MAKI ,HX — Cene ugodne I po 9300 lir. Zahvala Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob bridki in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta ALBERTA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČE DRUŽINE: JAZBEC, ZIDARIČ. KUKANJA Nabrežina, 17. decembra 1961. PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OH LIK NA VSA GORIVA ELEKTRIČNI LIKAi-r NIKI SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI. LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. DEKORATIVNI METI. PRED SERVISI IZ PORCELA- NA 0 NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČE-GA JEKLA (Hostfrei) V v KERZE Trst, Piazza S. Giovanm PRODAJA TUDI NA OBROKE Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica sv. Anastazija 12, tel. 61-218 Nagradno žrebanje PRIMORSKEGA DNEVNIKA V BREZPLAČNO V DALMACIJO In deset drugih lepih nagrad »Primorski dnevnik» prireja nagradno žrebanje za stare in nove naročnike. Med našimi starimi, zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1962 do 15. januarja prihodnjega leta, bomo izžrebali enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik in v Boko Kotorsko. Enaka nagrada je namenjena enemu izmed novih naročnikov, to je enemu izmed onih, ki se bo do 15. januarja prihodnjega leta na novo naročil na «Primorski dnev-nik» in plačal celoletno naročnino. Izžrebana naročnika bosta imela plačano kabino turističnega razreda, hrano, prevoz itd. Le stroške za potni list in vizum bosta morala prevzeti sama. Poleg tega bomo za stare in nove naročnike s poravnano celoletno naročnino izžrebali še 10 lepih nagrad. Ne glede na izžrebane nagrade pa bo vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino po nižji ceni, dobil v dar lepo slovensko knjigo- Izlet v Dalmacijo bomo priredili prihodnje leto spet z motorno ladjo »Jadran« v Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, na Hvar, Korčulo in na Reko. Prihodnjo nedeljo bomo eno stran našega dnevnika posvetili izletu v Dalmacijo, na kar opozarjamo vse čitatelje. imOk <4i ul i Z,.**-*>■ predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro barvni lilm: VRAČA SE LJUBLJENEC MNOŽICE JOSELITO PESEM SLAVČKA (JOSELITO — IL CANTO DELL’USIGNOLO) V ponedeljek, 18. t. m. ob 18. uri ponovitev istega lilma. " - - ■ • BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 23. t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na št. 37-338. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA December - mesec darov! kupite v trgovini čevljev Obrtniška delavnica izvršuje vsa pre- ZMERNE cizna dela in jamči za vsa popravila CENE OBVESTILO PROFUMERIJA COSULICH & DINELLI Trst, Ulica Carducci štev. 24 obvešča svojo c. klientelo, da je odprla f i 1 t a 1 k o v ULICI UDINE štev. 1 - TEL 30-361 Založena je z parfemi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kozmetičnimi kremami. — Vse potrebno za damske salone! — Obiščite nas! a praznike zahtevajte pri vašem trgovcu posebno strsko vino v litrski steklenici s Originalno etiketo VINO KOPER » ilaga domača klet, tel. 90-758 KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni Lux film: 1 GUSAR MORGAN (Morgan il pirata) Igrata: STEVE REEVES In CHELO ALONSO rz TRGOVCI OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! TRST, Drevored XX. septembra 18 Moderni čevlji, copate, pedule za moške, ženske in otroke. Največja izbira smučarskih čevljev. «M AR VI N» lastnik AUGHIERITREVISAN v UL. CARDUCCI slov. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila predvaja danes 17. t. m. ob 17. uri Cinemascope barvn, lilm: Prodana ženska (La donna venduta) Igrata: JANE RUSSEL. in CORNEL WILDE Pri „creazlone Fulvla* ULICA DANTE S (zraven banke Bolaffio) dobite veliko izbiro po tovarniških cenah: krila terital, moihair in druge vrste, kombini. rane bluze in jopice; boucle, orlon itd., pletenine vseh vrst in dežne plašče. VSE BLAGO PRIMER. NO ZA DARILA -KDOR PRI NAS KUPI SE ZOPET VRNE! Umetniška NOVOLETNA VOŠČILA mladega slikarja K. Palčiča s tržaškimi motivi vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 S seje občinskega sveta v Gorici iiiiiiiiim Miiiiiiiiniiiiiimtiiiimiiiimii iiiiiiiii Kmetijski tečaj v Štandrežu Jutrj zvečer se bo v dvorani prosvetnega društva v Stan-drežu začel šestdnevni kmetijski tečaj, na katerem bosta v slovenščini predavala kmetijska strokovnjaka inž. Pečenko iz Trsta in dr. Rustja iz Gorice. Ker so bila doslej predavanja o kmetijskih tehničnih vprašanjih samo v italijanščini, ki je naši ljudje, kadar se govori o strokovnih izrazih, ne razumejo vedno v dovoljni meri, bo ta tečaj prav gotovo pomagal odpraviti veliko vrzel, kj je obstajala na tem področju. Predavanja bodo vsak večer cb 20. uri. Jutri, v ponedeljek, bo inž. Pečenko govoril o »zelenem načrtu« in njegovem najnovejšem razvoju, ki bo naše kmete prav gotovo zelo zanimal, saj je ravno včeraj bila objavljena vest, da so prl-čelj sprejemati prošnje za nakazilo posojil in prispevkov. Naslednje večere bo veterinar dr. Rustja govoril o temah: krmljenje in nega živine pozimi ter pome n kuhinjske soli v prehranj goveda; slinavka in parkljevka; kdaj naj se izvrši kastracija ter njen gospodarski pomen, reja živine za zakoi in za pleme; porodna omotičnost pri kravah; bolezni vimena in njihovo zdravljenje; selekcija med domačo živino; kdaj naj ženemo junico k biku; kdaj naj prenehamo z molžo krave; živali pred porodom in po njem; vzreja teleta. Vsakemu predavanju bo sledil razgovor. Potek razprave o pogodbi za dobavo vode v Steverjanu Odprta pot «zelenemu načrtu» Levičarski svetovalci so predlagali ugodnejša določila pogodbe za števerjansko občino Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so svetovalci soglasno odobrili pogodbo, s katero se goriška občina obvezuje prodajati vodo štever-janski občini, ki pa je dolžna, da sama zgradi vodovodno omrežje po vasi in ga priključi na dveh krajih, pri Jazbi- vo, da je pristala na sklenitev pogodbe, je svetovalec dr. Nereo Battello (KPI) kri tiziral načelo, ki je vodilo goriško občino pri sklenitvi omenjene pogodbe. Dejal je, da ne bi smeli števerjanslci občini prodajati vodo tako drago, ker prejemamo od dr- nah in na Oslavju na goriško žave prispevek za kupovanje vodovodno omrežje V diskusiji o tem vprašanju so se oglasili številni svetovalci. Tako je svetovalec Peter Sancin (PSI) poudaril, da bo