V Miramarski park se vračajo Luči in zvoki Posadka TPK Sirena na SP vse višje Odstopil slovenski član arbitraže JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 170 (21.407) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu P R M O R RELAX K / 14 PETEK, 24. JULIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 7 24 Meja spet razdvaja Slovenijo in Hrvaško Aleksander Koren Prisluhi pogovorov vsak dan vzbujajo pozornost italijanskih medijev. Pomislimo samo na najnovejši primer sicil-skega guvernerja Rosaria Cro-cetto, ki se je na sramotilnem stebru znašel zaradi besed, ki jih v zasebnem pogovoru ni izrekel sam, temveč njegov sogovornik na drugi strani telefonske linije! V Sloveniji so prisluhi manj pogosto medijsko in politično blago, toda pogovor med slovenskim članom arbitražnega sodišča, ki v Haagu odloča o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško na morju in kopnem, in funkcionarko na ministrstvu za zunanje zadeve - pogovore je objavil hrvaški Večernji list, bi lahko že prerasel v nov spor med državama, s katerim, sicer zaenkrat le besedno, že grozi Hrvaška. Za kaj pravzaprav gre? Sodnik Jernej Sekolc je agentko ministrstva Simono Drenik seznanjal s podrobnostmi iz zaupnih pogovorov s predsednikom sodišča Gilbertom Guaillamom in z njo načrtoval nadaljnjo slovensko strategijo do sodišča, ki naj bi sodbo izrekel do konca leta. Ker iz objavljenih zapisov izhaja, da naj bi se sodišče nagibalo k odločanju v korist Slovenije, posebno kar zadeva Piranski zaliv, v Sloveniji zdaj ugibajo, da je Slovencema prisluškovala hrvaška obveščevalna služba in zapise poslala mediju s ciljem, da bi izbruhnil škandal in bi tako soseda dosegla prekinitev zanjo neugodnega arbitražnega postopka. Nobenega dvoma ni, poudarjajo v Sloveniji, da se tudi hrvaški član arbitražnega sodnišča v Haag Budimir Vukas »usklajuje« s svojimi ljudmi v Zagrebu, le da naivna Slovenija posnetkov o tem početju nima. Poleg tega predstavljata sodnika sprtih strani manjšino v petčlanskem sodnem zboru, zato o sporu dejansko ne odločata in ni razloga, da bi arbitražo odpovedali. A na začetku prihodnjega leta bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Ob tem, da je hrvaška globoko v »rdečih številkah«, vlada gospodarske krize ne obvladuje, opozicija pa za izhod iz nje nima recepta, utegne biti Piranski zaliv zelo priročna predvolilna tema. Tudi za ceno novega poslabšanja odnosov med sosednjima državama. Vse to pa ni dobro za stanje duha v tem prostoru, ki je tudi naš. GORICA - Drugi »maksi« proces zaključen Azbest, obsojeni na 110 let zapora KRAS - Teran Ga bomo pri nas še lahko tržili? GORICA - Na goriškem sodišču se je včeraj zaključil drugi »maksi« proces zaradi smrti, povezanih z vdihovanjem azbesta v tržiški ladjedelnici Italcantieri (danes Fincantieri). Sodnik Nicola Russo je prisodil skupno 110 let in šest mesecev zaporne kazni ter milijon 370 tisoč evrov odškodnin. S tem je potrdil odgovornost šestnajstih nekdanjih vodilnih mož ladje-delniške družbe. Russo je v bistvu podvojil težo sodbe, ki jo je oktobra lani izrekel sodnik Matteo Trotta; ta je v prvem »maksi« procesu s skupno 55 leti zapora kaznoval trinajst mož Italcantierija. V združenju izpostavljenih azbestu so s sodbo zadovoljni, »ker podvaja kazni in priznava dostojanstvo teh, ki so bili ob življenje zaradi opravljanja svojega dela«. Tretji proces zaradi smrti izpostavljenih azbestu se bo v Gorici začel oktobra pred novim sodnikom. Na 10. strani DEŽELNI SVET Združitev slovenskih glasbenih šol TRST - Najkasneje do 31. julija 2017 bo prišlo do združitve glasbenih šol Glasbene matice in Centra Emil Komel, ki bo v ta namen dobil od Dežele (sicer državni denar iz zaščitnega zakona) enkratni prispevek 150 tisoč evrov. Tako je sinoči sklenil deželni svet v sklopu t.i. poletnega proračunskega zakona (rebalansa), ki 600 tisoč evrov namenja Primorskemu dnevniku in 150 tisoč evrov tedniku Novi Matajur. Na 3. strani OPČINE - Avgusta Jubilejna 50. Draga TRST - Študijski dnevi Draga bodo zadnji avgustovski konec tedna doživeli jubilejno 50. izdajo. Draga je v polstoletni zgodovini iz prostora kritičnega ocenjevanja pred mejo postala stičišče svobodnega razmišljanja o Slovencih doma in po svetu. Tudi letos se bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah rojevale nove zamisli, ki jih bodo podali tudi mladi prijatelji. Prireditelj dogodka, Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, napoveduje predavanja o aktualnih temah in predstavitve novih knjig. Na 5. strani Morda bomo zadihali Letošnji julij si bomo v naši daljni in bližnji okolici zapomnili po zelo visokih temperaturah. V Italiji kar 20 dni zapored ni najvišja temperatura zdrknila pod mejo 30 stopinj, so ugotovili metereologi centra Epson Meteo. Najvišjo temperaturo so namerili v Vidmu - kar 39 stopinj. Od danes dalje naj bi začelo biti nekoliko boljše, a sončnim dnem bo sledilo tudi bolj nestanovitno vreme. TRST - V Bruslju se tačas bije »bitka« za teran ali bolj pravilno za pravico do uporabe tega imena: Slovenija je kot znano to poimenovanje že zaščitila, vino z imenom teran pa bi rada prodajala tudi Hrvaška. Slovenija baje vztraja pri tem, da lahko teran prideluje samo ona. Kaj pa slovenski vinarji, ki ga proizvajajo in tržijo na tržaškem Krasu? Na 4. strani Pokol v Brescii in šola pri sv. Ivanu Na 2. strani Barkovlje: moški zavrača obtožbe Na 4. strani Na Mittelfestu o potrati vode in hrane Na 8. strani Slovenija na plakatih iz 20. stoletja Na 9. strani NASA odkrila »novo« Zemljo Na 16. strani MILJE - Našli truplo ženske, ki je bila mrtva najmanj sedem let Srhljivo odkritje V Miljah so v zapuščeni stanovanjski hiši v središčni Ul. Dante odkrili okostenelo truploženske, ki naj bi bila mrtva že več let, domnevno je umrla med letoma 2006 in 2008. Devetinšestdesetletna Maria Gra-zia Sasso je bila samotarka, ki se je izogibala družbe ljudi. Njeno truplo so v sredo popoldne našli policisti in gasilci. Poklical jih je sodni izvršitelj, ki je hotel lastniku izročiti odredbo o prisilni izselitvi. Ni mu uspelo stopiti v hišo, zato so se kmalu zatem pojavili policisti in gasilci, ki so vdrli v stanovanje in razkrili tragedijo samote in razrahljanih družinskih vezi. Na 5. strani 2 Petek, 24. julija 2015 ITALIJA, SVET, SLOVENIJA / slovenija-hrvaška - Arbitraža o meji Odstopil slovenski sodnik V Zagrebu stopnjujejo pritisk V Sloveniji so odzivi previdni, na Hrvaškem razmišljajo o odstopu od arbitraže LJUBLJANA - Potem ko je hrvaški časnik v sredo objavil zvočne posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko, sicer predstavnico MZZ, Simono Drenik, sta oba včeraj že odstopila. Premier Miro Cerar je že zjutraj dejal, da so bili razgovori Sekolca in Drenikove neprimerni, zato bosta morala prevzeti odgovornost. S Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu so popoldne sporočili, da je v skladu z arbitražnim sporazumom zdaj na potezi Slovenija, da v roku 15 dni imenuje novega člana sodišča. Če tega ne bo storila, bo člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča. Potem ko bo znova v polni sestavi, namerava sodišče brez odlašanja znova začeti z odločanjem v arbitražnem postopku, so še sporočili s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Sicer pa so se tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vrstili odzivi na zadevo, ki jo je v sredo razkril časnik Večernji list. Medtem ko slovenski predstavniki menijo, da ni razloga, da bi arbitražno sodišče prenehalo z delom, se na Hrvaškem vrstijo napovedi o možnosti odstopa od arbitražnega sporazuma. Premier Cerar pričakuje, da bo po obstoječih pravilih, tako mednarodnih kot po arbitražni pogodbi, arbitražno sodišče delalo naprej in zaključilo svoje delo s sodbo, ki bo obvezujoča za obe strani. Tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je leta 2009 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum, je dejal, da si želi, da bi sodišče delo končalo in bi Slovenija in Hrvaška uredili problem, ki je 18 let po nepotrebnem zastrupljal odnose med njima. Da je arbitražni sporazum veljaven, je prepričan tudi nekdanji predsednik republike, sicer mednarodni pravnik, Danilo Tiirk. Slovenske politične stranke so se odzvale precej umirjeno. Predsednik SD Dejan Židan zadeve ni želel komentirati, da ne bi s tem kakorkoli ogrozil arbitražnega postopka, poslanec NSi Matej Tonin pa je prepričan, da je enako kot to, za kar se obtožuje slovensko stran, počela hrvaška. Prepričan je tudi, da je trenutno kakršnokoli medsebojno obtoževanje in javno razčiščevanje le v korist Hrvaški. Predsednik SDS Janez Janša je prek Twitterja izrazil prepričanje, da morajo, če se res nakazuje dobra rešitev za Slovenijo, v ospredje stopiti napori, da se jo ohrani in zavaruje. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek pa je dejala, da je iz izjav zunanjega ministra Karla Erjavca razbrati, da je bil o vsem obveščen tudi sam, zato bi moral prevzeti odgovornost, če bo afera imela bolj daljnosežne posledice. Medtem se na Hrvaškem razburjenje ni poleglo. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je med obiskom v Izraelu ocenila, da vse, kar se je zgodilo, postavlja pod vprašaj objektivnost celotnega postopka. Zunanja ministrica Vesna Pusič je dejala, da v Zagrebu potekajo posvetovanja hrvaške diplomacije in hrvaških pravnikov tudi o možnosti, da bi Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma. K temu hrvaško vlado poziva tudi največja opozicijska stranka HDZ, medtem ko so nekatere druge opozicijske stranke zahtevale izredno sejo parlamenta. Da Hrvaška od mednarodne pogodbe lahko odstopi, a je to malo verjetno in tudi ni enostavno, je prepričan profesor mednarodnega prava z mariborske Pravne fakultete Silvo Devetak. Kot je pojasnil, vsaka suverena država lahko odstopi od mednarodne pogodbe, če oceni, da ta ni več veljavna, ker je prišlo do njene bistvene kršitve, je pa odstop «politična akcija», za katero je potreben politični interes. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk je opozoril, da se bodo zaradi afere poslabšali odnosi med Slovenijo in Hrvaško. «Hrvaška je ob spoznanju, da bo sodba zanjo neugodna, uporabila skrajne možnosti, izdelke tajnih služb ter prisluhe zaveznikom in mednarodnemu sodišču, z namenom, da razvrednoti delo sodišča in končno sodbo,» je dejal. Medtem pa je predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva in častni konzul Hrvaške v Sloveniji Božo Dimnik prepričan, da je vse skupaj prenapihnjeno, verjame tudi, da hrvaški član arbitražnega sodišča počne isto, kot je počel slovenski. Zadeva je sprožila tudi vrsto vprašanj glede domnevnega prisluškovanja Hrvaške slovenskim pogovorom. Zaradi tega se je na nujni seji sestala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Predsednik komisije Branko Grims (SDS) je po seji napovedal obsežno preiskavo dogodka in pojasnil, da obstaja najmanj osem možnih izvorov objavljenih posnetkov, ki jih še preiskujejo. Piranski zaliv Tragedija pred libijsko obalo RIM - Več desetin migrantov je po pričevanju preživelih, ki se jim je uspelo izkrcat na Siciliji, je v sredo dopoldan umrlo v brodolomu ladje pred libijsko obalo. Iz Libije se je na tvegano pot po morju s tremi različnimi gumenjaki podalo več stotin ljudi. Eden od gumenjakov je kmalu začel puščati, zaradi tega pa naj bi utonilo okrog 40 od 120 potnikov, kolikor jih je bilo na krovu. Preostale migrante, teh je 283, je v morju rešila nemška vojaška ladja Holstein. Ciprasa podprl tudi Varufakis ATENE - Grški parlament je včeraj v zgodnjih jutranjih urah potrdil nov zakonodajni sveženj reform, ki so pogoj za nadaljnjo mednarodno finančno pomoč državi. Reforme je podprlo 230 poslancev, proti jih je bilo 63, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna.Gre za drugi paket zahtevanih ukrepov, potem ko so prvega grški poslanci potrdili prejšnji teden. Drugi paket med drugim v grški pravni red vnaša evropska pravila o reševanju bank, ki so bila sprejeta leta 2013, ko so se v težavah znašle ciprske banke. Cipras je pred glasovanjem povedal, da je ponosen na svoj boj za zaščito ključnih interesov Grčije, kot je obljuba o prestrukturiranju dolga. Poudaril je tudi, da je normalizacija finančnega sistema prioriteta vključno z zaščito državljanov z nizkimi dohodki. Premislil si je nekdanji finančni minister Janis Va-rufakis, ki je tokrat glasoval za reforme. Spet atentat v Nigeriji ABUJA - Na avtobusnih postajah v nigerijskem mestu Gombe na severovzhodu države sta odjeknili eksploziji, ki sta po navedbah tamkajšnjega Rdečega križa zahtevali najmanj 30 smrtnih žrtev, 105 ljudi je bilo ranjenih. Za eksploziji še nihče ni prevzel odgovornosti, domnevajo pa, da za napadom stoji islamska teroristična skupina Boko Haram. POKAL NA TRGU DELLA LOGGIA - Obsodba neofašista Maggija in sodelavca obveščevalnih služb Tramonteja Zgodovinska resnica zdaj tudi sodna Italijo so ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let okrvavili neofašisti ob tihi podpori dela obveščevalcev in zveze NATO Morda je pretirano, če jo označimo kot zgodovinsko, nedvomno pa je obsodba, ki jo je v sredo izrekel sodni senat milanskega priziv-nega porotnega sodišča, zelo važna in je pomembnen zasuk v dosedanji italijanski praksi. 