voda v števerjanski občini precej dražja kot v gc-riški, dodal je, da je ta občinska uprava od leta 1955 dalje skušala sama najti rešitev za preskrbo z vodo. Steverjan-ska občinska uprava bo morala sama vzdrževati vodovodno omrežje in od potrošnikov pobirati denar za porabljeno vodo. Naglasil je, naj bi se v okviru odnosov med goriško in števerjansko občino, ki sta si sosedi, našla čim boljša rešitev, ki bi upoštevala potrebe prebivalstva te briške občine, kar naj bi se pokazalo predvsem z uvedbo manjših pristojbin. Medtem ko.je odv. Sfiligoj vprašal, če bo potrebno razširiti cevi goriškega vodovodnega omrežja, na katere bo priključen števerjanski vodovod in pohvalil goriško upra- iii im n n n m m n mn mm n n n n n m n n,,,, Burja in mraz tudi na Goriškem Za goriške razmere so včeraj namerili precej nizko temperaturo. Ob S zjutraj je bilo na goriškem letališču —2,6 stopinje, ob 19. uri pa se je temperatura znižala že no —4,8 stopinje, mraz se je stop njeval še zvečer in okoli 22 ure so ponekod izmerili —6 stopinj. Burja je pričela pihati v popoldanskih urah. V Solkanu je pihala z veliko silo. Proti vsem navadam je divjala tudi nad Gorico, da se je v večernih urah malo komu ljubilo na cesto. Gasilci so imeli ves dan polne roke dela. Na Osldvju pri hiši Josipine Pintar, kjer so se vnele saje V dibnniku, so morali razbiti zid m goreče saje odstraniti, ker je vročina, ki se je razvijala pri go-renju, predstavljala nevarnost, da se vname bližnji senik. V Pevmi so pogasili požar v dimniku Antona Merviča, odšli pa so tudi v Podgoro in nekatera stanovanja v mestu. vode v Jugoslaviji. Števerjanski potrošniki ne bi smeli plačevati vode dražje kot go-riški. Zahteval je, naj država prispeva števerjanski občini sredstva, da bo vodo prodajala po nižji ceni. Po govoru svetovalca prof. Zuccalija (PSDI), ki se ie • strinjal s Sancinovimi in Bat-tellovimi izjavami, je župan Poterzio podčrtal, da je po- j godba skupna za goriško in I števerjansko občino in da so [ o njej razpravljali s predstavniki števerjanske občine, ki so pogodbo sprejeli. Po županovem mnenju, naj bi gori ška občina pokazala dobro volja, ko je dovolila priključek števerjanskega vodovoda na goriško omrežje. Dejal je, da je medministrski odbor za cene določil, da sme znašati kubični meter vode največ 33 lir, medtem ko ga v Gorici prodajajo po 21 lir. V glasovalni izjavi se je Tripani (KD) čudil diskusiji, ki se mu je zdela, kot da bi se odvijala v števerjanskem občinskem svetu. Odv. Sfiligoj se je zahvalil občini, da je omogočila rešitev važnega vprašanja, ne da bi pri tem težila za dobičkom. Dr. Battello (KPI) pa je napovedal, da bodo gf&sovali za pogodbo ter podčrtal, da rte smemo dopustiti, da bi v Gorici, kjer imamo državni prispevek za vodo, plačevali nižjo ceno kot v Steverjanu. Iz diskusije je bilo razvidno, da levica ni hotela dopustiti, da bi 'se števerjanski občini vsilila pogodba, ki bi potrošnike v Steverjanu materialno precej obremenila. V nadaljevanju diskusije o kanalizaciji in nekaterih drugih javnih delih je svetovalec Sancin opozpril občinsko, u-pravo na slabo javno razsvetljavo v Štandrežu. Miladin Černe pa jo je opozoril, naj se v zvezi š predvideno razširitvijo podvoza v Ul. Aqui-leja že sedaj napravi prošnja na upravo državnih železnic, da z delom lahko začnejo, da se ne bo ponovilo tisto, ■ kar s‘č je pripetilo pokrajinski upravi, da še da- nes ni začela s širjenjem cestnega podvoza Salderini pri Krminu, ker ji manjka ustrezno dovoljenje uprave državnih železnic, za katerega so zaprosili prepozno. Odobrili so odkup zadnjega zemljišča, ki se nahaja na trasi podaljšane Ul. Roma. Za 750 kv. m so odkupili po 8.000 lir kv. meter, za zgradbo pa so plačali še 3 milijone. Na predlog svetovalca Černeta bodo svetovalcem poslali enoten dnevni red vseh točk, ki jih doslej še niso obravnavali. Sprejemajo prošnje za prispevke in posojila Obrazce je mogoče dobiti na kmetijskem nadzorništvu Sporočamo kmetovalcem, da | predvideva posojila za zemelj- kmetijsko nadzorništvo sprejema prošnje za izplačilo posojil, predvidenih z zakonom štev. 454 od 2. junija 1961. leta, ki ga bolje poznamo pod imenom »zeleni načrf«. Prošnje je treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih je predpisalo ministrstvo za kmetijstvo. Osebe, ki se jih to tiče, lahko dobijo obrazce na sedežu kmetijskega nadzorniš-tva ter v njegovih podružnicah v Ronkah, Krminu, Ro-mansu in Pierisu. Obrazci niso vsi enaki, ampak se razlikujejo med seboj na podlagi namenov, za katere jih bodo uporabljali. Clen 8 predvideva obrazce za prispevke za zemljiške izboljšave, člen 9 ske izboljšave, člen 10 predvideva prispevke za hiše neposrednih obdelovalcev, člen 16 predvideva posojila za razvoj živinoreje, člen 18 predvideva prispevke za mehanizacijo v kmetijstvu, člen 27 pa prispevke in posojila za razvoj in utrditev male kmečke posesti. Prošnjam, ki jih bodo kmetovalci poslali na kmetijsko nadzorništvo, morajo priložiti vse predpisane dokumente, prošnjo samo pa napisati v številu izvodov, ki jih zakon predvideva. Navodila o vlaganju prošenj bodo prizadete osebe dobile na kmetijskem nadzorništvu in pri njegovih podružnicah. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiilllllllllllllllmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIMIIDDDIlDDODIIIIIIIIIIIIIUHinilllllllllllllll Prebiranje zdravnikov INAM Do 22. decembra lahko preberejo vsi zavarovanci svojega zdravnika Še vedno premalo zdravnikov za službo pri bolniški blagajni - Od 1. januarja bo tudi v Štandrežu in Sovodnjah ambulatorij zdravnika INAM OD VČERAJ DO DANES Kmalu bo šest mesecev, odkar je tudi na Goriškem stopila v veljavo prosta izbira zdravnikov za zavarovance IN AM. Kot znano gre pri tem samo za izbiro zaupnega zdravnika za splošne bolezni in zdravnika specialista za otroke do 6 let siarosti. V tem obdobju se je izkazalo, da so zavarovanci na splošno zadovoljni z novo ureditvijo, ki pomeni korak naprej k sprostitvi bolniške oskrbe, vendar se je izkazalo (udi, da so nekateri zdravniki preobremenjeni, ker se jih je premalo javilo za službo v sklopu INAM. Res je, da jp določen maksimum 1500 zavarovancev in njihovih družinskih članov za vsakega zdravnika, vendar pa je že to preveč; poleg tega pa v nekaterih manjših krajih, kot n. pr. v Ronkah (kamor spada tudi Doberdob), sploh ni bilo mogoče upoštevati te maksimale iz enostavnega razloga, ker imajo tam samo štiri zdravnike za službo INAM, zavarovancev pa preko 7000 in torej več kot po 1500 na vsakega. Zato vodstvo bolniške blagajne apelira tudi na druge zdravnike, naj sklenejo pogodbo z njim za prevzem pregledov njegovih zavarovancev. Na področju Gorica - Sovod-nje - Steverjan, ki skupaj tvorijo eno bolniško okrožje, smo imeli za INAM 22 zdravnikov Kedelju, 17. decembra 1901 Radio Trst A 9.00: Kmet.jska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše; nato Vesele harmonike; 12.30; Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj, — Odmevi tedna v naši deželi; 13.30: Nadaljevanje Glasbe po željah; 14.45: Orkester Aleksander Skale; 15.00: Ansambel «Tamburica»; 15.20: «Jam Session«, razmo- trivanja o jazzu; 15.40: Sestanek s kvartetom Cetra; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo; nato Plesna čajanka; 18.30: Goriški obiski; 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15: Operetna glasba; 20.00: Šport; 20.30: Buddy De France, Oscar Peterson in Toots Mondello z orkestri Russ Garcia in Jackie Gieason; 21.00: S 1. festivala folklorne glasbe na Vrbskem jezeru; 21.30: Brahms: Godalni kvartet v a-molu, op. 51, št. 2; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Glasba iz davnih časov. in Cochi Mazzetti; 17.15: Simfonični koncert; 18.30: Car- men Dragon in Hollywood Bovvl Orohestra; 19.30; Šport; 21.00: Srečanje z Delio Scalo; 22.05: Glasovi iz sveta; 22.35: Koncert violinista Leonida Ko-gana in pianista Nauma Wal-terja; 23.30: Napolitanska antologija. II. program 8.30: Preludij s Canzonissi-mo; 9.05: Teden žene; 10.00: Varietejska panorama; 11.00: Glasba za praznični dan; 13.00: Renato Rascel predstavlja; 13 40: «L’Occhialino»; 14.10: Naši pevci; 15.35: Album pesmi; lo.OO: Program ob štirih; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Varietejski program; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedeljski šport. mitrija Šostakoviča; 16.40: Polke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri; 17.05: Trio Horvedel; 17.13. Radijska i-gra — Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; 18.30: Športno popoldne; 19.05: Trije veliki zabavni orkestri; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45: Četrt ure z ansamblom Willy Fantel in Johny Meyer; 21 00: Umetniška pot Benjamina Giglija; 22.15: Nočni akordi; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija lil. program Trst 7.15; Kmetijsko življenje v pokrajini; 9.30: Danes na stadionih; 14.30; «E1 Campanon« za Trst in #11 fogolar« za Videm in Gorico. 16.40: Bedrich Smetana ln Joaquin Nin; 18.00: Skladbi Jeana Stbeliusa in Maurica Ravela; 19.00: Gioacchino Rossini: 20.r0: Vsakovečerni koncert: 21.09; Revija «Suženj svoje žene«. 10.15: TV za kmetovalce; 15 30: Prenos športnega dogodka; 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Stalni naslov (Cilj) — policijska zgodba; 19 35: Uganke na potovanju; 20.30: Dnevnik; 21.15: Bela knjiga št. 5. — Stalin; 22.15: Simfonični vokalni koncert VVagnerjevih skladb; 23.15: Športna nedelja, na koncu dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Nocoj z menoj; 22.05: Dnevnik; 22.2o: Registriran prenos športnega dogodka in športna nedelja. Slovenija Koper 7.15: Plesna glasba; 8.40: Z vedro pesmijo v nedeljsko Jutro; 10.30: Operne arije; 11.15: Poje Little Tony; 11.30; »Švedska rapsodija« m »Slikovite scene«; 12 00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 12.37: Tedenski zunanjepol.tič-ni pregled, 12.50: Glasba za vas; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00; Glasba po željah; 15.15: Vokalni zbori; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. 7.30-7.35: Radijski koledar in prireditve dneva; 8.35: Iz albuma skladb za otroke; 8.45: Zabavni orkester TV Zagreb; 9 05: Z veselo glasbo v novi teden; 947: Peščica prvih izvedb; 10 00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Pisan glasbeni dopoldan; 11 30: Nace Grom: Ob IjO-letnicI JLA; 11.50: Hitri prsti; 12.05: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13 30:, Za našo vas; 14.00: Slovenske narodne: 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H.; 15 30: Arije iz o-oer Giacoma Puccinija; 16.00: Ponedeljek 18, decembra 1961 8.30, 13.30 in 15.10: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Domače ugodje; 19.05: Znanost in tehnika v združeni Italiji; 19.35; Prosu čas; 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.15: «2iveti skupaj« — film; 22.45: Po morju se co-tuje italijansko; 23.15; TV dnevnik. Nacionalni program 7.15: Glasba za godalne or-j kestre; 8.30: Življenje na poljih; 9.10: Godalni kvartet; 11 30: Antologija pesmi v izvedbi Lie Origoni; 11.45: I- gračka za vsako starost; 12.20: Glasbeni album; 14.15: Bice Valori In Gianrico Tedeschi; 14 30: Poje Tito Schipa; 15.00: Veseli ritmi Fallabrina; 15.15: Nogomet minuto za minuto; 16.45: Pojeta Johnny Dorelli Televizorji naibollšlh nemških In ameriških znamk ;&MkcTREVISAN TRST - UL S. NICOLO. 21 - TE*. 24-018 Humoreska tega tedna; 16.20: Trije fantastični plesi za klavir in Valček, Tema In variacije Iz godalnega kvarteta Di- Jug. televizija 9.30: Kme ijska oddaja. Ljubljana 10.15: Peevvee zboli — TV film. Zagreb 10.15: serijski film za otroke; 16.30: Športna kronika; 17.15: V nedeijo popoldne; 18.00; Otvoritev umetnega drsališča v Ljubljani in hockey tekma med ekipama Ljubljane in Zagreba; 20.00: Sedem dni; 20.45: Ob obsodbi Adolfa Eichmanna; 21.30: Kockar — francoski igrani film. Ponedeljek II. decembra 1961 18.00: Planet Zemlja — serijski film; 18.30: TV pošta; 18.45: Dokumentarni film; 19.00: Pregled ;20 00: TV dnevnik, 20.15: Tedenski športni pregled: 20.30: Jack Pulman: Odmev od daleč — TV drama; 22.15: Jakopičev paviljon in 60 let slovenske umetnosti. za splošne bolezni in dva za otroške bolezni. Med tem časom je zaradi starosti odsto pil dr. Rutar in tako je bilo pomanjkanje zdravnikov precej občutno, ali pa se je zgodilo, da je imel eden večjo obremenitev kot drugi. Da bi temu odpomogli, je vodstvo INAM pridobilo še štiri zdravnike, s katerim; je sklenilo pogodbo za svoje zavarovance. Ti zdravniki so: St. 72. Dr. Mario Erlicher, ki stanuje v Gorici, Ul. Volta 13, tel. 58-20, ambulatorij ima v Gorici, Ul. Morelli 8. St. 73. Dr. Mario Fabbro, ki stanuje v Gorici Ul. Carducci 23, tel. 36-66; ambulatorij ima v Gorici, Corso Italia 182, tel. 38-76. St. 74. Dr, Maria Gregorig, ki stanuje v Gorici, Ul. Roma 14, tel. 56-62, ter ima istotam tudi svoj ambulatorij. St. 57. Dr. Stanislav Perazzi, ki stanuje v Gorici, Ul. Dante 10, tel. 51-10. Ta zdravnik ima kar tri ijjpljjjlatorije, ln sicer: v Sovodnjah, Ul. Ex Impero 122; v .