41 let po podlem morilskem bombnem napadu na Trgu della Loggia v Brescii (Eksplozija eksplozivnega telesa je 28. maja 1974 na osrednjem mestnem trgu med sindikalnim zborovanjem ubila 8 udeležencev demonstracije, 102 pa ranila) je sodni senat obsodil na dosmrtno kazen dva storilca: nekdanjega voditelja neofašistične prevratniške organizacije Ordine nuovo v treh Benečijah Carla Mario Maggija in pripadnika organizacije, sicer pa tudi sodelavca obveščevalne službe SID Maurizia Tramonte-j a, ki je bil med pripadniki obveščevalne službe poznan kot »vir Tritone«. Milanski sodni senat je tako postavil na glavo oprostilno sodbo, ki jo je pred nekaj leti izrekel sodni senat prizivnega porotnega sodišča v Brescii in ki jo je kasa-cijsko sodišče razveljavilo v delu, ki je zadeval Maggija in Tramonteja, medtem ko je potrdilo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za Delfa Zorzija, enega od voditeljev Ordine nuovo, ki živi na Japonskem z imenom Roi Hagen, generala karabinjerjev Francesca Del- fina in ustanovitelja Ordine nuovo Pina Rautija. Milanski sodni senat (obravnavo so zaupali Milanu, ker je v Bre-sci ena sama sekcija porotnega pri-zivnega sodišča in bi zato morali zopet soditi obtožencema sodniki, ki so ju oprostili) je menil, da so dokazi, ki jih je zbralo tožilstvo, dovolj trdni in da je bil zdravnik Carlo Maria Maggi dejansko režiser podlega terorističnega napada na Trgu della Loggia, Tramonte pa je sodeloval v pri organizaciji napada in ni mignil niti s prstom, da bi ga preprečil, kljub temu, da je bil plačan informator obveščevalne službe. Kdor se je doslej ukvarjal s terorističnimi napadi, ki so v koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let okrvavili Italijo in zahtevali na desetine človeških življenj, je moral vselej ugotoviti, da domnevni storilci niso bili kaznovani. Slika, kot je večkrat dejal pokojni milanski sodnik in nato poslanec Gerardo DAmbrosio, ki je raziskoval pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana (12. december 1969), je bila sicer jasna: bombne napade so materialno izvršili pripadniki neofašističnih or-ganizaci s tiho podporo dela italijanskih obveščevalnih služb in z vednostjo poveljstva obrambne po- vezave NATO v Italiji. Tem nespornim politično zgodovinskim dejstvo, pa je mogoče od minule srede dodati tudi sodno resnico, ki izpostavlja odgovornost vidnega voditelja neofašistične organizacije Ordine nuovo Carla Marie Maggija (Po napadu v brescii je dejal, da tisti atentat ne sme ostati »osamljen dogodek«), in tudi sodelavca obveščevalnih služb Tramonteja, kar nakazuje tudi na milo rečeno dvoumno vlogo italijanskih obveščevalnih služb v tistem obdobju. Skupni imenovalec vseh preiskav o bombnih terorističnih napadih ob konču šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, je dejstvo, da pripadniki dela obveščevalnih služb sploh niso sodelovali s sodniki, so jih načrtno ovirali in jih skušali speljati na stranski tir. Sredina razsodba pa kaže drugačno resnico in potrjuje ugotovitev, da je strategija napetosti in terorja imela neofašistični pečat, iz zakulisja pa so mlade fašistične »težake nasilja« usmerjali in ščitili nekateri pripadniki obveščevalnih služb, ki so bili povezani s poveljat-vom zveze NATO. Razloge, zaradi katerih so izrekli obsodbo na dosmrtno ječo, bodo sodniki podrobno oblazložili v svoji utemeljitvi in vse kaže, da bo šlo za zanimivo branje. Ob koncu velja tudi opozoriti, da je isti krog prevratnikov Ordine nuovo treh Benečij, ki ga je vodil Maggi, zasnoval tudi napad na slo- vensko osnovno šolo pri sv.Ivanu v trstu v noči na 4. oktober 1969. Pripadniki omenjene skupine so na okno šole postavili tempirano eksplozivno telo (šest palic gelignita v vojaškem kovinskem zaboju), ki ni eksplodiralo zaradi okvare na sistemu za tempiranje. Podobno eksplozivno telo so nekaj ur prej položili k obmejnemu kamnu med obema Goricama. Tudi v tem primeru je sistem za tempiranje odpovedal. Eksplozivni naboj so mesec dni potem po naključju odkrili delavci, ki so na italijanski strani mejnega pasu odrezali nekaj dreves. Pirotehniki so ocenili, da bi bila odstranitev eksplozivnega telesa prenevarna in so ga zato razstrelili na mestu. Eksplozivni val je bil tako močan, da je poškodoval na slovenski in italijanski strani stekla oken v razdalji 100 metrov, hudo po-škovana sta bila tudi mejni zid in žična ograja. Napada v Trstu in Gorici nista bila osamljena. Rezultati ekspertiz na ostankih bomb, ki so eksplodirale od poleti leta 1969 do atentatov v Kmečki banki in istočasnih napadov v nekaterih rimskih podvozih, pa tudi pričevanja mnogih skesancev kažejo, da sta bila napada v Trstu in Gorici del istega pre-vratniškega načrta (baje naj bi razmišljali tudi o možnosti bomnega napada na kostnico v Redipuglii) odgovornost za napade pa naj bi zvrnili na pleča levice in v naši deželi tudi na pleča Slovencev. Vojmir Tavčar Isti krog ljudi je zasnoval tudi atentat na slovensko osnovno šolo pri sv. Ivanu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. julija 2015 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Sklep deželnega sveta Do julija 2017 združitev Glasbene matice in Centra Emil Komel TRST - Najkasneje do 31. julija 2017 bo prišlo do združitve glasbenih šol Glasbene matice in Centra Emil Komel, ki bo v ta namen dobil od Dežele (sicer državni denar iz zaščitnega zakona) enkratni prispevek 150 tisoč evrov. Tako je sinoči sklenil deželni svet v sklopu t.i. poletnega proračunskega zakona (rebalansa), ki 600 tisoč evrov namenja Primorskemu dnevniku in 150 tisoč evrov tedniku Novi Matajur. Tudi v tem primeru gre sicer za državna finančna sredstva (prerazporeditev razpoložljivega denarja iz zaščitnega zakona), s katerimi bosta časnika kos hudim težavam, ki jima povzročajo nižji državni prispevki in velike zamude pri njihovem izplačevanju. Odbornik Gianni Torrenti je sprva želel pospešiti združitev Glasbene Matice in Centra Komel, po srečanju z vodstvom goriške glasbene ustanove in Sveta slovenskih organizacij je pristal na datum 31.7. 2017. To »časovnico« je formalno predlagal Igor Gabrovec, ki je sicer obžaloval, da je Dežela postavila takšen pogoj Centru Komel. Predstavnik Slovenske skupnosti se je glede namembnosti 900 tisoč evrov trem slovenskim ustanovam sicer vzdržal. To je utemeljil z dejstvom, da je uslužbenec Novega Matajurja (čeprav na čakanju) in obenem član zadruge našega dnevnika. Odbornik Torrenti je pojasnil, da so izredni prispevki v vrednosti 900 tisoč evrov sad dogovarjanja in dogovora v posvetovalni komisiji za slovensko manjšino, utemeljitev izrednega prispevka za Center Komel pa je - kot rečeno - prepustil Ga-brovcu. Podpredsednik deželnega sveta je dejal, da je Komel zaradi nepričakovanih proračunskih težav zadovoljen z izrednim finančnim prispevkom, manj zadovoljen pa je s pogojevanji (združitev z Glasbeno Matico). Izpostavil je zamujeno priložnost slovenske sekcije tržaškega glasbenega konservatorija Tartini (neu-resničevanje zaščitnega zakona in Deželni svet se je do poznih večernih ur ukvarjal s proračunskimi vprašanji neizkoriščanje denarja, ki je bil na razpolago v ta namen) ter tudi različni zgodovini Glasbene matice in Centra Komel. Združitev glasbenih šol ne sme izpasti kot prisilna poroka in tudi ne kot napad na avtonomijo Centra Komel, ampak kot premišljena in dogovorjena rešitev, je v deželnem svetu sinoči dejal Gabrovec. S.T. politika - Volilna okrožja Zmeda v deželni Demokratski stranki NCD za zajamčeno izvolitev Slovenca VIDEM - Napoved deželne tajnice Antonelle Grim, da v Rimu ne bo prišlo do velikih sprememb pri začrtanju dveh volilnih poslanskih okrožij v FJK, ni umirila odnosov v deželni Demokratski stranki. Številni vidni strankini predstavniki iz Vidma in Pordenona namreč vztrajajo pri oceni, da tako začrtani okrožji močno škodujeta Furlaniji v korist tržaškega in goriškega območja. Poslanka Gianna Malisani (notranja levica) je včeraj znova zahtevala poseg predsednice Dežele Debore Serracchiani, ki po njenem mnenju lahko edina v Rimu doseže spremembe in torej vključitev vsaj še nekaterih občin videmske pokrajine v zahodno volilno okrožje. Po mnenju senatorja Carla Pegorerja, tudi pripadnika levice v DS, je volilni zakon (t.z. italicum) itak popolnoma zgrešen. Drugačnega mnenja je senator Lodovico Sonego, ki se boji, da bi spremembe, ki jih predlagajo furlanski somišljeniki, še dodatno zapletle (in zaostrile) celotno zadevo. Oglasila se je tudi stranka NCD (Nuovo centro destra) notranjega ministra Angelina Alfana. Njen deželni svetnik Alessandro Colautti predlaga Renzijevi vladi, naj v FJK naredi izjemo in naj dejansko zariše volilni okrožji za Furlanijo in ter za Trst in Gorico v zameno za zajamčeno izvolitev poslanca slovenske narodnosti. Colautti ne pojasnjuje kako si zamišlja ta volilni mehanizem za Slovence. _ jfc : / Alessandro Colautti (NCD) bovec - Z denarjem ministrstva Žičnica na Kaninu že v prihodnji sezoni? 5,71 milijona evrov za projekt sanacije LJUBLJANA - Slovenska vlada se je seznanila z namero ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da Občini Bovec dodeli 5,71 milijona evrov razvojne spodbude za projekt sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin. Ministrstvo je v začetku leta napovedalo, da bo oživitev smučišča na Kaninu podprlo v primeru, da bo občina pridobila žičniško infrastrukturo. Občina je po brezplačnih prenosih v začetku aprila postala lastnica kabinske žičnice na Kanin, v začetku julija pa še žičniških naprav na Kaninu. Občina je sicer pokrila stroške v stečaju ATC Kanin, povezane z žičnicami, v višini 170.000 evrov. V občini so napovedali, da bodo s sredstvi gospodarskega ministrstva obnovili žičniško infrastrukturo in jo poskušala pripraviti na prihajajočo smučarsko sezono. V primeru prejema sredstev bo šla občina tudi v rebalans proračuna. Prav o tem he sinoči na izredni seji razpravljal bovški občinski svet. Molotovki v Novigradu ZAGREB - Hrvaška policija išče neznanega napadalca, ki je v noči na torek pred hišo 60-letnega slovenskega državljana v kraju Dajla pri Novigradu odvrgel dve steklenici z vnetljivo tekočino. V dveh manjših požarih nihče ni bil ranjen, škoda pa je ocenjena na več sto evrov.Napadalec je molotovki odvrgel, ko so stanovalci spali. Povzročil je dva požara, ki sta poškodovala hišo. Okoliščine napada še preiskujejo. porabje - Slovesno odprtje Slovenska vzorčna kmetija center za Slovence v Porabju GORNJI SENIK/LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan sta v Gornjem Seniku v Porabju odprla slovensko vzorčno kmetijo. Gre za skupen projekt urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot sta poudarila oba ministra, je vzročna kmetija izrednega pomena za slovensko narodno skupnost na Madžarskem, saj predstavlja osrednji center, namenjen druženju, izobraževanju in vzpodbujanju kmetijskih dejavnosti v Porabju na Madžarskem. Žmavc je še dejal, da urad svojo aktivnost pri ohranjanju in razvoju slovenske narodnostne identitete zunaj meja Slovenije razume tudi kot prispevek h krepitvi slovenskega gospodarstva. Posebna pozornost je tako namenjena gospodarskemu povezovanju med matico in slovensko skupnostjo na drugi strani meje. Pri Slovenski vzorčni kmetiji gre prav za to. Njen namen je krepitev kmetijstva v povezavi s turizmom, panoge, ki je že od nekdaj prisotna na tem območju in obenem pomeni njegovo nadaljnjo perspektivo, je ocenil Žmavc. Izrazil je tudi prepričanje, da bo kmetija pripomogla k še večji turistični prepoznavnosti regije navzven, s tem pa tudi h krepitvi skupnosti, ki živi na tem območju, torej h krepitvi slovenstva v Porabju. Slovenska vzorčna kmetija je eden od štirih projektov v zamejstvu, ki jih je oziroma jih bo slovenska vlada letos zaključila. Poleg nje so to še Tržaško knjižno središče v Trstu, Slovenska glasbena šola v Celovcu in Slovenski dom Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki. posl. blažina Priporočilo za slovenščino v javni upravi RIM - Ob nedavni odobritvi dokaj obsežne reforme javne uprave so v poslanski zbornici sprejeli priporočilo poslanke Ta-mare Blažina glede spoštovanja 8. člena zaščitnega zakona za slovensko manjšino (raba slovenskega jezika v javni upravi). S to reformo se bo med drugim ude-janila polna digitalizacija številnih uradov in služb italijanske javne uprave in s tem vedno bolj obsežno njihovo sporočanje ter splošno komuniciranje preko spleta. V tem smislu je poslanka Blažina zahtevala od vlade in pristojnih ministrstev, naj v vseh postopkih udejanjanja prvega člena reforme upoštevajo norme zaščitnega zakona. Specifično, kot rečeno, osmega člena, ki jamči pravico do uporabe slovenskega jezika v odnosu do javne uprave in sodne oblasti. Zakonski člen omenja tudi podjetja, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi in imajo sedež na območju, kjer živi slovenska narodna skupnost ter so pristojna za območja (32 občin FJK), kjer se izvaja zakon 38 iz leta 2001. Poslanska zbornica je predlagano priporočilo slovenske poslanke Demokratske stranke sprejela z večino glasov. KOPER Proti plačilu tudi makadamsko parkirišče za tržnico Od včeraj naprej velja plačilo parkirnine tudi za parkiranje na makadamskem parkirišču za koprsko tržnico. Prebivalci Mestne občine lahko za 10 evrov kupijo poseben abonma, sicer pa stane parkiranje na tem