Štandrežu, .Ul. sv. Min haela 17Q, ter v Gorici, Ul. Ponte del Torrione 1 (novo naselje onstran pevmskega mostu). Kdor si hoče izbrati enega izmed naštetih zdravnikov, mora to prijaviti na sedežu bolniške blagajne v Gorici, Ul. Leopardi 6, in sicer pri okencu št. 11, najkasneje do petka 22. t. m. S seboj mora prinesti tudi bolniško knjižico IN AM. Do tega datuma pa lahko zamenjajo tudi drugi svojega zdravnika in si izberejo kakšnega drugega od tistih, ki so na seznamu INAM. To je priporočljivo zlasti v primeru, če imajo sedaj zdravnika, ki je že preobb žen z delom, dočim ima mor.ia nekdo drugi manj zavarovancev v o-skrbi. Novost za Standrežce, Sovo-denjce in tudi Pevmce pa je v tem, da bodo imeli od 1. januarja 1962 dalje na razpolago zdravnika INAM tudi v svojih vaseh (oni iz Pevme pa pri pevmskem mostu) ter jim ne bo treba hoditi za vsako malenkost v Gorico, kot so tnorali-to delati doslej. To bo pomenilo pridobitev na času ih tndi‘> na denarjh, saj je vsaka pot v mesto zvezana z neizogibnimi stroški. imiiimimiimiimmimiiiiiiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiimMimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiu Od ponedeljka 18. t. m. dalje Ob vezno cepljenje živine v obmejnem pasu na Goriškem Cepivo daje država brezplačno, živinozdravniku pa se plača po 200 lir od vsake živali Pokrajinski živinozdravnik obvešča vse lastnike goveje živine, ovac in koz na obmejnem področju, da se bo jutri, 18. t. m. začelo obvezno letno cepljenje živine proti slinavki. Pokrajinski živinozdravnik je že poslal županom občin: Gorica, Sovodnje, Steverjan, Moša, Kapriva, Krmin in Dolenje posebno okrožnico, v kateri se poudarja, da je to cepljenje obvezno. Tu gre torej za področje, na katerem je v veljavi mali obmejni promet in je ta bolj množičen. S tem ukrepom se hoče zaščititi zdravje živine in obenem poskrbeti za neoviran promet prebivalcev ter razvoj trgovine, kar vse je bilo kompromitirano in oškodovano na področju, kjer se je razširila slinavka. Kar se tiče te bolezni je položaj na Goriškem sedaj zadovoljiv, vendar ne smemo pozabiti, da je prišlo prav v tem letnem času prejšnja leta do razširjenja epidemije slinavke. Prav te dni je prišla iz Trsta vest o treh primerih obolenja za slinavko med govejo živino. Sedanje množično in obvezno cepljenje je omogočeno spričo dejstva, da je ministrstvo za zdravstvo nakazalo v ta namen poldrugi milijon lir, kolikor je potrebno za nakup cepiva, ki ga bodo zato dobavili zastonj živinozdravniškim uradom posameznih občin. Živinorejci bodo morali plačati samo za delo živinozdravniku, in sicer po 200 lir za cepljenje vsake živali. «»-------- govine, vendar z normalnim urnikom, kot je v veljavi ob delavnikih ter se morajo zvečer zapreti najkasneje ob 19. uri. Pekzrne in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev kruha in mleka tudi za naslednji dan, 25. decembra. Tudi mesnice bodo na ta dan popoldne odprte. V PONEDELJEK. 25. DE CEMBRA bodo lahko odprte do 13. ure samo cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V TOREK, 26. DEC. bodo v dopoldanskih urah, do za-kliučka razdeljevanja kruha in mleka, odprte pekarne in mlekarne. Vse druge trgovine bo-nje vsake živali. S V* f GORICA Nova Gorica, tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 10. do 16. decembra se je v goriški občini rodilo 33 otrok, umrlo je 16 oseb, poroka je bila ena, oklici pa 4. Rojstva: Loredana Padovan, Dora Deiuri, Altagrazia Pe-trera, Sabina Bano, Pietio Cocianni, Stanislava Brescia-ni, Vincenzo Crocetti, Svsan-na’ Bregant, Maria Tausani, Marco Tausani, Silvia Cosrr.i-ni, Marialuisa Tognon, Marina Lualdi, Graziano Comar, Ugo Burgnich, Fabio Fatigati, Germano Vecchiet, Giuliana Bressar.. Carmen Klauci, Rn-sanna Margherita, Ennio Bran-dolin, Gaetano Bertolo, Laura Bernasconi, Danja Bregant, Enrica Codarin, Roberto Brez-za, Fiametta Baiez, Maurizio K 1 IM O , DAROVI IN 1’ltlNPKVHI Dr. STANISLAV PERAZZI zdravnik - kirurg Od 1. januarja bo sprejemal vsak dan v Ponte del Torrione 1 (pevmski most), od 9. do 11. ure; v Ulici sv. Mihaela 170 (Štandrež), od 15.30 do 17.30; v Sovodnjah, Ul. Impero št. 122, od 18. do 20. ure. Izbira INAM (Bolniška blagajna. Ulica Leopardi, okence št. 11) do 22. t. m. od 8.30 do 12.30. ZAHVALA Ivana Pintarja Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse trgovce na Goriškem, da je v veljavi za božične praznike v vsej pokrajini naslednji urnik: V SOBOTO, 23. DECEMBRA ostanejo lahko zvečer vse trgovine odprte do 20. ure. V NEDELJO 24. DECEMBRA se lahko odprejo v«e u ZAH VA L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični in bridki izgub, naših sinov Mirkiča Cijaka m Marijana Franzota Posebna zahvala fantom in dekletom iz Sovodenj za njih trud, pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim, kj so nam na kateri koli način pomagali počastiti spomin naših dragih ter jih spremili do preranega groba. žalujoči družini: CIJAK in sorodstvo FRANZOT in sorodstvo Sovodnje, 17. decembra 1961. Turri, Flavio Scozzai, Magda Ferlat, Loreta Pellizzon, Paolo Bonin, Fabio Lorefice. Smrti: upokojenec 45-letni Giovanni Pintar, gospodinja 85-letna Teresa Baldassi vd. Turra, upokojenec 80-let.ni A-driano Fonzari, upokojenka 64-letna Sabina Culot, mehanik 21-letni Mirko Cijak, 19-letni Marijan Franzot, 87-letni Giuseppe D'Aco, en dan stara Antonella Carbone, en dan star Marco Tausani, upokojenka 69-letna Maria Valdemarin vd. Candussi, upokojenec 81-letni Carlo Facchin, mštna uradnica 27-letna Bianca Gaspari, kmetovalec 44-)etni A-melio Edalucci, 84-letni Erne-sto Cargnel, gospodinja 55-let-na Nicolina Paulin vd. Clede, upokojenec 69-letni Vincenzo Trevisan. Poroke: pleskar Francesco Zotti in gospodinja Francesca Mocilnig. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici Oklici: postajni načelnik Valerio Zannini in gospodinja Angela Graselli, delavec Cnr-lo Costagna in šivilja Giar.na Aira, uradnik Ersilio Berton-cin in uradnica Maria Fabris, delavec Vincenzo I.aera in gospodinja Liliana Barcivmi. CORSO. 15.00: «Berač», F. Cit-ti in S. Corsini. Italijanski črnobeli film režiserja Pier Paola Pasolinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: »Pastasciutta v puščavi«, V. Venantini in Giovanna Ralli. Italijanski komični film. VITTORIA. 15.00: #Orazi in Curiazi«. A. Ladd in F. Fa-brizi. Italijansko - ameriški barvni film v cinemascopu. CENTRALE 17.15: »Tajnost črnega skobca«, L. Barker in N Marlotva. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. najvišjo temperaturo 6,4 stopinje ob 13. uri, najnižjo 2,6 stopinje pod ničlo ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 40 odstotkov. “■) Za božičnico revnim otrokom je družina pokojnega Severina Hvale v počastitev njegovega spomina darovala preko Zveze trgovcev 5.000 lir. Vsem vaščanom, ki so nam kakor icoli pomagal, ob izgubi našega dragega ki smo ga pokopali 10 decembra 1961, se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku fn darovalcem cvetja ter vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. DRUŽINA PINTAR Oslavje, 17. decembra 1961. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦} O 13. kolo nogometnega jj prvenstva l A skupine C lige j V meddruštvenem namiznoteniškem dvoboju Za Triestino odprta vrata _ k prvemu mestu na lestvici Ekipa Bora premagala s 5:2 Unione Istriani Proti Legnanu Triestma s Frigerijem in Trevisanom Zadnje, 12 .kolo nogometnega prvenstva A skupine C lige, se je zasukalo tako, da smo dobili na vrhu štirivlad-je ki si ga delijo Fanfalla, Mestrina, Triestina in Biellese. Ce k tej četvorici priključimo še Vittorio Veneto in Va-rese, ki zaostajata za eno oz. za dve točki, potem lahko trdimo, da so se prebile k vrhu enajstorice, k; so doslej tudi dejansko pokazale največ in ki se v tem trenutku s skoraj enakovrednimi perspektivami lahko potegujejo za končni uspeh. Toda povsem jasno je, da je sedanji položaj izključno provizorični in da sedanje štiri-vladje ne bo moglo preživeti niti današnjega dne. O tem se lahko kaj hitro prepričamo, če si samo površno ogledamo današnja srečanja. Predvsem nam 13. kolo nudi izredno zanimivi derbi v okviru štirivladja samega in sicer med Mestrino in Biellese. Ze sartlo od tega srečanja smemo pričakovati pomembno novost na vrhu, upoštevajoč dejstvo, da je Mestrina trenutno v sijajni formi, kar dokazuje njena presenetljiva nedeljska zmaga v Va-rese, česar pa ni mogoče trditi za Biellese, ki je morala v 12. kolu prepustiti na lastnem igrišču pol plena vedno bolj napredujočemu Marzot-tu. Spričo tega se Biellese danes prav gotovo ne bo znašla v lahkem položaju in njen poraz niti ne bi mogel predstavljati presenečenja, •lllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllM Za svetovni nogometni pokal BOLGARIJA 1 FRANCIJA 0 MILAN, 16. — Bolgarija si je z današnjo zmago nad Francijo zagotovila vstop v finalno skupino svetovnega nogo metnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Cilu. Bolgariji so si zagotovili v tej tretji tekmi zmago z 1:0 (0:0). Ze takoj začetku so Bolgari izvedli več nevarnih prodorov in vnašali zmedo med francosko obrambo. Francozi so se kasneje nekoliko opomogli in so vzpobujeni od številnih navijačev, večkrat šli v protinapad. V 33’ so i-meli s Heuttejem izredno priložnost, da pridejo v vodstvo. Heutteju se je posrečilo z bliskovitim protinapadom preigrati z leve strani obrambo Bolgarov in tudi vratana, ki mu je hotel odvzeti žogo. Pri tem pa je francoski igralec slabo streljal in žoga je končala mimo vrat v out. V začetku drugega polčasu so Bolgari ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in že v 2’ presenetili budnega Berharda. Po hitri akciji je žoga prišla do Jakimova, ki je skoraj z roba kazenskega prostora spustil silovit strel. Zoga je tako končala pod Bernardom, ki jo je hotel v plovnem letu ustaviti, v mreži. Francozi so takoj odgovorili in so šli v napad, da si izsilijo izenačenje. Dosegli pa niso ničesar, še posebno ker je bila obramba Bolgarov zelo budna in tudi njihov vratar v izrednem dnevu. V 35’ drugega polčasa bi lahko Bolgari povečali rezultat, toda Dijev je hotel preigrati francoskega vratarja, kateremu se je tokrat posrečilo pravočasno od vrniti nevarnost. Proti koncu so Francozi šli z vsemi razpoložljivimi silami v napad, toda Bolgari so do skrajnosti ojačili obrambo, ki je brez usmiljenja odbijala vse francoske napade. Reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: BOLGARIJA: Najoenov; Ra-karov, Dimitrov; Metodjev, Dj. mov, Kovačev, Dijev, Velič-kov, Ilijev, Kolev, Jakimov. FRANCIJA: Bernard, Wen- dling, Rodzyck, Maryan, Le-rond, Ferrier; Wisnieski, Mul-ler, Skiba, Heutte, Van sam. SODNIK: Lo Bello. temveč nasprotno rezultat, ki še že dalj časa pričakuje. V nič boljšem položaju kot Biellese pa ne bo niti Fanful-la, ki bo gostovala v Valda-gnu proti Marzottu, za katerega smo v zadnjih tednih lahk.o že večkrat ugotovili, da se je izvlekel iz začetne krize in da nevarno sili v ospredje. Njegov trenutni zaostanek štirih točk za vodilnimi ne sme zaslepljati, ker se bo lahko že danes zmanjšal samo na dve točki, kar bi obenem tudi pomenilo, da bosta (v primeru poraza Biellese) izginili iz tabele poslednji ničli v stolpcu porazov in da končno tudi v tej skupini prvenstva ne bo več nepremaganih. Direktni dvoboj med Mestrino in Biellese ter pot Fan-fulle v Valdagno pa očitno odpira na stežaj vrata četrtemu članu štirivladia, Trie-stini, ki bo tokrat sprejela v goste razmeroma malo nevarni Legnano, ki se kljub nepričakovani nedeljski zmagi nad V. Venetom ni mogel dvigniti s predzadnjega mesta na lestvici. Ce bo Triestina tudi tokrat, kot v vseh dosedanjih nastopih na svojih tleh, pospravila obe točki, potem ni izključeno, da se bo znašla prvič sama v vodstvu (kar je seveda odvisno od izida Mestrina-Biellese). Za to tekmo bo lahko trener Radio postavil na igrišče kompletno enajstorico z izjemo Szokeja. V moštvo se bo namreč po dvotedenski odsotnosti povrnil branilec Frigeri, po enotedenski pa napadalec Trevisan. Tako se bosta morala vsaj začasno umakniti Simoni in Bretti ali pa Risos, kakor po pač odločil trener. 