parkirišču 1 evro na dan. Na makadamskem parkirišču lahko parkirajo tudi imetniki tako imenovanega splošnega abonmaja, ki ga lahko prebivalci Mestne občine Koper kupijo za 20, v primeru sklenitve letne pogodbe pa za 15 evrov na mesec. Druge uporabnike tako imenovanih modrih con splošni abonma odslej stane 30 evrov (do zdaj 25 evrov). šolski sindikat O odloku za slovenske šole v Italiji Predstavniki Sindikata slovenske šole Joško Prinčič, Sonja Klanjšček in Vesna Danieli smo se v ponedeljek, 20. t.m., srečali z ravnateljem deželnega urada za slovenske šole dr. Igorjem Giaco-minijem. Na srečanju smo se pogovorili o vsebinah predloga, ki ga bo omenjeni urad skupaj s senatorko Tamaro Blažina posredoval italijanski vladi, da izda ministrski odlok, ki ga predvideva komaj izglasovani zakon št. 107/2015 o šolski reformi. Člen št. 194 omenjenega zakona namreč obvezuje vlado, da v teku šestdesetih dni izda poseben odlok, ki bo prilagodil zakon potrebam in specifiki šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezične šole v Furlaniji - Julijski krajini, piše v tiskovnem sporočilu sindikata. Ravnatelju slovenskega urada smo podali stališče Sindikata, ki poudarja, da bi moral odlok upoštevati posebnosti naših šol tako pri usposabljanju kot nameščanju učnega, neučnega, vodstvenega in nadzornega šolskega osebja. Nujno je tudi, da se dokončno definira seznam osebja slovenskih šol in dvojezične šole (seznam avtonomije), ki naj bo določen glede na dejanske potrebe naših šol, kot je to že omenjeno v samem zakonu. Sindikat slovenske šole poudarja, da poslujejo tajništva n.pr. tako v slovenskem kot tudi v italijanskem jeziku, kar predpostavlja, da je za to delo potrebna dodatna delovna sila. Podčrtana je bila potreba po zagotavljanju zadostnega števila neučnega osebja, tako na ravni administracije kot na ravni šolskih sodelavcev, saj je mreža slovenskih šol razvejana in kritje šolskega urnika je možno le ob prisotnosti za to poverjenega osebja. Na srečanju z vodjo urada za slovenske šole smo obravnavali tudi problematiko pridobivanja in priznanja univerzitetnih diplom za poučevanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Sindikat slovenske šole je tudi mnenja, da mora biti slovenskemu deželnemu šolskemu uradu zajamčena višja stopnja administrativne in odločitvene avtonomije. Ravnatelju smo tudi izpostavili probleme, ki izhajajo iz "začasne ukinitve" nameščanja osebja na šolskih skrbništvih na podlagi zakona št. 932 iz leta 1973. Po skorajšnjem letu dni še vedno čakamo na odločitev pristojnih organov. Izkazalo se je, kot je bilo lahko predvidljivo, da osebje nameščeno na osnovi zaščitnega zakona dejansko, bodisi številčno kot tudi glede na izključno upravni profil nameščenega kadra, ne zadostuje za opravljanje vseh pristojnosti urada. Sindikat slovenske šole je mnenja, da bi moral biti kader deželnega urada za slovenske šole okrepljen, saj noben zakonski normativ ne ukinja zakona št. 932 in je zaradi tega slovenska manjšina deležna nižje stopnje zaščite, kar je v nasprotju z določili zaščitnega zakona. Sindikat slovenske šole poziva na tem mestu ostale slovenske politične predstavnike in predstavnike krovnih organizacij , da podprejo prizadevanja senatorke Tamare Blažina, da bo z novo zakonodajo naši slovenski šoli omogočeno čimboljše delovanje, se zaključuje sporočilo sindikata. Sindikat slovenske šole 4 Torek, 21. julija 2015 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VINOGRADNIŠTVO - Tržaški vinarji o slovensko-hrvaškem sporu glede zaščite terana Posredne žrtve »vojne za teran« ali le vihar v kozarcu ... vina? Postavlja se vprašanje, ali bodo kraški vinarji v Italiji lahko uporabljali ime teran Slovenija in Hrvaška se v Bruslju pogajata glede naziva vina teran, ki ga je Slovenija za svoje kraške pridelovalce zaščitila, še preden je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo. Z nacionalno zakonodajo je Slovenija to označbo zaščitila že davno od tega, z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda EU, je v teh dneh pojasnilo slovensko kmetijsko ministrstvo. Hrvatje pa se zdaj pogovarjajo in lobirajo, da jim ne bi bilo treba pod skupno evropsko streho preimenovati svojega terana. V evropskih institucijah imajo menda tudi mnogo zaveznikov. Daljši članek o slovensko-hrvaški »bitki za teran« smo objavili v včerajšnji izdaji dnevnika. Bruseljska pogajanja so menda vse prej kot enostavna, zato je slovenska vlada ministru za kmetijstvo Dejanu Zida-nu zabičala, »naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitnega imena za druge pridelovalce vina«. To stališče, ki je sad trde konfrontacije med Slovenci in Hrvati, je zbodlo nekatere slovenske vinarje, ki živijo v Italiji. Oni bi namreč v skladu z omenjenim načelnim stališčem spadali med »druge pridelovalce«, kar nikakor ni postranska zadeva. Na straneh Primorskega dnevnika se je s pismom pred dnevi oglasil praprovski vinar Danilo Lu-pinc, ki je v 70. letih med prvimi stekle-ničil teran, nato pa bil z Antonom Bole- Danilo Lupinc fotodamj@n italijanski strani meje so vinarji zaščitili to vino brez besede »grganja«, da ga ne bi pomešali z vinom garganega iz okolice Verone, potem pa so na slovenski strani isto vino registrirali kot vitovska grganja. Da Lupinčeve skrbi niso povsem iz trte izvite, potrjuje mladi predsednik Društva vinogradnikov Kras Matej Škerlj, ki sicer zaupa vinarjem iz Slove- tom član italijanske komisije, ki je leta 1978 začela pripravljati pravilnik in leta 1982 z objavo v uradnem listu tudi zaščitila ime teran z oznako DOC (deno-minazione di origine controllata - poimenovanje s kontroliranim poreklom). Lupinc hrani doma dvojezično etiketo iz leta 1970, na kateri piše tako teran kot terrano. Iz približno istega obdobja pa ima tudi izrez podobne etikete restavracije Lipa v Bazovici. Tudi to je v dokumentaciji, s katero so takrat dokazovali, da je teran posebno vino, ki ga je treba zaščititi z oznako DOC. »Takrat smo prvi zaščitili teran, vitovsko pa smo zaščitili naknadno, « pravi Lupinc, ki dobro pozna okolje, v katerem dela več desetletij, zato je tudi posebno oprezen in previden. »Dejstvo je, da nas slovenska vlada v tem primeru ne omenja. Samo da se ne bo ponovila zgodba o furlanskem in madžarskem tokaju.« Danilo Lupinc opozarja, da so v Sloveniji pred leti naredili veliko napako, ko so teran vpisali med trte, čeprav je to vino, ki izhaja iz trte refošk. »Refošk je povsod enaka trta, na Krasu pa se iz nje zaradi značilnosti zemlje in drugih dejavnikov prideluje vino teran. To je vedel že strokovnjak Maximilian Ripper, ki je študijo o teranu napisal pred sto leti. No, mi smo jih potem opozorili na napako,« se spominja Lupinc. Praprovski vinar noče, da bi se okoli terana ustvarila zmeda, ki je značilna za vitovsko: na Matej Škerlj arhiv nije, s katerimi so odnosi po njegovih besedah dobri: »Res je, da smo za njihove pobude izvedeli pozno, vsekakor pa so nam že pred časom obljubili, da bo naziv teran v vsakem primeru zaobjemal tudi nas.« Pisnih dogovorov oz. uradnih dokumentov glede tega ni, »vendar upam, da bodo kolegi korektni in da bodo spoštovali dano besedo. Mi bomo vsekakor spremljali zadevo in v skrajnem primeru bi se lahko zaščitili po pravni poti. Ponavljam pa in sem prepričan, da to sploh ne bo potrebno.«. Škerlj meni, da bi bila združitev obeh pravilnikov (v Sloveniji in Italiji) koristna, ker bi tako še bolje zaščitili teran. Priznava pa, da vlada na tem področju precejšnja zmešnjava. Označba DOC je po njegovem mnenju v vinskem sektorju izgubila določen ugled, kakovostna raven je padla: »Danes je prelahko natisniti na nalepko kratico DOC. Vse to temelji na pravilnikih, ki jih sestavijo sami proizvajalci, med katerimi so pogosto taki, ki prodajajo ogromne količine vina. DOC danes ni sinonim za kakovost. Potreben bi bil višji neodvisni organ, ki bi jamčil za kakovost vin.« Deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa meni, da slovensko-hrvaška »vojna za teran« ne bi smela vplivati na Edi Bukavec arhiv zamejske proizvajalce. Po njegovih podatkih se s stekleničenjem terana na tej strani Krasa ukvarja kakih 25 vinarjev, skoraj vsi so v tržaški pokrajini, nekaj pa jih je tudi na Goriškem. »V Italiji so oznako DOC Teran registrirali veliko prej kot v Sloveniji, naša je stara že več kot trideset let, čeprav je teran iz Slovenije postal evropska znamka. Hrvatje niso bili zaščiteni in zdaj so se oglasili malce pozno,« meni Bukavec. Sam ne vidi nevarnosti, da bi slovenska znamka ogrozila slovenske vinarje v Italiji, »ker so državne oznake DOC samodejno postale evropske zaščitne znamke«. Po njegovem mnenju gre tu torej za neke vrste »vihar v kozarcu vina«. Kako je pa s pobudo za čezmejno zaščito znamke teran, v zvezi s katero so bile opravljene študije s primerjanjem obeh zakonodaj? Škerlj pravi, da se Društvo vinogradnikov zavzema za to, Bukavec pa priznava, da je trenutno vse ustavljeno. »V tem občutljivem trenutku, ko se Slovenija in Hrvaška pogajata in prepirata za teran, je morda bolje, da ne dolivamo olja na ogenj.« Počakali bodo na razplet, res pa je tudi, da se s čez-mejno znamko ne strinjajo vsi, v Sloveniji ji marsikdo odkrito nasprotuje. Vprašanje je, ali bi to recimo pomenilo, da bi bile vse etikete dvojezične, kakor se že danes dogaja marsikje na Tržaškem in Goriškem: v Sežani in okolici to možnost odklanjajo. Aljoša Fonda POLITIKA DS: Slovenci na Opčinah s sen. Russom Slovenska pokrajinska komponenta Demokratske stranke bo na današnji javni skupščini (ob 18. uri v domu Brdina na Opčinah) obravnavala reformo lokalnih uprav in tudi vprašanje volilnih okrožij za poslansko zbornico, ki sta predmet ostre polemike v stranki. Gost skupščine bo senator Francesco Russo. Na seji bodo tudi izvolili vodstvo komponente, ki bo pri delu pomagalo novemu koordinatorju komponente Ste-fanu Ukmarju. Slovenski deželni svetnik je v deželni skupščini očital nekaterim strankarskim somišljenikom iz Furlanije, da glede volilnega zakona umetno in po nepotrebnem ustvarjajo spore med Slovenci in Furlani. Ukmar se je tudi vprašal, kje so bili furlanski predstavniki DS, ko se je v parlamentu obravnavalo volilni zakon in v sklopu le-tega pravice slovenske manjšine. Ukmarju je zelo polemično odgovoril strankarski kolega Vincenzo Martines. Očital mu je, da goji le svoj volilni vrtiček ter da je v deželnem svetu zagovarjal »svojega šefa Frances-ca Russa.« BARKOVLJE - Aretiranec, ki naj bi v morju otipaval deklico Moški zavrača obtožbe 27-letni afganistanski državljan zanikal, da bi kogarkoli nadlegoval - Ker nima bivališča, ostaja v zaporu Tržaško javnost je presunila novica, da so karabinjerji v torek zvečer aretirali mlajšega moškega, ki je osumljen spolnega nadlegovanja trinajstletnega dekleta. Vest je še toliko bolj neprijetna, ker naj bi do otipavanja prišlo v barko-vljanskem morju, kjer se je deklica brezskrbno kopala z dvema vrstnikoma. Osumljenec pa naj bi v družbi mlajšega pajdaša tudi odvrgel proti njim nekaj kamnov. Moški, ki je star sedemindvajset let, je afganistanski državljan brez dovoljenja za bivanje v Italiji, kar so nekateri izkoristili za gonjo proti tujcem. 27-letnika je včeraj zaslišal sodnik za predhodne preiskave. Na sodišču je zanikal, da bi kogarkoli nadlegoval in (v narečju paštun) pojasnil svojo verzijo torkovega dogajanja. Dejal je, da je plaval v morju med številnimi kopalci, se nato posušil, oblekel in šel do avtobusne postaje, da bi se odpeljal v mesto. Tu pa so ga presenetili karabinjerji in aretirali. Njegov odvetnik Andrea Cavazzini je sodniku predlagal, naj prekliče pripor, ker pa osumljenec nima bivališča, je sodnik določil, da ostane v koronejskem zaporu. Branilec je za tiskovno agencijo ANSA povedal, da preverja možnost pri-ziva. Dogodek je treba po njegovi oceni natančneje rekonstruirati, saj naj bi ga do sedaj potrdila samo domnevna žrtev. Barkovljanski neljubi dogodek je sinoči odmeval tudi v tržaškem občinskem svetu. Svetnik Paolo Rovis je želel od odbornice za socialno politiko Lau-re Famulari izvedeti, kako bo ukrepala, da se podobni primeri ne bodo ponovili; izjavil je, da ni rasist, meni pa, da potrebujemo učinkovitejšo preventivo. Odbornica je pojasnila, da je policija prejšnjo soboto registrirala prihod omenjenega moškega, ki je v Trst prišel tako kot številni sonarodnjaki. Po kvestu-ri bi se bil moral zglasiti pri ustanovi ICS, kjer bi preverili, ali ima pravico, da zaprosi za politični azil. To se baje ni zgodilo. Zakaj, trenutno ni znano. (pd) OBČINSKI SVET - Pojasnila odbornika Laurenija Ferlugi: mestna uprava zagotavlja izvajanje dogovora o antenah Dogovor o odstranitvi televizijskih in radijskih anten z območja Ferlugov se izvaja, čeprav z nekaterimi težavami birokratske narave. To je sinoči v tržaškem občinskem svetu dejal odbornik Umberto Laureni v odgovor na vprašanje svetnice Demokratske stranke Loredane Lepore, ki je dobra poznavalka tega problema. Odbornik je obnovil dogovarjanje in posledični dogovor o odstranitvi anten. Nekatere težave, ki so nastale, so birokratske narave in so vezane na ne ravno hitre postopke pristojnega italijanskega ministrstva, ki mora predhodno av-torizirati postavitev dveh velikih anten na območju Hriba pri Ferlugih. V Rimu morajo namreč preveriti, ali televizijski signal z omenjenih anten ne bo