2e samo to potrjuje, da se naše moštvo nahaja trenutno v kondicijsko več kot zadovoljivem položaju, saj si lahko Radio privošči izmenjavanja igralcev, kar mu doslej praktično nikoli ni bilo mogoče. Seveda pa s tem niKakor ni rečeno, da bo srečanje že samo zaradi tega lahko. Vse gostujoče enajstorice v Trstu, pa naj so bile z vrha ali dna lestvice, so igrale ostro in Odločno in nobenega dvoma ni. Ob 5. obletoici ustanovitve telovadnega odseka SZ Bor bo danes v nedeljo ob 16. uri na sedežu PD Škamperle pri Sv. Ivanu družabni popoldan s čajanko. Odbor vabi k čajankj vse bivše in sedanje telovad ce člane športnega združenja ter mladino. da bo tako zaigral 'udi Legnano, tembolj, ker mu je v sedanjem kritičnem uoložaju vsaka točka dragocena. Med ostala važnejša srečanja spadata predvsem Trevi-so-Varese in Vittorio Veneto-Savonna. -—«»------ DANES V MILJAH Bor-Vis B v odbojki Danes zjutraj čaka Borove odbojkarje težka naloga. V okviru deželnega turnirja, ki služi za kvalifikacijo v italijansko C ligo, bo Borova šeštorka nastopila proti nevarnemu moštvu Vis B. Na turnirju bosta nastopila tudi goriška Olimpija in Aurora iz videmske pokrajine. Borovi igralci bodo nastopili v prvi tekmi z Vis B. Srečanje bo ob 8.30 v miljski občinski telovadnici. Presenetljiva zmaga E. Košute nad pokrajinskim prvakom Bruni jem Namiznoteniška ekipa Bora je v četrtek dosegla zopet izreden uspeh. V dvoboju z moštvom Unione Istriani. ki ima v svoji sredi celo deželnega prvaka Brunija, so Borovi i-gralci zmagali s 5:2. Vsi igralci Bora so zadovo- ljili tako po igri in borbenosti, a najbolj se je izkazal Edi Košuta, ki je po ostri in razburljivi borbi premagal s presenetljivim rezultatom Brunija. Izidi dvoboja Bor — Unione Istriani so sledeči: Tomšič — Bruni 0:2 (15:21, 16:21) Košuta E. — Cristofaro 2:0 (21:18, 21:12) Merlak — Runco 2:0 (21:17, 21:12) Košuta Edi — Bruni 2:1 (21:18, 24:26, 22:20) Tomšič — Runco 0:2 (12:21, 14:21) Košuto Edi — Runco 2:1 (18:21, 21:14, 21:13) Koper—okrajni šahovski prvak V Sežani je bil v četrtek zvečer finalni šahovski dvoboj za naslov moštvenega okrajnega prvaka med Sežano in Koprom. Koprčani so zmagali s 5:3. Posamezni izidi: Omla-dič-Strnad 1:0, Gerželj-Berne-tič 1:0, Zabukovec-Furlan 0:1, Habič-Pogačnik 0:1, Jevnikar-Batič 1:0, Verk-Valenčič 1:0, Šebalj- Martinčič remi in Mu-sar-Piško remi. Pl,'n II It (Nadaljevanje s 3. strani) more pomagati. Pojdite! Vsak hip lahko pridejo! — Ah, torej ste jih res poklicali! Planil je nadnjo in Margareta se je vrgla nazaj in v paničnem strahu stekia v salon. Mladenič je stekel za njo, toda še preden jo je dosegel, je našla obrambno orožje; težki srebrni svečnik, ki je stal na neki mizici. Dvignila ga je nad glavo in, ko se je Collins besen od jeze vrgel nanjo, ga je spustila na plavolaso glavo. Zamah je bil tako močan, da se je Margareti zazdelo, da se ji trga roka iz ramena. Collins se je zrušil na tla. Margareta ga je pogledala z grozo v očeh in opazila kri, ki je tekla iz njegovih pla- iimiilliHliiHiiiiiMiiiiiliiillliliiilliiiiililiililiiliiiiiiiiitiiiiiiMiiliiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitliiiiiitiiiiiiimifiiiiiiiiiMiiiiiiMiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiilMliiiiimitilllimiiiiliiiiii« Gospodar Letošnja skrb: oprema tekmovalcev V primerjavi z lanskim letom se je imovinsko stanje športnega združenja Bor letos nekoliko izboljšalo. Društvo si je denarno vsaj nekoliko opomoglo in je nabavilo vsaj najnunejše orodje, brez katerega tako rekoč sploh ne bi moglo delovati v taki meri, kot je delovalo v pretekli sezoni. Največji pridobitvi za društvo sta bili nova namiznoteniška miza in zračna puška, zaradi katerih smo morali poseči precej globoko v društveno blagajno. Toda zdaj lahko prirejamo namiznoteniška in strelska tekmovanja vsaj ko-likortoliko neodvisno od velikodušnosti nekaterih prosvetnih društev, ki so nam posojala svoje rekvizite in nam jih za večja tekmovanja še vedno posojajo. Med večje društvene pridobitve moramo prišteti tudi premično opremo odbojkarskega igrišča, brez katere sploh ne bi mogli nastopati na našem stadionu. Razumljivo je, da v društvu manjka še vrsta zelo potrebnih stvari, katerih odbor ni mogel nabaviti, saj Sta denarno in gospodarsko stanje društva tesno povezana in kot ni težko uganiti, Bora se denar ne drži preveč rod. Najhujša vrzel, ki jo bo moral bodoči društveni gospodar zamašiti je oprema tekmovalcev. Ti so opravljeni le za največjo silo in le z najnujnejšim. Trenutno sta zasilno opravljeni le moška in ženska odbojkarska ekipa in namiznoteniška sekcija. Za svetovno krono lahke junior kategorije Elorde odpravil Caprari ja s t. k. o. Italijan ni zdržal niti prve runde MANILA, 16. — Filipinec Flash Elorde Je z zmago nad Italijanom Sergiom Caprarijem s tehničnim k. o. ohranil naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. To srečanje se je nepričakovano končalo samo 2*12" po začetnem udarcu gonga. E-lorde je s silovitimi udarci popolnoma zmedel Italijana in ga je že v prvi rundi trikrat spravil na tla. Ze po prvih dveh padcih OOOIIOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOCOJ ETTORE SPECOGNA ETTORE SrtAAMrlVA : --------^ Materialna kultura v vaseh Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh vNadiški dolini je bil Caprari brez sil in popolnoma nezmožen nadaljevanja borbe. Po tretjem knock downu je sodnik prekinil neenako borbo še posebno, ker je Italijan z rokami pokazal, da se preda. ce, kreuje; vse druge so pa samo za prehrano. Najbolj razširjena sorta jabolk je breškonica, nato sevka in vse druge. Od sliv je najbolj razširjena «čiespa». Sadje, ki je namenjeno za mošt, kar «o-klatjo« z «latami>> (raklami). Sadeže poberejo v «cajne«, Blagajnik: Pokazali smo da znamo ravnati z denarjem Poziv prosvetnim društvom in trgovcem za finančno pomoč združenju Vzporedno z razvojem delovanja Združenja so se naravno povečale tudi finančne potrebe in nujni izdatki. Skrb odbora je bila od kod naj se dobijo sredstva, da za-dovolji vsaj do neke mere najnujnejše potrebe enega ali drugega odseka. Vsaka naša pobuda ali prireditev je bila problem za sebe, vsak strošek je bil proučen in često sam se morali odreči raznim gostovanjem prav zaradi pomanjkanja denarja. Preidimo raje na pregled zaključnega računa; DOHODKI; Saldo v blagajni ’60 Dohodki plesa Trofeja «BOR» Mladinski dan Za pot v Planico Športni dan Prispevek SKGZ Razni prispevki Članarine Prispevki CONI Posojilo STROSK1: L. 61.100 Namizni tenis L. 108.270 » 163.635 Odbojka » 70.880 » 121 470 Atletika » 29.050 Gostovanja » 221.895 » 40.600 Stroški uprave » 30.870 » 27.950 ----------- 88.000 L. 460.965 48.330 Nabava inventarja L- 128.663 20.140 ; 11.140 s » » » L. » 582.825 6.800 Skupno L. 589.625 13. Ti stari mlini so vsi opuščeni, ker so zgradili v Črnem vrhu moderni valjčni mlin na električni pogon, ki dela hitreje in bolje kakor stari mlini. Sadjarstvo Važna panoga domačega gospodarstva teh vasi je sadjarstvo. Lega kraja samega je zelo ugodna, razen za Črni vrh, ker so položni obronki, obrnjeni proti jugu in zavarovani pred severnih vetrom («pula»). Sadjarstvu ne posvečajo toliko dela, kolikor bi ga morali: ne gnojijo, ne obrezujejo in ne škropijo ter poberejo, kar sadna drevesa obrodijo. V teh krajih gojijo naslednje vrste; 1. napuljone kongreš tepce kreuje zimske (dve vrsti) brutabone žagarce šmonke Hruške kori (it. spadoni) jesenke belledonne butierji kuotarce L Dolž. za članarine Li 10.400 V primerjavi z lanskim letom se je blagajniški promet več kot potrojil, a kljub temu sredstva niso zadostovala za kritje stroškov tako da smo se za izravnavo blagajne morali zateči k posojilu, ki je na srečo zares skromno. Žalostna ugotovitev pa je, da imamo nič manj kot L. 10.400 dolžnikov za neplačane članarine, ki so že zapadle. To dokazuje, da je bilo naše finančno poslovanje postavljeno na realni podlagi ter, da nismo šli preko okvira naših možnosti. Najbolj uspešna prireditev je bila pustni ples, ki nam je prinesel 163.635 lir čistega dobička. Pri tem se moramo ponovno zahvaliti vsem članom, ki so požrtvovalno in brezplačno nudili vso pomoč. Trofeja Bor nam je dala priliko za veliko nabiralno akcijo pri raznih trgovcih in podjetjih. Priznati moramo, da je slovenska trgovska javnost dokaj dobro sprejelo našo pobudo. Stroški so odpadli sorazmerno na vsako panogo ali boljše rečeno na njeno delovanje. Na prvem mestu je namizni tenis z L. 108.275. Od tega odpade L. 52.050 za kritje prevoznih stroškov udeležencev državnega prvenstva v Chiavariju. Isto lahko rečemo za odbojko, kjer je večina stroškov odpadla na potne stroške in najemnino tujih igrišč med državnim prven- co, kamor nabirajo sadeže. Jabolka in hruške prodajajo na trgu v Čedadu ali jih vozijo po Furlaniji s kostanjem in zamenjajo Za koruzo (»miero za mieio, pulenjak za poienjak«). »Pulenjak« je pločevinasta posoda-škatla, bolj široka kot visoka, v ka- MOŽNICA L. 589.625 L. 589.625 stvom ter pokrajinskih turnirjev. La razna gostovanja smo porabili 221.89o lir. Tu so všteti tudi stroški Trofeje Bor, kar pomeni da smo za prava gostovanja dejansko porabili nekaj manj od lOO.OoO lir, kar je pri današnjih cenah zelo skromen znesek (hrana, spanje, darila). Najbolj produktivni izdatek je bil (128.660 lir) za nabavo novega inventarja. S tem se je dejansko povečal kapital združenja in zaradi tega to ne smemo smatrati kot izdatek. Danes ima Bor nekaj svojega, kar do lanskega leta ni bno- Pravi stroški so torej znašali v ceiem letu 460.965 lir. S temi sredstvi smo se bolje ali slabše prebili do konca leta. Finančna nestalnost, neznanje s kakšnimi sredstvi bomo lahko v bodočem letu ali celo v bodočem tednu razpolagali nam onemogoča pripraviti kakršen koli proračun. Vemo, da bi morali naše delovanje razširiti na vasi, a to je povezano z novimi stroški. V planu so državna prvenstva, gostovanja, II. mednarodni namiznoteniški turnir za Nagrado BOR. Bomo vse to speljali? Moramo, saj to je naša želja in volja, vendar danes ne moremo prevzeti niti obveznosti, da enega samega člana vpišemo v Coni, kar avtomatično pomeni izpasti iz men, ter ga porivali («gonil») sem ter tja, da je zmečkal sadje. Kamen ima na sredini kvadratno luknjo, skozi katero vtaknejo vzvod («staže«, «hlod»), ki ga na daljšem koncu privežejo za škripec («čidila»), da drži vedno isto enakomerno pot po koritu. kakršnega koli tekmovanja. Je to naš cilj? Ne! Torej pridemo vedno na isti odgovor: sredstva. Mislim, da smo z našim delovanjem pokazali, da znamo ravnati z denarjem ter, da se nam lahko zaupajo sredstva. Zaradi tega mislim in pozivam vsa naša društva, da predvi-dejo določeno vsoto za šport, ter da nam te vsote javijo, tudi če nam jih ne morejo takoj dati. Tako bi mi lahko vsaj orientacijsko vedeli kakšne vsote bomo imeli na razpolago do konca leta. Poleg tega se obračam na slovenski trgovski živelj s prošnjo, da nas podpre. Vsaka lira nam je dobrodošla. Najbolj bi nam pa koristila tista podjetja ali ustanove, ali poedinci, ki bi postali naši podporni člani ali kaj sličnega ter bi nas finančno podprli v obliki mesečne članarine. To bi bila podlaga za naš proračun, to bi bila. podlaga za uspešno plansko delo našega združenja. vih las. Za hip se je zbala, da ga ni ubila, nato pa je opazila rahli ritem dihanja. Bil je nezavesten, ne mrtev. Solze so ji tekle po obrazu, ko je pokleknila k njemu. — Ljubezen moja... — je neutolažljivo ihtela, — Uboga moja ljubezen.... Sele opolnoči je policija zapustila hišo. Margareta Lo-win je bila izčrpana, vendar je bila potreba po pisanju v njej močnejša od vsega. Vzela je z mize fotografijo iz svojih mladih let, ki jo je pred dvema letoma poslala Raolu, in jo raztrgala na drobne kosce. Potem je sedla za pisalno mizo, vzela iz predala list modrega papirja in pričela pisati: aNajdražji moj Raoul, teta mi je pravkar pripovedovala o vsem, kar se ie zgodilo. Ne morem ti reči. koliko bolečin mi je vse to prizadejalo. Kaj si boš mislil o meni, če ti bom nekaj priznala? Zadovoljna sem, Raoul, da ti tvoj blazni beg ni uspel Zadovoljna sem, da si lahko še nadalje dopisujeva, da si drug drugemu poveva vse; ta pisma so glasniki ljubezni, ki tebi in tudi meni pomenijo vse...m Intereuropo Mednarodna špedicija in transport KOPER i s v rs uje: — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potoni svojih poslovnih enot; LJUBLJANA, SEŽANA NOVA GORICA, KOZINA JESENICE, MARIBOR PREVALJE, RIJEKA ZAGREB, SARAJEVO BEOGRAD, ZRENJ ANIN NOVI SAD SUBOTICA (rt) Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rabini Preko 50 švicarskih iiim vrsl najboljših ur Vani jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno (b ŠVICARSKA S SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško, tovorna Unija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našegs agenta AGENZ1A MARITT1MA MED1TEKHANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188 HOTEL Obvešča cenjene goste, da je znižal cene