motil signale sosednjih držav, začenši s Slovenijo. Radijske in televizijske antene ter druge oddajnike, ki sedaj štrlijo iznad hiš v nebo, bodo premestili na novo do največ 60 metrov visoko anteno, ki jo bodo tri radijsko-televizijske hiše zgradile na Hribu nad Ferlugi, od koder že oddajata anteni družb Raiway in Mediaset. Tako predvideva protokol o soglasju (podpisan je bil ob koncu lanskega leta), ki so ga dosegli Dežela Furlanija-Julijska krajina, Občina Trst in tri zasebne radijsko-televi-zijske hiše, ki imajo svoje oddajnike na Ferlugih: Radio Punto Zero, Gestioni po-stazioni Nord-Est in Monte Barbaria. S.T. Arhivski posnetek antene pri Ferlugih / TRST Četrtek, 23. julija 2015 5 OPČINE - Park Finžgarjevega doma med 28. in 30. avgustom Študijski dnevi Draga že 50 let vršijo svoje poslanstvo Zadnji avgustovski konec tedna se bodo v park Finžgarjevega doma na Op-činah vrnili študijski dnevi Draga, ki bodo letos doživeli 50. izdajo. Jubilejna Draga bo potekala pod geslom Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku, ki ga je nekoč citiral misijonar Pedro Opeka. Več o letošnjem srečanju je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki je poudaril, da Draga tudi po petih desetletjih ostaja odlična priložnost za pogovor o manjšinski kulturi in narodovi duši. Spomnil je na prehojeno pot študijskih srečanj, ki so se leta 1966 začeli kot pobuda majhne skupine zanesenjakov. Polstoletno obdobje Drage je bilo polno dogajanj in 50. Draga ne bo mogla mimo avtorefleksije o svoji preteklosti. Tudi v letošnji programski koncept študijskih dni bodo vstopili mladi, ki bodo oblikovali en del jubilejne prireditve: iskreno in kritično bodo pogledali nazaj ter konstruktivno sprostili nove ideje za prihodnost. Mladi iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine bodo besedo prevzeli v soboto, 29. avgusta, ob 17. uri. Popoldanski forum mladih se bo zaključil z večernim koncertom. Srečanje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah bodo sicer odprli že v petek, 28. avgusta, ob 16.30, ko bodo Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor oblikovali okroglo mizo, na Spored letošnje jubilejne Drage so včeraj predstavili v Ulici Donizetti fotodamj@n kateri bodo analizirali, kaj je v preteklosti pomenila Draga in kakšne zasluge je imela v procesu demokratizacije v Sloveniji. Drugi študijski dan, v soboto, 29. avgusta (ob 16. uri), se bo začel s predstavitvijo obsežne knjige Igorja Omerze Karla - Udba o Dragi, ki bo izšla ob 50-letnici študijskih dnevov Draga in v kateri je avtor tudi zapisal, da so zamejski organizatorji Drage skušali vseskozi loviti ravnotežje med totalitarnim režimom v domovini, ki si je skušal podrediti študijske dneve, in slovenskimi političnimi emigranti, ki so zahtevali bolj radikalno antikomunistično ter antijugoslovansko pozicijo. Forum se bo nadaljeval, kot rečeno, s predavanjem mladih. V nedeljo, 30. avgusta, bo na programu zadnji dan Drage, ki se bo ob 8.30 začel s sv. mašo, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Ob 10. uri bo v parku Finžgarjevega doma nastopila pesnica in pisateljica Alenka Rebula, ki bo predavala na temo Moč dvojine: Preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. Ob 15.30 bodo izročili četrto Peterlinovo nagrado, ki jo bo v imenu Slovenske kulturne akcije, osred- njega kulturnega društva slovenskih emigrantov po drugi svetovni vojni s sedežem v Buenos Airesu, prevzela Katica Cukjati. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi Re-bulov zbornik ob njegovi devetdesetletnici, o katerem bo podrobneje spregovorila Marija Pirjevec. Ob 16. uri se bo začelo sklepno dejanje letošnjih študijskih dnevov Draga. Edvard Kovač bo predaval o slovenski prihodnosti. Ob koncu pa naj povemo tudi, da bodo organizatorji Drage tudi letos ostali zvesti tradiciji in predstavili zbornik, v katerem bodo zbrana predavanja z lanskih študijskih dnevov. (sč) Pribežniki ob železnici • v • in se marsikje Tovrstne novice sodijo žal že v vsakodnevno kroniko: skoraj vsak dan nas namreč policija obvesti o novi večji ali manjši skupini pribežnikov, ki so izgubljeno tavali po naših cestah. Tako je bilo tudi včeraj, edino novost je predstavljalo dejstvo, da so tokrat pešačili ob železniški progi Trst-Tržič. Okrog 8. ure jih je opazil strojevodja nekega vlaka in upočasnil vožnjo, podobno so storili tudi drugi vlaki, zato so ves dopoldne beležili do 30 minut zamude. Policija je skupino, pretežno Af-ganistancev in Pakistancev, ustavila pri železniški postaji v Vižovljah. Druge pribežnike so našli v okolici Opčin in ob avtocestnem odseku med Opčinami in Nabrežino. Skupaj naj bi včeraj registrirali prihod 46 tujih državljanov brez ustreznega dovoljenja za bivanje, med njimi naj bi bilo vsaj enajst mladoletnikov. Vsi so zaprosili za politični azil, nekaterim pa so že izročili dekret o izgonu. Policija sumi, da so na italijansko ozemlje vstopili skupaj, potem pa se porazgubili v razne smeri. Župnijski praznik sv. Jakoba Pri Sv. Jakobu se bo danes pričelo dvodnevno praznovanje župnijskega zavetnika sv. Jakoba apostola. Danes bodo na sporedu molitve in verski obredi (ob 17. uri na primer vodena molitvena ura v slovenščini). Slovesno somaševanje, ki ga bo vodil generalni vikar Pier Emilio Salvade, pa bo jutri ob 19. uri. Sledila bo procesija po šentjakobskih ulicah, ob 20.45 pa koncert godbe Oratorio Salesiano Don Bosco. Ves dan bo na trgu bolšji sejem, ki ga prireja Habitat Microaeree. MILJE - V Ulici Dante odkrili okostenelo žensko truplo Sedem let ni nihče opazil njene smrti Z doma je 69-letna Maria Grazia Sasso odhajala le izjemoma - Veliko je še nepojasnjenih okoliščin - Sorodniki so bili prepričani, da živi v francoski Nici Sedem ali celih devet let je ni bilo na spregled. V središčni miljski Ulici Dante se je spominjajo le redki. Živela je v štirinadstropni stavbi s pogledom na Trg svete Lucije, v samem središču Milj. Umrla je sama, ker si je baje želela živeti osamljena, tragična usoda gospe Marie Grazie Sasso pa je ovita še v tančico skrivnosti. Sama po sebi se postavljajo nekatera vprašanja: zakaj 69-letne gospe ni nihče pogrešal? Zakaj nobenega ni skrbela niti usoda nepremičnine v miljskem središču? Ali ni imela sorodnikov? Zakaj so njeno truplo odkrili šele po tolikem času? Tamkajšnji trgovci jo opisujejo kot izredno zadržano osebo, ki je zelo redko prestopila prag hiše z zelenim ometom, nekaj korakov stran od Country puba. Ni marala družbe. Če je še kak drug kupec stopil v market ali v trgovino s šivalnim priborom, je takoj odšla. Včasih so ji iz marketa iz spodnjega dela ulice dostavljali hrano kar na dom, ko pa je sama prišla v trgovino jestvin, je pokupila kar veliko zalogo hrane. Nekdo je celo vedel, da naj bi v hiši imela izklopljeno električno energijo in je zato živela ob prižganih svečah. V sredo popoldne se je okrog 15. ure pred njenimi vhodnimi vrati pojavil sodni izvršitelj, da bi stanovalcu izročil odredbo o prisilni izselitvi. Ni mu uspelo stopiti v hišo, zato so se kmalu zatem pojavili policisti in gasilci, ki so vdrli v stanovanje in našli okostenelo truplo. Sodni zdravnik je po pregledu trupla, ki je bilo zavito v kar tri plašče, ocenil približen datum smrti. Ta naj bi segel tja do leta 2006. Bolj gotovo je, da je gospa Sasso zaradi srčne obolelosti in verjetno nizke temperature, umrla pred 6-7 leti, saj naj bi jo nekateri videli v miljskem središču še okrog leta 2008. Središče mesteca Milje je, na podlagi številnih negodovanj domačinov in trgovcev, ki smo jih slišali predvsem na račun čistoče javnih površin v bližini Ul. Dante, v letih očitno izgubilo tisto pristno vaško povezanost, ki jo je bilo nekoč še občutiti. Za ene je bila hišna številka 36 zapuščena, drugi pa so točno vedeli, da tam živi nekoliko čudaška oseba, ki se izogiba pogledom sosedov. Spet drugi so trdili, da je bilo štiri etažno poslopje v lasti neke druge osebe, ki je preminula leta 2003. Iz drugega nadstropja stavbe v Ul. Dante očitno že več let visi raztrgana zavesa ... (levo) Pogled iz mestnega središča proti hiši, kjer so v sredo našli truplo. fotodamj@n Obnašanje pokojne gospe Sas-so pa kaže, da si je sama želela osamitve, skoraj bi lahko zapisali, da se je skrivala pred nekom ali nečem. Mogoče si je ta strah sama ustvarila. Trgovka marketa v presenečeni Ul. Dante je še dodala, da ni imela tržaškega naglasa. Tu v to nesrečno zgodbo stopijo sorodniki. Maria Grazia Sasso ima v Miljah neko daljno sorodnico, ki je za tragično novico izvedela preko našega dnevnika. 97-letna gospa Giuseppina Frausin Sasso ima kljub zavidljivi starosti še dober spomin. Po kratkem obotavljanju nam je povedala, da naj bi po njenih informacijah mlajša nečakinja živela najprej nekje v Furlaniji, nato pa naj bi se preselila v Nico, na francosko južno obalo. Vedela je, da se je pokojna Maria Grazia kdaj vračala, pred- vsem ko je pred leti oskrbovala starejšo teto. Prav slednja pa naj bi bila lastnica stanovanja v Ul. Dante. Zakaj se je pokojna na skrivaj vrnila v Milje, ostaja še skrivnost. Oče ji je umrl v ZDA pred mnogimi leti, starejša teta pa nam je razkrila, da so bile sorodstvene vezi precej skrhane. Soseščina bi ji lahko bila prva opora, a kaj, ko se ji je sama izogibala. Tista obrabljena in strgana zavesa, ki je še včeraj visela izven belih polken, je namigovala, da je za tistimi stenami nekaj narobe. Sinoči je novico za nas komentiral tudi miljski župan Nerio Nesladek: »Rekel bi lahko, da gre za osamljen primer. Žal se je ta oseba popolnoma osamila, občinski uradi niso hranili evidence o njenih socialnih težavah. Miljska skupnost pa je dovolj povezana in občutljiva do primerov starejših in samih oseb. Trdno sem prepričan, da so take tragedije v tako majhni občini le splet tragičnih okoliščin, saj tu ne velja taka človeška odtujenost, kot jo lahko občutimo v velemestih.« A. Marušič 6 Petek, 24. julija 2015 TRST / MIRAMARSKI PARK - Avgustovski ponedeljki, petki in sobote Svetlobno-zvočna predstava spet doma Priljubljeni svetlobno-zvočni dogodek Luci e suoni, ki obuja življenje Maksimilijana Habsburškega in soproge Šar-lote, se po šestnajstih letih vrača na prvotno prizorišče - v Miramarski park. Ob avgustovskih ponedeljkih, petkih in sobotah (ob 21. uri in ob 22.20) bodo pred Miramarskim gradom uprizarjali vizualne in zvočne elemente žive igre, s katero bodo v enourni predstavi z naslovom Maksimilijan in Miramar: Magične sanje Habs-buržana in v treh jezikih (v italijanščini, angleščini in nemščini) prikazali zanimivosti iz življenja habsburškega cesarja Mehike Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega. To so včeraj napovedali župan Roberto Cosolini, nadzornik za zgodovinsko, umetniško in antropološko dediščino FJK Luca Caburlotto, predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in predsednik združenja AIRSAC Europa Serafino Marchio Lunet. Govorniki in promotor- ji dogodka so prepričani, da bodo z njim popestrili nabor kulturnih prireditev in turistično ponudbo v Trstu. Župan Cosolini je z veseljem napovedal, da bodo turistični podatki za prvo polovico letošnjega leta, ki so trenutno še v obdelavi, zelo spodbudni in pozitivni. Nadzornik Caburlotto je opozoril, da novi predpisi glede varovanja zgodovinske dediščine ne dopuščajo več postavitve odra in tribun v Miramarskem parku, zato bo predstave s svetlobnimi in zvočnimi efekti mogoče spremljati s sedišč, ki bodo postavljena tik pred gradom. Predsednica Dežele FJK Serracchianijeva pa meni, da bodo s tem dogodkom ovrednotili kulturno in umetniško dediščino Miramarske-ga gradu. Ob tem je tudi dodala, da je odločitev, da se svetlobno-zvočna predstava vrne na prvotno prizorišče, strateško pravilna, saj bodo z njo mestu vrnili priljubljeno atrakcijo. Več o postavitvi performansa je po- Zgodbo o Maksimiljanu Habsburškem bodo s pomočjo svetlobnih in zvočnih efektov projicirali na pročelje gradu fotodamj@n vedal njegov tehnični in scenski direktor Serafino Marchio Lunet, ki je spomnil, da so predstavo v Miramaru začeli uprizarjati že daljnega leta 1959 in vztrajali do leta 2002, ko so dokončno zapustili Miramarski park. V zadnjih letih so svetlob-no-zvočno predstavo uprizarjali na različnih lokacijah v mestu, zdaj pa se iz »izgnanstva« naposled vrača domov. Na trgu pred gradom bodo pred vsako predstavo postavili 200 sedežev, predvideli pa so tudi šest mest za invalidske vozičke. Sama zgodba bo projicirana na pročelje gradu, ki bo s svojimi okni, arkadami in bal-končki idilična scenska podlaga za tridimenzionalno zvočno in svetlobno zgodovinsko zgodbo. Zvočni del predstave bo potekal v italijanskem jeziku, tuji turisti pa bodo s pomočjo slušalk prisluhnili angleškemu in nemškemu prevodu. Premierna uprizoritev predstave bo v soboto, 1. avgusta, in sicer ob 21. uri in 22.20. (sč) Les Babettes pod openskimi I v • • krošnjami Skd Tabor zaključuje danes svoje 11. poletje pod kostanjem. In to v velikem slogu, saj v goste prihaja ženski trio Les Babettes, ki ga sestavljajo Anna De Giovanni, Chiara Gelmini, Eleonora Lana. Gre za vokalno skupino, pravi glasbeni fenomen najprej na krajevni ravni, danes pa že na vse-državni. Njihova umetniška pot se je začeka leta 2013 na prizorišču Stazione Rogers, nato v gledališču Miela s Pupkin kabaretom vse do letošnje razvpite oddaje X factor. Z velikim uspehom so nastopale po Italiji, Švici in Španiji. Izvirnost in energija, ki jo izžarevajo med nastopi, sta razpoznavni znak skupine. Njihov repertoar vključuje popevke swing iz tridesetih, štiridesetih in petdesetih let (Bos-well Sisters, Andrews Sisters, Trio Lescano), odlomke iz muzikalov, ljudske pesmi ter skladbe Lelia Luttazzija. Naj navedemo le nekaj skladb: Mr Sandman, Bei mir bist du schoen, Ma l'amore no, Baciami piccina, Sing sing sing, In the mood, Belleville rendez-vous (iz istoimenskega animiranega filma), Honey pie (Beatles). Njihov nastop je pravi spektakel, saj ga začinijo s kostumi in rekviziti. Na Opčinah bodo skupino spremljali uveljavljeni krajevni glasbeniki: Tizia-no Bole (kitara), Riccardo Morpurgo (klaviature), Andrea Zullian (bas) in Marco Vattovani (tolkala). Vse je pripravljeno na koncert na odprtem, v primeru, da vreme ne bo naklonjeno, pa bo koncert v dvorani Prosvetnega doma (dobrodošla bo pahljača!). Začetek ob 21. uri. Predstava o baronu Bautsch v muzeju de Henriquez Danes in jutri ob 20. uri bodo v Vojnem muzeju za mir Diego de Henrique uprizorili predstavo Pietra Spirita Lultimo viaggio del Baron Gautsch. Naslovno vlogo v igri ima Sara Alzetta, glasbo pa je prispeval Giulio Centis. Vstopnice za predstavo, s katerimi je možen tudi obisk muzeja, so na prodaj v gledališču Ros-setti in v prodajalni Ticket point. Virtuoz Jason Ricci na orglicah v Miljah V lokalu Taverna Cigui pri Sv. Barbari bo drevi v okviru festivala Blues Blue Muggia Festival nastopil Jason Ricci, največji inovator na orglicah. Glasbenik prihaja iz ZDA, kjer je dobil tudi grammyja za sodelovanje pri albumu Step Back. Rezervacije na 040 273363 in 327 9335160. www.primorski.eu1 ice Včeraj danes sledi nam na tuuitterju MAČKOLJE - Društvo slovenskih čebelarjev - Trst priredilo drugi čebelarski praznik »Naj medi in ohladi!« Danes, PETEK, 24. julija 2015 KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 13.56 in zatone ob 0.41. Jutri, SOBOTA, 25. julija 2015 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 31,9 stopinje C, zračni tlak 1008,4 mb ustaljen, vlaga 44-odstotna, veter 2 km na uro sever, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 28,6 stopinje C. Prejšnjo nedeljo, ko se je živo srebro že vzpenjalo do najvišjih stopinj, so v Mačkoljah čebelarji proslavili svoj praznik. Po uspehu lanskega praznika Društva slovenskih čebelarjev - Trst so se odločili, da bodo tudi letos priredili 2. čebelarski praznik. Ne glede na vrtoglavo vročino so se čebelarjem pridružili tudi nekateri korajžni vaščani, znanci in prijatelji. Uradni del praznika se je začel v poznih jutranjih urah, ko je v hrastovem gozdiču na Metežici zadonela čebelarska himna. Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih Čebelarjev -Trst, je razložil, da je besedilo za himno napisal Franc Šivic, ki je društvu iz Trsta pomagal vstopiti v Čebelarsko zvezo Slovenije, uglasbil pa jo je komaj preminuli Slavko Avsenik. Pojasnil je tudi, da je bilo društvo pred kratkim sprejeto v Čebelarsko zvezo Slovenije; to je za društvo še posebno pomemben dosežek, saj tako krepi stike z matico. Posredoval je še pozdrave deželnega svetovalca Igorja Gabrovca in predsednika Kmečke zveze iz Trsta Edija Bukovca, ki se praznika iz osebnih razlogov nista mogla udeležiti. Prisotne je nagovoril tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman, ki se je z veseljem odzval povabilu na praznovanje in obrazložil prizadevanja zveze, da bi zamejski čebelarji s finančno pomočjo ministrstva za Slovence po svetu, dobivali strokovno Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih čebelarjev - Trst, je avtorja društvenega grba Maura Kralja nagradil s častnim članstvom revijo Slovenski čebelar ter napovedal, da bo prvo srečanje vseh zamejskih čebelarskih društev na Brdu pri Lukovici prvi petek v letošnjem decembru. Odbornik občine Doline Franco Crevatin je v imenu župana ponosno nagovoril občane in jih pohvalil, da so čebelarji tako številno prisotni v občini. Povabil jih je k skupnemu sodelovanju v prihodnji sezoni, saj nameravajo širiti in ovrednotiti čebelarjenje in pomen čebele pri nas z različnimi srečanji. Nazadnje pa so pred mikrofon povabili še tajnico Obalnega čebelarskega društva Loterija 23. julija 2015 Bari 2 86 8 84 5 Cagliari 55 22 20 13 51 Firence 87 41 82 73 35 Genova 14 65 33 35 26 Milan 61 86 57 79 8 Neapelj 49 42 33 75 44 Palermo 81 31 10 75 40 Rim 84 72 44 78 36 Turin 75 19 58 35 3 Benetke 28 14 85 26 44 Nazionale 26 13 38 84 40 Koper Andrejo Smrdelj, ki se je v imenu celotnega društva zahvalila Društvu slovenskih čebelarjev za trdno sodelovanje in dala nekaj napotkov za opravila v čebelnjaku za to poletno obdobje; čebelarjem je predvsem priporočala, naj poskrbijo, da imajo čebele dovolj vode. Vesela je bila letošnje letine, še posebno paše akacije. Danijel Novak se je zahvalil vsem prisotnim in ČZS za sodelovanje, dodal pa je še, da bo Društvo slovenskih čebelarjev - Trst, na povabilo društva Igo Gruden iz Nabrežine, sodelovalo pri razstavi o čebelarstvu, ki bo potekala avgusta. Na koncu je vse prisotne pozdravil z značilnim čebelarskim pozdravom »naj medi«. Sledilo je kosilo, ki so ga pripravili čebelarji, popoldan pa je poživel sre-čelov. Vsi prisotni so se potegovali za prvo nagrado in aktivno sodelovali ter upali, da bo sreča »priletela« s kakšno malo čebelico. Veselje se je nadaljevalo vse do večera v pričakovanju na večerni hlad, ko so si čebelarji zaželeli, »naj medi in ohladi«! Noel Piščanc Super Enalotto Št. 88 33 41 44 48 68 75 jolly 56 Nagradni sklad 7.992.710,64 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 21.635,42 € 443 dobitnikov s 4 točkami 394,43 € 17.480 dobitnikov s 3 točkami 19,89 € Superstar 8 1 dobitnik s 5 točkami 540.885,50 € 1 dobitnik s 4 točkami 39.443,00 € 88 dobitnikov s 3 točkami 1.989,00 € 1.599 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.495 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.574 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 23. julija 2015 7 Skd Tabor -Prosvetni dom - Opčine POLETJE POD KOSTANJEM 2015 danes, 24. julija, ob 21. uri celovečerni koncert LES BABETTES Odprto parkirišče ZKB [13 Lekarne Od ponedeljka, 20. do nedelje, 26. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. julija. Tel. 040-229439 [H Osmice ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Tel. št.: 040-327472. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica Fabjan. Vabljeni! ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. Draga Irina! Z vztrajnostjo si dosegla pomemben življenjski cilj. Iskreno ti čestitamo Katja in Lorenzo Anka in Drago ¿1 Čestitke Danes jih SONJA 50 ima. Veliko sreče in zdravja ji želimo iz vsega srca Radivoj, Cristian in Cristina. Po celi vasi se govori, da Abraham po Cerovljah se podi, da SONJO išče, ki petdeseti rojstni dan slavi. Vse najboljše iz srca ji želi klapa vsa. SONJA! Naj ti bo 50. rojstni dan vesel in razigran! Vse najboljše ti želi družina muzikantov iz Sovodenj. V Dolini jih naš BORIS 70 slavi, vse najboljše želimo ti. Veliko zdravja, ljubezni in veselja, tudi to je naša želja. Najbolj se Teja veseli, ker zdaj pravi nono si. Zelo te imamo radi, tvoja boljša polovica in ta mladi. Danes na Sohorjih BORIS slavi. 70 let in še tako mladosten si ti! Ostani naprej vedno tako, to je voščilo kla- pe Ia-ia-o! U Kino ARISTON - 21.15 »Cenerentola«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.30 »Fuochi d' artificio in pieno giorno«; 20.00 »Parigi a tutti i costi«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »'71«; 18.15 »Turner«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Giovani si diventa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Il ragazzo della porta ac-canto«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 21.00 »Ant-Man«; 18.40 »Ant-Man 3D«; 16.15 »Jurski svet 3D«; 16.20, 18.30, 20.40 »Lažna mesta«; 16.10, 18.20, 19.40, 20.30, 22.40 »Piksli«; 18.00, 20.15 »Ted 2«; 17.10, 21.50 »Terminator Genisys«; 19.00, 21.15, 22.30 »Vroči Mike XXL«; 15.50 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »gledališka predstava l'Armonia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Babadook«; 20.10 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.30 »Jurassic World«; 18.30, 22.10 »The Reach -Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Terminator Genisys«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Spy«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il luogo delle ombre«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator Genisys«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30, 19.05 »Jurassic World«; 21.35 »Predestina-tion«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ba-badook«; 16.40, 19.15, 21.50 »Spy«; 17.00, 19.15, 21.30 »Il fidanzato di mia sorella«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »The Babadook«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.40, 20.15, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Suite francese«. H Šolske vesti TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do danes, 24. julija, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040-418605. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 25. julija, v petek, 14. avgusta ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta od 27. julija do vključno 19. avgusta. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@di-jaski.it, www.dijaski.it. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. S Izleti KMEČKA ZVEZA sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki bo letos v Železni Kapli v soboto, 25. julija. Vozni red avtobusov: ob 6.30 Boljunec (gledališče Prešeren); 6.35 Zabrežec (avtobusna postaja); 6.40 Ricmanje (na ključu); 6.45 Bazovica (pred cerkvijo); 6.50 Padriče (avtobusna postaja); 6.55 Trebče (trgu); 7.00 Opčine (avtobusna postaja pri pekarni in piceriji). Drugi avtobus pa: 6.30 Štivan (avtobusna postaja); 6.35 Sesljan (avtobusna postaja pred bencinsko črpalko); 6.40 Nabrežina (trg); 6.50 Križ (avtobusna postaja pri gostilni); 6.55 Prosek (pri gostilni). Info na tel. 040-362941. SPDT načrtuje dvodnevni izlet na Jalovec 2. in 3. avgusta. Planinci se bodo zbrali v nedeljo, 2. avgusta, ob 5.30 v Bazovici pri Kalu in se z osebnimi avtomobili peljali do izvira Soče, na začetek ture (na razpolago bo tudi društveni kombi). Tura je zelo zahtevna, primerna za izkušene in trenirane planince. Zaradi skromnega števila prenočišč, je število mest omejeno. Vpis do ponedeljka, 27. julija, oz. do zapolnitve mest. Vpis in info na tel. 040-413025 (Marinka). Ü3 Obvestila DRUŠTVO DOB prireja v Doberdobu dvodnevni praznik: danes, 24. julija, ob 17.30 bo v občinskem parku otroški kotiček, ob 18. uri ples zumba kids, ob 19. uri bo Martina Šolc vodila extempore, ob 20. uri bo turnir v metu na tri točke »Bombasket« (vpisovanje od 19. ure dalje), ob 21. uri ples s Kraškimi Ovčarji. V soboto, 25. julija, ob 20. uri bo na nogometnem igrišču koncert Vaškega tria v Flaški (Aleš in Mihael Lavrenčič ter Jari Jarc), ob 21. uri nogometna tekma Merkeduči -Grediščani (nogometaši se bodo zbrali na igrišču ob 19.30), sledila bo tombola. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 25. julija, ansambel Souvenir; v nedeljo, 26. julija, ansambel L & F band; v soboto, 1. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ansambel L & F band. SŠKD TIMAVA, v sodelovanju z Jusom Medjevas, bo v soboto, 25. julija, ob 16. uri uradno otvorilo malonogo-metno igrišče s prerezom traku in uvodno otvoritveno tekmo med domačini. Sledil bo nogometni rodeo s četverobojem prijateljev društva Timava in žensko nogometno tekmo. Do večera se bodo ob igrišču zvrstile še spremljevalne dejavnosti s turnirjem v briškoli in mori ter z glasbo in družabnostjo. Toplo vabljeni! Info na tel. 338-9050189 (Simon). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi, v sklopu prireditev Občine Devin-Na-brežina, na »Poletne večere pod zvezdami«, ki bodo potekala v borovem gozdičku v soboto, 25. in nedeljo, 26. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do 31. julija odprt od 10. do 12. ure; zaradi dopusta bo zaprt od 3. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. Urad bo zaprt od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30. Zaradi zaprte ceste, ki vodi iz Boršta proti Jezeru bo odslej zbirališče na parkirišču za kolesarsko cesto nad Ri-cmanji. S seboj prinesite lučko. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481884226 (Silvan Pittoli). H Prireditve POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja od 21. ure dalje danes, 24. julija, koncert Les Babettes. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Društvene gostilne, v soboto, 25. julija, ob 21. uri koncert Kraških ovčarjev. Odprtje kioskov ob 19. uri. Vabljeni. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. 