nočituam in penzionu. Vsak dan razen ob ponedeljkih nudi v kavarniških prostorih v večernih urah koncertno in plesno glasbo. Obiščite nas, po zmernih cenah boste postreženi z vsakovrstnimi jedili (domača odlična kuhinja) in izbranimi vipavskimi, briškimi in štajerskimi vini. P A R_______________________________ K 0b sobotah in nedeljah obratuje nočni bar • V NOVI GORICI ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK-SPORT v Ul. dellTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah. AVTOPKKVOZ------ Rihard (junja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE Več vrednosti vašemu denarju Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi : Nakup televizijskega aparata, radioaparata ali gospodinjskega aparata je važen nakup. Valorizirajte svoj denar s tem, da daste prednost aparatu PHILIPS ki je odraz najsodobnejše tehnike! To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - Nabrežina, tel. 20-123 ZA UVOZ POSBBEN POPUST PHILIPS ii meuke škloce osmice 2. Jabolka breškonice sv Jakopa brnenke sladčice kitarce lesnike kranjice sevke 3. Slive Slive (rdeče in bele), čie-spe, česponi, cimberji (več vrst), armelini (marelice slov.) Nekatere hruške so samo za mošt (»hruškuvac«): tep- «pletenice», nato «usujejo» v «koše» ali v vreče ter znosijo domov. Sadje, ki je namenjeno za domačo prehrano ali za prodajo, poberejo z rokami na .drevesu. Ce je pa drevo veliko in ne dosežejo plodov s tal ali z vej, ga pobirajo s posebno pripravo — «mošnica». Na dolgi palici je lesen obroč z lesenimi žeblji na vrhu, pod odprtnino je pa pritrjena vrečica iz blaga, kamor padajo sadeži, ko jih z žeblji odtrgajo od veje. Druga varianta te priprave je, da na lesenem kolobarju spletejo kakih 10—12 cm visoko košari- teri nosijo v hišo koruzno moko za polento. Hruške in jabolka, ki so namenjena za živino ali za mošt, kar oklatijo ali stresejo. Ko so na tleh, jih poberejo v cajne, pletenice, »fier-tuh». Ko napolnijo posode ali predpasnik, nesejo v majhne koše, da z njimi odnašajo domov. Doma »usu-jejo« na kup alj v velike koše za travo. Po starem so ročno zrnastih sadje: «tukli so jih tu korite z batan anta so jih paj trkulal«. Kasneje so si olajšali delo s koriti. Izdolbli so topolovo deblo, ki je ime-, lo skoraj polkrožno obliko, v vdolbino so dali mlinski ka- Sadje mešajo v koritu s «pu-lentarjem«; tako je imenovan, ker ima isto obliko kakor palica, s katero mešajo («obra-čajo«) polento. Zmaščeno sadje poberejo s «posnemau-ko», s «hlodouo paloto« in ga devajo v »čandier« (bakrena posoda za vodo), s katerim polnijo «tUrkul» (stiskalnico). Turkul ima ob straneh dve močna hrastova («do-boua«) kola, obtesana (39—40 cm debela), ki ju imenujejo «kalona». Med kalonama je na tleh «kaman», ki je obkle-san (»opikan okuole«), ima ob straneh vdolbino, v katero pritrdijo »granta« in po kateri teče mošt v «šobo» in nato v »čandipr» ,(«tu čan- dier točjo»). Vrh kalon je «kuad’r» («d’drži vit gor an kaman ozdol»). V stiskalnico dajo tropine, na vrhu »pokru« (»d’ prtisne tropino«). Vijak ovijajo s «štangulinan» (kratek železni drog), ko postane bolj trdo, pa s «štan-go» nato pa s »kaštanjolo«, ki je sestavljena iz «hloda», «lača» (lesenega droga in železne zanke). Tropine »pretresejo« in znova sprešajo. Ce jih ne vržejo proč, jih shranijo, da «skuhajo žganje« iz njih. Seveda žganje žgejo le v varno skritih potokih, ker je prosta žganjekuha prepovedana. Mošt-hruškovec je »hruškuouac« in «tep-kuuac« (iz tepk); jabolčnik je «japkuuac». Vse skupaj nazivajo za «mošt». Za žganje rabijo «kotu», ki ima «kapo», «klabuk» in »serpentino«. Prvi kotel da zelo šibko in motno žganje («scuojka»). To prekuhajo in da najprej «rafin» (z visoko alkoholnostjo), potem »žganje«, nato «scuojko«. «Grozdje trgajo«, «bandi-majo« v cajne, »potle so ga diel tu koše an ga nesli damou. So ga znesli tu tino, al paj tu čebr. Potle so ga muškal (peštal) z nogmi«. Sedaj mastijo grozdje s stroji. V čebru je grozdje »uzdi-gnilo gor tropino, anta so točil vino«. V turkul, ki je isti kakor za sadje, so dali «rep-je» in «bužine», da so spre-šali. Tudi iz teh tropin kuhajo žganje. Čebele Ljudska pripovedka v teh vaseh pripoveduje, da je bil Job zelo bolan in da ga je žena vrgla na gnoj, kjer je gnil. Mimo je prišel bog in Job se mu je potožil: «Glej, kako sem zapuščen,« in je vzel izpod pazduhe polno pest črvov. Bog pa mu je velel, naj pihne v tiste črve. Job je pihnil. Tisti črvi, ki so padli na tla, so postali sviloprejka (#galeta»), tisti pa, ki so zleteli po zraku, so postali čebele («mušele»). Čebele v teh krajih niso bile nikoli razširjene. Največ so jih imeli v Arbeču. Za čebelnjak nimajo izraza. Čebele živijo v »panju« in »hodijo brat«. Sat ima poleg tega imena še drug bolj razširjen izraz «glunjik«. Rojenju rečejo «se sejejo«, «so se usja-le». Kadar «se sejejo«, napravijo na drevesu «mak» (grozd). Čebele so: «mušele» (delavke), «krajica» in «očaki» (troti). Cebelno stanovanje («kra-njic«) je leseno, v obliki pravokotne prizme. Panji so v čebelnjaku, zgrajenem iz desk. Odprt je le spredaj, na sončni strani. Ob straneh in streha imajo krila, da bi pa- nje varovali pred neprilika-mi vremena. «Giunjik« (sat) so vzeli v jeseni iz panja in ga iztisnili, da so dobili med. Ker niso dobro iztisnili satu, je ostalo vmes še nekaj medu. Dodali so malo vode in dobili «medenico». Iztisnjen sat so potem dali kuhat v vodo. Vosek («ujsk») se je raztopil in prišel na površje. Ko se je ohladilo, «so pobral ta na čiman ku ser« in prodali. Uljnjake imajo blizu hiše ali pa blizu hleva. Sviloprejka Sv;iopre'ka («gsleta») je bila svoj čas zelo razširjena v teh vaseh, zlasti v Arbeču, Zapatoku in Gorenji vasi. Kupili so jajčeca («sienje») ii; so jih dali v topel prostor, da so se gosenice izvalile kar na papirju. Ko so malo dora- sle, so jih dali na «lieso». Takrat jih imenujejo «grdiči»-Ko so postali veliki, so dali «na barako«. »Barake* so bile sestavljene iz dveh opornih stolov iz palic. N* te so počez položili palice TO čez palice murvine vej* («veje to mlade, mlaje«). Sv1 leprejka ima najprej ečtd^ (mn. črvje); ko se zapre kokon («galeta»), je še v*® no «čru» in ko pride v*fl metulj, je «tičica». Ce gosenica dobj kako b° . lezen in pogine, pravijo, “ gre «u uačo«. Kokone oči*1 jo zunanjega prediva in Pr°[ dajo. Zunanje predivo (*b* bela«) »so zaskubli« in Pie