0 Mali oglasi GOSPA išče katerokoli zaposlitev s svojim avtom. Tel. št.: 329-3227075. IŠČEM učbenike za 3. razred mehanskega oddelka višje srednje šole J. Stefan. Tel.: 339-7876988. MLAD FANT opravlja hitre dostave s svojim kolesom. Tel. št. 334-8301226. PRODAM čoln (4 mt.) tullio abbate open s prikolico in pripomočki po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3362994. PRODAM lepo ohranjeno otroško nadstropno posteljo s spodnjo posteljo rumene oz. oranžne barve, 2 vzmetnici, 2 letveni podlagi, 2 nočni omarici, 2 knjižni polici ter omarico. Tel. št.: 328-7437616. ZANESLJIV MOŠKI išče kakršnokoli delo z uporabo dvo - štiri kolesnega vozička s platformo. Tel. št.: 327-7409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Prispevki V spomin na bratranca Marcella Soa-vija daruje Ida Purič z družino 30,00 evrov za AŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Marte Slavec darujejo Mira in Sonja Gregori 20,00 evrov ter Nada in Sonja Žerjal 20,00 evrov za Skupino 35-55 SKD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Marte Slavec darujeta Milena in Sergio Bratos 20,00 evrov za Skupino 35-55 SKD F. Prešeren. V spomin na Marcella Soavija darujeta Danilo in Nevi Tence 15,00 evrov za AŠD Vesna. 24.7.2005 24.7.2015 Marija Vidali Uršič Spomin nate v naših srcih še naprej živi. Tvoji najdražji Kolonja, Bani, 24. julija 2015 8 Torek, 21. julija 2015 KULTURA / ČEDAD - Osvežilno gostovanje iz Zagreba MITTELFEST - Andrea Segre in Massimo Cirri o vodi in hrani Ko si izposodimo misli in besede otrok Preveč ali premalo, oboje je slabo, še najbolj pa potrata . »Mi smo kraljevi a ne ljudi« je zanimiv gledališki projekt phocus agency Ko spregovorijo otroci, resnica butne vate. Tudi ko so njihove besede izposojene. Iz tega lahko nastane tudi gledališka uprizoritev. Kot je na primer projekt Mi smo kraljevi a ne ljudi - We are Kings, not Humans, ki ga je Hrvatsko narodno kazalište (HNK) iz Zagreba pripravilo v koprodukciji z bruseljskim festivalom Kunstenfestivalde-sarts 2015. Zaznavni pečat realizaciji pa je dal Matija Ferlin, režiser in koreograf uprizoritve. Projekt, ki so ga v sredo predstavili v čedajskem gledališču Ri-stori, je nastal v dveh fazah: najprej kot delavnica s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki, nato pa kot prepis in analitična obdelava zbranega gradiva. In na tej osnovi so sestavili besedilo predstave. Nekaj tekstov so povzeli tudi iz knjig Marcella D'Orte, Mladena Kušca, Maurizia Ferlina in Danijela Žežlja ter Dijane Bolanča Paulič. In o čem govorijo otroci (igralci)? O začetku sveta, o nastanku človeške rase, o rojstvu, o starših, o odnosih v družini, o njihovih željah, o ljubezni ... »Jaz sem prišel nekoč iz ničesar, sam sem prišel. Na svet sem prišel kot vsi lju- GLASBA - Jutri Severina v Kopru Hrvaška pop pevka Severina bo znova ogrela Primorsko. Tokrat bo nastopila na Ukmar-jevem trgu v Kopru in sicer jutri ob 21. uri. Severina je v zadnjem času podrla vse rekorde priljubljenosti. Njene zadnje štiri skladbe si je na YouTube kanalu ogledalo kar neverjetnih 80 milijonov ljudi, več kot milijon pa si je v nekaj dneh že ogledalo njeno zadnjo pesem Calimero, ki jo boste lahko gotovo poslušali tudi v Kopru. Za poletno noč se je Severina odločila, da bo svoje oboževalce še posebej presenetila in sicer s plesno skupino Maestro, s katero je že uspešno sodelovala. Koncert bo ogrel DJ Uroš, ki bo od 21. ure vrtel hite z območja bivše Jugoslavije, za vizualni užitek pa bodo poskrbeli led ekrani z video-spoti. Kasneje pa bo na oder stopila še Severina. Kot je že običajno za največje glasbene dogodke, bo prostor pod odrom zagrajen za najbolj zveste oboževalce, ki si lahko zagotovijo mesto v Fan pitu (vstopnice od 29,90 €) ali Vip pi-tu (od 44,90 €), medtem ko bodo vstopnice za navadno stojišče v prodaji od 19,90 €. (I.F.) dje.« »Jaz mislim, da smo nastali iz dinozavra. Mislim.« »Življenje je zelo lepo, samo ko ljudje umirajo, ni lepo. Samo takrat ni lepo.« »Hotela sem nekaj reči ... nekaj sem hotela reči o zemljanih, da so se najprej rodili šamani.« »Starši so dobri. Ali v starših se nekaj skriva, nekaj jim je neprijetno v življenju.« »Jaz sem Niko. A nekoč sem bil Marco Polo.« »Jaz znam govoriti o ljubezni. Zdaj ne morem, zdaj si moram lizati nogo.« Takšne in še veliko drugih misli so na odru podali člani HNK iz Zagreba, ki so z gibi uprizarjali otroke, čeprav so bili oblečeni kot odrasli. V režiji mladega gledališčnika Matije Ferlina (rodil se je v Pulju leta 1982 in je prejel že vrsto nagrad) so nastopili Livio Badurina (svojo uspešno pot je začel v Sloveniji, kjer je dobil tudi 2 Borštnikovi nagradi in je sodeloval s SSG v Krvavi svatbi), Ana Begič Tahiri, Jadranka Bokič, Dušan Gojič, Ivan Jončič in Iva Miha-lič. Zanimivo zastavljena in dobro izpeljana predstava je bila v hrvaščini z italijanskimi nadnapisi. Z vseh gledaliških vidikov je prinesla osvežitev. (bip) Milijarda ljudi uživa premalo hrane. Milijarda ljudi je preveč. Dve milijardi ljudi bi lahko nahranili s tem, kar odvr-žemo. Tovrstne, zaskrbljujoče podatke je v svojem sredinem nastopu na letošnjem Mittelfestu navrgel Andrea Segre, ki že več let opozarja na nesprejemljivo potrato hrane. Z njim se je na večernem srečanju pogovarjal radijski voditelj (in somišljenik) Massimo Cirri (Caterpillar, Rai2). V ilustracijo obravnavanih tem je sloviti Altan za to produkcijo Laguna-movies Festival pripravil vrsto duhovito grenkih karikatur. Na Mittelfestu, ki je letos odet v barve vode, je bilo srečanje Wastebusters - Voda, hrana in drugačna potrata, še kako uglašeno na izbrano temo. Kot je takoj izpostavil Segre, Tržačan, ki je študiral na bolonjski univerzi, kjer je sedaj redni profesor Mednarodne agrarne in primerjalne politike, voda ni neusahljiva dobrina. Pojav postopnega gretja ozračja nesporno kaže na to. Z vodo, s hrano in še z marsičem bi moral sodobni človek smotrneje ravnati. Paradoksalno ali ne, danes ne gre samo za pojav lakote ali podhranjenosti, temveč za precej splošno neprimerno prehranjevanje. Po uradnih podatkih zdravstvenih ustanov naj bi danes trpelo lakoto 862 milijonov oseb, približno dvakrat toliko je prekomerno (bolezensko) predebelih. Če se v revnejših državah vsesplošno slabo prehranjujejo, premalo in nekakovo-stno, se v razvitejših prav tako, samo da v tem primeru preveč in prav tako ne-kakovostno. »Potratni« pa so eni in drugi: v nerazvitih državah preveč pridelkov (iz raznih razlogov) ostaja na polju, v razvitih preveč hrane konča na odpadu. Pri tem gre v izgubo tudi voda: od 60 do 80 odstotkov vode se namreč uporablja za pridobivanje hrane. Kaj po vašem mnenju odraža togo upoštevanje rokov trajanja živil? Ne trudite se z odgovorom, našel ga je Se-gre: strah. Današnji človek je (med drugim) obseden z bojaznijo do vsega, če- Ples v čedajskih izložbah Mittelfest se po tradiciji ne odvija le v kanoničnih prireditvenih prostorih, ampak se pojavlja tudi tam, kjer lahko vzpostavi stik z mimoidočimi. Tako je bilo v torek, ko so zmagovalke plesnega natečaja iz Trevisa in Bolzana predstavile svoje miniaturne koreografije v izložbah v središču mesta (na posnetku Phocus Agency). Tri plesne situacije so prikupno animirale trgovine z originalnim pristopom k umetniškim izrazom »za steklom«. Mariaelena Daldin si je zamislila »cvetočo« svežino najstniškega pas de deux, Giulia Giacon duhoviti dvoboj med lutko v izložbi in stranko, Sarah Merler pa koreografijo v ritmu govorjene besede in z neposredno vključitvijo prozorne stene. (ROP) S Segrejem (levo) se je pogovarjal Massimo Cirri phocus agency sar ne pozna, kar je drugačno, česar ne more takoj obvladati ... Kot strokovnjak seveda Segre priporoča, da se roki uporabe upoštevajo, vendar s kančkom zdrave pameti. Testenin v neodprti embalaži nikakor ne gre zavreči, saj jih lahko zaužijete še mesece kasneje. Podobno velja celo za jogurt, če je bil pravilno hranjen. Vsekakor velja vselej preveriti, ne pa samo prebrati odtisnjen datum na konfekciji in zabrisati lonček v smeti. To avtomatično počno osebe med 18. in 30. letom, pravi Segre. V dokaz utemeljenosti trditev o »relativnosti« učinka zapadlosti živil so sprožili akcijo-tekmo-vanje: kdo poje največ več mesecev zapadlih jogurtov. Najpametnejši strokovni nasvet pa je: ne nakupujte prekomerno! Segre, ki rad »preučuje« ljudi med nakupovanjem v marketu, je prepričan, da se ljudje bojijo, da jim ne bi česa zmanjkalo in da bi drugi mislili, da si tega ali onega ne morejo privoščiti. Torej spet strah. Kako si pomagati? S preudarnostjo, s poznavanjem, z razmišljanjem. In z udeležbo na tovrstnih srečanjih. (bip) Praizvedba Ljubimk Elfriede Jelinek Mittelfest se nagiba h koncu, do nedelje pa bo na sporedu še nekaj zanimivih dogodkov. Današnji čedajski večer bo ob 18. uri uvedel koncert francosko-tunizijske-ga pianista Jean-Marca Luisade v cerkvi sv. Frančiška. Na sporedu Chopin, Mozart, Haydn, Schumann, Bizet, Debussy. Ob 20. uri si bo mogoče v gledališču Ristori ogledati prvo dramaturško adaptacijo romana Ljubimke Nobelov-ke Elfriede Jelinek v izvedbi gledališča Teatrino Giullare. Ob 22. uri bosta v cerkvi sv. Frančiška nastopila trobentač Marcus Stockhausen in Alireza Mortazavi. Stockhausen bo jutri, s štirinajstimi godbami na pihala deželnega združenja ANBIMA, uprizoril tudi koncert Himna vodi. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Arrival The Vintage Caravan ■j Psihedelični rok, klasični rok Nuclear Blast, 2015 T ; Ocena: ★★★★★★★ »Vintage karavana« je ravnokar privozila v Ulico Montecchi in parkirala pred sedežem našega tržaškega uredništva. Skupina iz Islandije je s seboj prinesla novo ploščo z naslovom Arrival. The Vintage Caravan ni ravno nova skupina, saj so jo fantje ustanovili že leta 2006, takrat pa so bili stari le dvanajst let! Danes so dvajsetletniki že pri tretji plošči. Glasbeni projekt sta ustvarila pevec in kitarist Oskar Logi Agustsso in bobnar Gu\u00F0jon Reynisson. Leta 2011 sta fanta v samozaložbi izdala istoimenski prvenec The Vintage Caravan, leto kasneje pa se jima je pridružil še basist Alexander Orn Numason. Skupina je bila tako z glasbenega vidika popolna, fantje pa so kmalu nato podpisali pogodbo z islandsko glasbeno založbo Sena Records. S pomočjo te založbe je še isto leto zagledal luč drugi plošček Voyage. V naslednjih dveh letih je zasedba veliko koncertirala in to ne samo na domačem otoku ampak tudi drugod po Evropi. Glasbeni stil so fantje v teh letih predelali in ga usmerili v neke vrste vintage rok, se pravi psihedelični rok, ki stremi po sedemdesetih letih. V njihovih komadih razberemo glasbene vplive starejših skupin, kot so Black Sabbath, King Crimson in Cream, in tudi novejših bendov, tu mislim na zasedbe Graveyard, Orchid in Blues Pills. Ravno z zasedbo Blues Pills je skupina pogosto kon-certirala v zadnjih dveh letih, nastopila pa je tudi kot predskupina legendarnega benda Pentagram. Končno je glasbeni potencial opazila tudi ena izmed večjih metal-hard rock glasbenih založb v Evropi, to je nemška Nuclear Blast Records in bendu ponudila pogodbo. Maja letos je tako izšla nova plošča z naslovom Arrival. Album sestavlja deset komadov, traja pa malo manj kot eno uro. Pesmi so v glavnem dolge, polne kitarskih rifov in psihedeličnih efektov. Na ploščku pa je prostor tudi za bolj romantične pesmi, kot je res prijetna hard rock balada Innerverse. / RAZSTAVA Petek, 24. julija 2015 9 stoletje plakata - Mestni muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Fenomen plakata in razvoj na Slovenskem Do 1. novembra razstavljenih okoli 200 plakatov 80 različnih avtorjev V Mestnem muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani je vse do meseca novembra na ogled razstava Stoletje plakata. Okoli 200 plakatov ter več kot 80 avtorjev obiskovalce seznanijo z razvojem plakata kot množičnega medija v 20. stoletju na Slovenskem. Na razstavi so predstavljene ključne oblikovne značilnosti v domala stoletni domači tradiciji, pojasnjeni so pomeni njegove komunikacijske vloge, predstavljeni številni dogodki, situacije oziroma družbeno politični kontekst v katerem so plakati nastajali. Na ogled so postavljena dela znanih domačih avtorjev, ki so pogosto prihajali iz vrst likovnih umetnikov, arhitektov ter kasneje oblikovalcev in so s svojim delom bistveno zaznamovali razvoj tega medija. Od začetka 20. stoletja do 2. svetovne vojne V svetovnem merilu se ekspanzijo modernega plakata, kot kombinacijo podob in besedila, umešča v čas koncem 19. stoletja, ko je industrijska množična proizvodnja za svoje delovanje vse bolj potrebovala dobro javno komunikacijo. Prvi pomembnejši premiki na domačem območju so se pričeli dogajati z začetkom 20. stoletja. S fenomenom plakata so se takrat pričeli ukvarjati že izobraženi slikarji ali arhitekti, kot so Janez Jager, Rihard Jakopič, Gvido Birolla, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari in Saša Šantel. Njihov temeljni prispevek je bil v tem, da se je umetnik pojavil kot avtor slikovnega osnutka knjižnega ovitka, znamke, razglednice, koledarja, oglasa ali ne nazadnje plakata. Na tej stopnji so bili slovenski umetniki pionirji ukvarjanja s slikovno podobo na množično reproduciranem tiskanem gradivu. Njihove stvaritve zaznamuje narativnost, prepletenost s secesijskimi elementi, ki je prilagojena domačijskemu vzdušju oziroma t.i. narodnemu slogu. Plakati in oglasi so vse bolj postajali prvi pravi množični medij oglaševanja. V času novonasta-le Kraljevine SHS (1918) se je izrazito manifestirala tipološka raznolikost plakatov. Razširili so se predvsem tržni plakati, ki so oglaševali izdelke, storitve, gospodarske prireditve, sejme... V obdobju med letom 1921 in 1941 so npr. prav ti imeli veliko vlogo pri oglaševanju ljubljanskega vele-sejma. Prvi večji razcvet so doživela tudi reklamna podjetja. Najbolj znana je bila Aloma Company, ki je imela tudi lastni »Umetniški atelje za reklamno grafiko«. Lastne grafične oziroma t.i. osnutkarske oddelke so pričele odpirati tudi večje tiskarne (Jugoslovanska tiskarna, Delniška tiskarna, Učiteljska tiskarna, Mariborska tiskarna.) Znani avtorji tega obdobja so bili Janko Omahen, Domicijan Serajnik, Peter Kocjančič, Janez Trpin, Rudi Gor-jup, Milko Bambič, Gojmir Anton Kos. Z njihovim prispevkom je secesijska tradicija dokončno presežena, na njeno mesto pa stopijo artdecojevski elementi in avantgarda, ciljno usmerjena v prvi vrsti na področje komercialnega oglaševanja. Partizanski plakat kot svetovni fenomen Razvoj slovenskega plakata je prekinila oziroma svojstveno zaznamovala druga svetovna vojna. Plakat je v tem času dobil povsem novo, politično vsebino. Svojstvena specifika slovenskega plakata v vojnem obdobju so zagotovo plakati narodnoosvobodilnega boja. Narodnoosvobodilni partizanski plakat je izšel iz samega narodnoosvobodilnega boja in je bil tesno povezan s kulturnim delovanjem v partizanih. Kot tak tudi v svetovnem me- rilu velja za edinstven primer množično razširjenega angažiranega ilegalnega tiska. Izmed avtorjev velja izpostaviti številna imena, kot so Nikolaj Pirnat, Ive Šubic, Alenka Gerlovič, Dore Klemenčič- Maj, Vladimir Lakovič, France Mihelič, Dušan Petrič, Ive Seljak- Čopič, Janez Vidic, Lojze Lavrič, Saša Sedlar, Branko Simčič, Marjan Šorli ... Ob partizanskem plakatu pa ne gre prezreti tudi plakatov kola-boracijskih domobranskih formacij. Za organizacijo in vsebino domobranskih plakatov je bila v prvih mesecih odgovorna Rupnikova pokrajinska uprava, pozneje pa je to delo formalno prevzel propagandni odsek domobranskega organizacijskega štaba, ki je začel voditi ostro protikomu-nistično propagando, za kar so imeli zagotovljene odlične pogoje in sredstva. Italijanska in nemška okupacijska vojska je zasedla predvojne tiskarske obrate, ki so jih uporabljali skupaj s kolaboranti (med drugim Ljudsko tiskarno, predvojno Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, ki je veljala za eno izmed najsodobneje opremljenih tiskarn). Najvidnejši oblikovalec domobranskih plakatov je bil Jože Bera-nek. Fomalno so ti plakati nadaljevali predvojno artdecojevsko govorico, vsebinsko pa so zaznamovani s protikomunistično, protipartizansko, protizavezniško in celo protisemitsko ikonografijo. Plakatna produkcija obeh strani je bila skoncentrira-na na čas med letoma 1943 in 1945. Plakat v povojnem času V nadaljevanju so na razstavi predstavljeni plakati socialističnega realizma v zgodnjem povojnem obdobju z deli Edvarda Ravnikarja in drugih pripadnikov mlade povojne generacije arhitektov. Oblikovna dikcija plakatov pod močnim vplivom socialističnega realizma je še posebej značilna za čas do leta 1948. Vse od petdesetih let minulega stoletja dalje pa je plakat na Slovenskem doživel velik razcvet. Takrat so številni arhitekti (Uroš Va-gaja, Grega Košak, Majda Dobravec, Jože Brumen.. ) pod vplivom Edvarda Ravnikarja pričeli s sodobnimi pristopi pri oblikovanju dovršene in učinkovite plakatne govorice. To je bila prva generacija grafičnih oblikovalcev, ki je na domačem oblikovalskem področju uveljavila modernizem. Na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta so se jim pridružili številni mlajši kolegi, ki so prihajali z ljubljanske šole za arhitekturo ali pa so se vračali s šolanja v tujini. Izobraževali so se tako na Zahodu (Benetke, Milano), kot tudi na Vzhodu (Varšava). Vidnejši predstavniki tega obdobja so Peter Skalar, Janez Suha-dolc, Judita Skalar, Oskar Kogoj, Tomaž Kržišnik in Matjaž Vipotnik. Sledili so jim oblikovalci Jani Bavčer, Nino Kovačevic, Miljenko Licul, Ranko Novak in številni drugi. Večina izmed njih je pod vplivom postmodernistične paradigme, razvijala novo izraznost in v plakatno oblikovanje vnesla večpomensko govorico in stilni pluralizem. Pričelo se je obdobje sodobne plakatne govorice, ko so domači oblikovalci sledili sodobnim grafično-oblikovalskim smernicam oziroma so le te celo vzpostavljali. Izpostaviti velja plakate Matjaža Vipotnika in skupino Novi kolektivizem v osemdesetih letih. Oblikovanje Novega kolektivizma je prinašalo nov, nekonven-cionalen postmodernistični jezik, ki so ga tudi družbeno aktualizirali in postavili v kontekst sodobnosti, s čimer so ponovno obudili protestno vlogo političnih plakatov. To so s svojim retroprincipom, uresničenim skozi recikliranje in montažo, pri čemer so računali na učinkovitost presenečenja, najradikalneje izvedli na plakatu za dan mladosti leta 1987. Na drugi strani pa ne gre prezreti, da so se od petdesetih let naprej dokaj nemoteno razvijale in množično razširile tudi vse ostale plakatne zvrsti: tržni, turistični, športni, ekološki, predvsem pa kulturni (filmski, razstavni, glasbeni, gledališki) plakati. Oblikovalca, ki sta na začetku sedemdesetih pomembno zaznamovala razvoj gledališkega plakata v Sloveniji sta bila Tomaž Kržišnik in že prej omenjeni Matjaž Vipotnik. Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana in Eksperimentalno gledališče Glej so bila prva gledališča, ki so pri nas vzpostavila gledališki plakat kot medij, ki je z likovnim kompleksnim semantičnim nagovorom napovedoval gledališke predstave. Ko so se ekonomske in politične razmere na začetku osemdesetih let zaostrile, je to vsebinsko radikalneje odmevalo tudi na tem področju. Močna politična sporočila so vse pogosteje bila skrita za prikrito simboliko gledaliških, razstavnih in glasbenih plakatov. V kontekstu grafičnega oblikovanja se vloga plakata v slovenskem prostoru v 20. stoletju, ki ga zaradi množične rabe Znameniti plakat ob dnevu mladosti je, kot vsi drugi, pričevalec svojega foto rosa plakata na vseh področjih družbenega dogajanja lahko označimo kot stoletje plakata, kaže kot pomembna, v določenih trenutkih kot celo prelomna. Predvsem pa velja izpostaviti, da se je plakat v teku preteklega stoletja vzpostavil kot medij z lastnimi zakonitostmi, katerega propagandna moč, ne glede na zvrst in dosegljivost v javnem prostoru, je imela tudi nezane-marljiv vpliv na družbene spremembe. i>?Pekiivni Kustosinja razstave Stoletje plakata je dr. Cvetka Požar, postavitev razstave je delo Jožeta Baršina, pod celostno grafično podobo pa se podpisuje Ajdin Bašič. Ob razstavi je izšla tudi knjiga Stoletje plakata: Plakat 20. stoletja na Slovenskem avtorice dr. Cvetke Požar, ki na več kot 350 straneh in z bogatim slikovnim gradivom predstavi razvoj tega medija pri nas. RoŠa razstava,, dEL- 1 0 Petek, 24. julija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Šestnajst kaznovanih v drugem »maksi« procesu zaradi azbesta Obsojeni na sto deset let zaporne kazni Na goriškem sodišču se je včeraj ob 13.45 zaključil drugi »maksi« proces zaradi smrti, povezanih z vdihovanjem azbesta v tržiški ladjedelnici Italcantieri (danes Fin-cantieri). Sodnik Nicola Russo je prisodil skupno 110 let in šest mesecev zaporne kazni ter milijon 370 tisoč evrov odškodnin. S tem je potrdil odgovornost šestnajstih vo- GORIŠKA Res pasja vročina! Marsikje v deželi FJK in še zlasti na Goriškem se je živosrebrni stolpec včeraj ponovno dvignil in nameril preko 40 stopinj Celzija v Gradišču, kjer tako visoke temperature ne pomnijo vsaj petindvajset let. To so včeraj sporočili iz deželne meteorološke opazovalnice Osmer-Ar-pa, kjer zbirajo podatke, ki jih beležijo naprave civilne zaščite. Povedali so še, da je včerajšnja povprečna temperatura (preko 31 stopinj Celzija) presegla celo vrhunce vročine iz let 2006 in 2010. Sodnik včeraj med branjem sodbe (levo), v sodni dvorani zadovoljstvo odvetnikov in svojcev umrlih zaradi azbesta (zgoraj) bumbaca dilnih mož ladjedelniške družbe. Zaradi nenamernega umora jim je naprtil kazni po dvanajst, devet in sedem let zapora. Z dvanajstletnim zaporom je kaznoval Maria Abbono, ki je bil v ladjedelnici odgovoren za varnost, a naj ne bi mignil niti prsta, da bi preprečil vdihavanje azbesta; dolžili so ga kar 44 smrti, kolikor je bi- lo tožečih strank v sodnem postopku. Ista kazen je doletela še Giorgia Tupinija, nekdanjega ministra in predsednika Italcan-tierija, ki so mu pripisovali odgovornost za 35 smrti, Antonia Zappija, upravnega direktorja, ki so ga dolžili za 33 smrti, ter En-rica Bocchinija, predsednika Italcantierija in nato člana vodstva družbe Fincantieri, ki naj bi bil kriv za 36 smrti. Ostale kazni gredo od enega do sedmih let. Sodnik je v bistvu podvojil težo sodbe, ki jo je oktobra lani izrekel sodnik Mat-teo Trotta. Ta je v prvem »maksi« procesu s skupno 55 leti zapora kaznoval trinajst vodilnih mož Italcantierija; najtežjo kazen je tedaj naprtil nekdanjima direktorjema Vittoriu Fanfaniju (sedem let in sedem mesecev zapora) in Manliu Lippiju (sedem let in šest mesecev). Na podlagi včerajšnje razsodbe bodo obsojeni morali izplačati družinam umrlih delavcev po 50 tisoč evrov (sicer dokončna odločitev o zneskih bo padla v civilnem procesu) ter še 30 tisoč evrov združenju izpostavljenih azbestu in sindikatu CIGL, ki sta tudi vložila civilno tožbo. »Zadovoljni smo s sodbo, ker podvaja kazni in priznava dostojanstvo teh, ki so bili ob življenje zaradi opravljanja svojega dela. Naša zahvala gre državnemu tožilstvu iz Gorice. Izražamo mu tudi solidarnost zaradi napadov, ki jih je bilo deležno ob nedavnem zasegu območij Fin-cantierijeve ladjedelnice,« sta včeraj izjavila Chiara Paternoster in Davide Bottegaro iz tržiškega združenja izpostavljenih azbestu. Sedaj bo treba še počakati na objavo pisne utemeljitve razsodbe; zagovorniki obsojenih so že napovedali, da se nameravajo tržič - Druščina mladoletnikov iz tujine Pripeka jih je »strla« Med vožnjo je odpovedala klimatska naprava v avtobusu - Namenjeni so bili v Marino Julio Vročinski val, ki je zajel tudi Goriško, bo še dolgo ostal v spominu druščine mladoletnikov iz tujine, ki so morali zaradi neznosnih temperatur poiskati pomoč v bolnišnici. Skupina kakih tridesetih mladostnikov se je včeraj pripeljala z manjšim avtobusom na Goriško. Na pot so krenili v Lignanu, namenjeni pa so bili v Marino Julio pri Tržiču, kjer naj bi preživeli krajši čas na počitnicah. Med potjo pa jih je zaradi vročine v notranjosti vozila obšla slabost. Med vožnjo je namreč odpovedala klimatska naprava v avtobusu, zaradi česar je temperatura skočila krepko navzgor. Zaman je bilo odpiranje oken za hlajenje zraku. Slabo so se počutili tik pred prihodom v Tržič. Obvezen je bil klic na pomoč. Na kraj se je nemudoma pripeljalo več rešilnih vozil in patrulja tržiških karabinjerjev. Mlade so odpeljali v bolnišnico San Polo, kak ducat so zdravniki zadržali na nadaljnjem zdravljenju. Hujših posledic zanje ne bo, le da namesto osvežitve ob morju bodo iz Tržiča odnesli spomin na bolnišniške zidove. ronke - Ponoči Vandali na šoli V Ronkah so bili ponovno na delu vandali. V noči na včerajšnji dan so se znesli nad šolski kompleks v DAnnunziovi ulici, ki je že bil njihova tarča aprila letos. Vlomili so v stavbo nižje srednje šole Leonardo Da Vinci in razsajali po učilnicah. Ko pa so našli ključe še drugih šolskih objektov, so vstopili v poslopje bližnjega vrtca za šolsko telovadnico, kjer so v notranjosti aktivirali gasilni aparat in po-mazali leseni pod. Takoj po tem so pobegnili s kraja, saj jih je morda kdo zmotil, in k sreči niso vstopili še v druga poslopja v neposredni bližini. Posledice vandalskega pohoda je odkrilo šolsko osebje, ki je z njo seznanilo občinsko tehnično službo in karabinjerje. Občina bo morala potrošiti kar dva tisoč evrov za odstranitev prahu, ki so ga izstrelili iz gasilnega aparata, nadomestiti pa bo morala tudi vse ključavnice. Pred nekaj meseci so vandali v športni palači Armando Filiput povzročili za deset tisoč evrov škode, ki pa še ni bila odpravljena. pritožiti zoper sodbo. Z le-to se je včeraj vsekakor zaključil drugi »maksi« proces, ki se je vlekel skozi 35 sodnih obravnav (med prvim procesom je bilo obravnav dvakrat več). Šestnajstim osumljencem so sodili za smrt 44 delavcev, za kar je tožilstvo vprašalo skupno 80 let in osem mesecev zaporne kazni, civilne stranke v postopku pa okrog osem milijonov evrov odškodnin. Obtožba je slonela na ugotovitvi, da osumljenci - možje na najvišjih mestih v vodstvu družbe - niso mogli ne vedeti, da je azbest smrtno nevaren, vendar niso primerno poskrbeli za zaščito delavcev. Tretji proces zaradi smrti izpostavljenih azbestu se bo začel v oktobru pred novim sodnikom. gorica - SSk Rajoni: Dolžnostno dejanje za pravice »Vztrajanje za obnovo goriških rajonskih svetov je bilo dolžnostno dejanje za pravice goriških Slovencev in Furlanov,« poudarjajo v pokrajinskem vodstvu stranke Slovenske skupnosti (SSk) in se zahvaljujejo svetnikom občinskega sveta, ki so podprli predlog resolucije za oživitev rajonskih svetov v goriški občini. Predstavili so ga trije svetniki SSk Božidar Tabaj, Marilka Kor-šič in Walter Bandelj, podpisali in podprli pa navzoči predstavniki svetniških skupin Federacije levice, Gibanja 5 zvezd, list Go-rizia e tua in Popolo di Gorizia. Zavrnili so ga ostali svetniki desne sredine. »SSk pa z začudenjem jemlje na znanje odločitev dveh prisotnih predstavnikov Demokratske stranke, Davida Peterina in Oliviera Furlana, ki predloga nista podpisala. Med volitvami Peterina ni bilo v dvorani, Furlan pa se je vzdržal,« sporočajo iz vodstva in dodajajo: »Naša stranka je od vedno zagovarjala temeljno vlogo, ki so jo opravljali rajonski sveti. Ta vloga je bila bistvenega pomena za goriške Slovence in Furlane, ki so v rajonskih svetih imeli določeno upravno avtonomijo in možnost sodelovanja pri občinski upravi. Zaradi tega in ker so bili predmestni rajonski sveti dediščina nekdanjih občin, ki jih je fašizem ukinil leta 1929, predstavlja njihova ukinitev grobo omejevanje pravic slovenske in furlanske skupnosti v Gorici. SSk je od vsega začetka zahtevala, da se rajonski sveti ohranijo kljub temu, da je deželni zakon 1/2011 zvišal kriterije, po katerih so lahko delovali. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je z nemalo truda tudi dosegel, da so za Gorico, kjer se izvaja zaščita po zakonu 38/01, priznali bolj mile kriterije. Z obžalovanjem pa moramo še enkrat ugotoviti, da je sedanja goriška občinska uprava popolnoma gluha pri soudeležbi manjšinske skupnosti na raznih ravneh javne uprave kot tudi pri izvajanju zaščitnih določil iz zakona 38/01.« »Zavrnitev ponovne oživitve rajonskih svetov je le še en korak na poti postopnega izrivanja slovenske manjšine iz javne uprave, kot se dogaja z ukinjanjem pokrajin in združevanjem občin na podlagi deželnega zakona 26/2014 ter z novim volilnim zakonom 52/2015. Gre za resno vprašanje, saj tvegamo, da bomo kot manjšina ostali zaznavni le kot kulturni rezervat, kar je v navzkrižju z zaščitno zakonodajo in mednarodnimi pogodbami,« so prepričani pri SSk. Mladoletnikom je priskočilo na pomoč zdravstveno osebje gorica - Predsednik pokrajine »Problem težkega prometa po mestnih ulicah rešujmo z Vidmom in Novo Gorico« Potem ko je bojeviti odbor občanov iz severne goriške mestne četrti, ki so naveličani težkega prometa po Svetogorski in bližnjih ulicah, že zbral preko 1000 podpisov, se je s tem v zvezi ponovno oglasil predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta. Po njegovem mnenju je protest občanov popolnoma utemeljen, zato je tudi sam pristopil k reševanju problema. »Kljub temu, da je za to pristojna goriška občina, moramo najti skupni dogovor, predvsem pa alternativno pot za tovornjake, ki iz Slovenije vozijo po Sveto-gorski ulici proti Vidmu,« je včeraj sporočil Gherghetta, ki je na to temo naslovil pismo na predsednika videmske pokrajine Pietra Fontaninija ter na župana Gorice in Nove Gorice, Ettoreja Romo-lija in Mateja Arčona. »Stanje je postalo nevzdržno za območje goriške pokrajine, predvsem pa za Gorico. Videmska pokrajina že več časa dopušča tovornjakom, ki svojo pot začenjajo v Novi Gorici, da prečkajo goriško mestno središče in da se peljejo po ulicah, ki nikakor niso primerne za težki promet,« je zapisal predsednik goriške pokrajine. Gherghetta je med drugim ponudil svojo razpoložljivost za sklic skupnega srečanja, na katerem naj bi pretehtali morebitne rešitve, ki bi pripomogle k drastičnemu zmanjšanju težkega prometa po goriških ulicah, kakor zahtevajo občani. (av) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 24. julija 2015 1 1 gorica - Po ukinitvi pokrajine Nedorečena usoda muzejev Portelli: »Naj bodo vključeni v strukturo Vile Manin« Reforma krajevnih uprav, ki prinaša tudi napovedano ukinitev pokrajin, bo privedla do številnih sprememb pri najrazličnejših ustanovah. Med te seveda sodijo tudi goriški Pokrajinski muzeji, ki jih upravlja pokrajina, njihova usoda pa je še vedno neznanka. Zaradi nedorečenosti vlada okrog tega vprašanja zaskrbljenost, saj gre za usodo osrednje muzejske ustanove na Goriškem.Pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli nam je pojasnil stališča in predloge goriške pokrajinske uprave. »Rad bi poudaril, da pokrajina o tem žal ne odloča, saj bodo vse odločitve sprejeli na deželi. Dodal pa bi, da imajo Pokrajinski muzeji za seboj bogato zgodovino, ki sega v čas avstro-ogrskega cesarstva. Stari so približno 150 let, preživeli pa so že dve svetovni vojni, tako da nas reforma krajevnih uprav ne posebej straši,« pravi Por-telli in v isti sapi opozarja, da pa ga skrbijo finančna sredstva. Ta so namreč prepo-trebna za nadaljnje delovanje muzejev. »Kot pokrajina smo deželni upravi predlagali rešitev, ki je po našem mnenju najboljša za prihodnost pokrajinskih muzejev. Nepremičnine, muzejske zbirke, premoženje, umetnine, arheološki predmeti in ostanki iz prve svetovne vojne morajo absolutno ostati v Gorici, upravljala pa naj bi jih dežela. Približno dvajset zaposlenih oziroma osebje Pokrajinskih muzejev naj bi tudi prešlo pod deželo,« pojasnjuje odbornik. Ravno danes je na deželi napovedana razprava o reformi muzejev. »Prebral sem osnutek novega zakona. Če ga bodo sprejeli, bodo samo nekatere muzeje, ki odgovarjajo določenim kakovostnim pogojem, uvrstili med deželne muzeje. Pokrajinski muzeji seveda zadostujejo vsem tem pogojem, problem pa je v tem, da naj bi po no novem zakonu upraviteljice muzejev postale medobčinske zveze. Goriška občina trenutno nima finančnih zmogljivosti, ki bi ji omogočile, da bi vzdrževala in vlagala v razvoj krajevnih muzejev, dežela pa je do sedaj krila le pet odstotkov vseh stroškov. V tem primeru bi verjetno muzeje zaprli po šestih mesecih,« ugotavlja pokrajinski odbornik, ki ima sicer predlog, kako naj se zadeva uredi. »Mestni muzeji lahko delujejo le v večjih občinah, kot sta na primer Trst in Videm, Gorica pa je ekonomsko prešibka. Zato bi morali goriške Pokrajinske muzeje prepustiti neposredno deželi, s tem da jih vključimo v strukturo Vile Manin. Upam, da se bodo zadeve res tako izšle,« poudarja Portelli, ki se je na to temo že večkrat sestal z deželno upravo, predvsem seveda z deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Torrentijem. Federico Portelli (levo) in sedež Pokrajinskih muzejev na Kornu bumbaca Pokrajinski odbornik obenem ne izključuje sodelovanja z mestno upravo. »Absolutno podpiram enotno vstopnino za muzeje, ki jih upravljajo različne ustanove. Lepo bi bilo, da bi si lahko z isto vstopnico ljudje ogledali Pokrajinske muzeje, goriški grad in na primer še sinagogo. To bi zagotovo turistom olajšalo ogled naših znamenitosti. O tej možnosti smo se pogovarjali, ko je bil na goriški občini še odbornik Rodolfo Ziberna. Odkar njega ni več, so občinski upravitelji obmolknili,« zna povedati Federico Portelli. (av) nova gorica - Gledališče »Neda Rusjan Bric delo ustrezno opravlja« Kulturna ministrica ji je podaljšala vedejevstvo Vršilka dolžnosti direktorja novogoriškega gledališča, Neda Rusjan Bric nova gorica Ukradli zlat nakit in gotovino Vlomilci so se včeraj ponoči spravili nad hiši v Novi Gorici in Rožni Dolini. V prvem primeru so vstopili skozi vhodna vrata in ukradli zlat nakit in gotovino, v drugem primeru so bili nepridipravi na delu zgodaj popoldne, ko so s silo vlomili vhodna vrata hiše v Rožni Dolini in iz nje vzeli več tisoč evrov vreden zlat nakit. Policisti opozarjajo, naj se v takih primerih ob prihodu domov ljudje ne dotikajo ničesar zaradi morebitnega poškodovanja ali uničenja sledi za vlomilci. (km) gorica - V avgustu tretji mednarodni turnir »v 4 jezikih« • «v v •• ■ Na sejmišču olimpijsko naselje Športniki iz Avstrije, Slovenije in Italije se bodo pomerili v košarki, odbojki, ragbiju, tenisu in rokometu - Uporabili bodo objekte na obeh straneh meje Če se Rim poteguje za to, da bi leta 2024 gostil Olimpijske igre, bo Gorica že letos poleti gostila svojo malo »Olim-pijado«, s tem da bodo v hali D sejemskega razstavišča v Ulici Barca celo postavili neke vrste olimpijsko vas. Od petka, 28. avgusta, do nedelje, 30. avgusta, bo na Goriškem potekal tretji mednarodni mladinski športni turnir »Gorizia in 4 lin-gue« (Gorica v 4 jezikih), na katerem bodo nastopili športniki iz Avstrije, Slovenije ter iz dežele FJK in drugih italijanskih dežel, pomerili pa se bodo v košarki, odbojki, ragbiju, tenisu in rokometu. Približno 500 atletov se bo v avgustovskih dneh mudilo v Gorici, tako da solkan - Kajakaški center Na brzicah 300 mladih iz sedemnajstih držav Dogodek dobro vpliva tudi na lokalno in širšo turistično ponudbo Ta vikend se bo na soških brzicah pri solkanskem Kajakaškem centru skoraj tristo mladih tekmovalcev iz sedemnajstih držav pomerilo na ECA Junior Cupu - Solkan 2015. Neuradni mladinski svetovni pokal prihaja v Solkan po že izpeljanih tekmovanjih v Bratislavi (Slovaška), Flattachu (Avstrija) in Augs-burgu (Nemčija). Sicer pa v Kajakaškem centru, ki je pridobil tudi naziv Evropski center za razvoj mlajših kategorij, že ves teden poteka ECA trening kamp. »V pripravljalnem tednu mladi kajakaši in kajakašice veliko trenirajo, ostane pa jim tudi čas za "turistične izlete". Prednost dogodkov za mlade je vsekakor ta, da jih velikokrat spremljajo tudi starši, kar vsekakor dobro vpliva tudi na lokalno in širšo turistično ponudbo in spodbuja športni turizem,« sporočajo iz solkanskega Kajakaškega centra, (km) Proga pri Kajakaškem centru bodo lahko tudi izkoristili najrazličnejše športne objekte na obeh straneh državne meje. Šest telovadnic bodo uporabili za košarkarske in odbojkarske tekme, na travnati zelenici v Podgori bodo nastopali ragbisti, teniški dvoboji bodo potekali na igrišču na Rojcah, roko-metaši pa bodo prišli na svoj račun v telovadnici v Novi Gorici. Prava novost turnirja, ki ga prireja združenje Smilevents s pokroviteljstvom goriške občinske in pokrajinske uprave, trgovinske zbornice, Fundacije Goriške hranilnice in konjeniške brigade Pozzuo-lo, pa bo, kot smo že prej omenili, olimpijska vas, ki jo bodo uredili v hali D sejemskega razstavišča; območje je večino časa med letom neizkoriščeno, ravno šport pa ponuja priložnost, da ga oživijo tudi mimo sejemskih prireditev. Naselje bo gostilo športnike, trenerje in odbornike društev, ki bodo lahko navezovali stike in nove prijateljske vezi ter bodo lahko preživeli alternativen konec tedna v pravem športnem duhu, zagotavljajo organizatorji. Tekmovanja se bodo začela v petek, 28. avgusta, ob 10. uri, slavnostno odprtje letošnjega turnirja »Gorica v 4 jezikih« pa bo istega dne ob 19. uri v mestu, in sicer na Trgu Sv. Antona. Za dodatne informacije o turnirju so na voljo uradna spletna stran www.go4lin-gue.com, Facebook stran fb.com/Go4lin-gue, naslov elektronske pošte smile-vents.go@gmail.com in telefonska številka 348-2582536. (av) Hala sejemskega razstavišča v Ulici Barca bumbaca Nedi Rusjan Bric, dosedanji vršilki dolžnosti direktorja novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča (SNG), ki se ji te dni izteka mandat, je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar podaljšala vedejevstvo, in sicer največ za obdobje enega leta oziroma do imenovanja novega direktorja. Na ministrstvu za kulturo so včeraj za Primorski dnevnik potrdili neuradne informacije o tem, da tudi na ponovljenem, se pravi drugem, razpisu za direktorja SNG Nova Gorica ni bil izbran noben od treh prijavljenih kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. »Po pregledu celotne spisovne dokumentacije in ob upoštevanju dejstva, da nobeden izmed kandidatov ni izkazal obvladovanja vseh veščin, ki naj bi odlikovale direktorja narodnega gledališča, pač pa je sleherni dokazal le njihovo parcialno poznavanje, ter negativnih mnenjih sveta in strokovnega sveta, se je ministrica za kulturo odločila, da se ne izbere nihče od prijavljenih kandidatov,« je pojasnil Velko Glaner iz službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kulturo. Kot smo že večkrat poročali, so se na drugi razpis ministrstva za direktorja novogoriškega SNG prijavili štirje kandidati, med njimi tudi Neda Rusjan Bric, a je ministrstvo ni povabilo na razgovor, temveč je njeno kandidaturo zavrnilo ker da ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, medtem ko je lani v času prvega razpisa bila tudi ona med drugimi kandidati, ki so bili povabljeni na omenjeni razgovor ministrstva, njena kandidatura pa je bila obravnavna tudi v nadaljnji proceduri, vendar za direktorja že na prvem razpisu ni bil izbran nihče od prijavljenih. Večina igralskega ansambla se je ob letošnji zavrnitvi Nede Rusjan Bric zavzela za njeno imenovanje, pristojne je k upoštevanju želja zaposlenih nato pozvalo še Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Ministrstvo je k ponovni preučitvi njene kandidature pozval še no-vogoriški mestni svet, ki je sicer podprl ostale tri kandidate. Kaj torej sledi sedaj? Na ministrstvu s pomočjo določila Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo pojasnjujejo, da ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda tudi v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran. Tako je ministrica z odločbo v začetku julija Bric Rus-janovo imenovala za vršilko dolžnosti direktorice Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Nadaljevanje mandata oziroma drugo zaporedno vedejevstvo začne z 19. avgustom. »In sicer do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu, vendar najdlje za dobo enega leta,« pristavljajo na ministrstvu, kjer so na naše vprašanje glede novega razpisa za direktorja SNG Nova Gorica odgovorili: »Z razpisom se še ne mudi, saj Neda Rusjan Bric delo ustrezno opravlja.« Katja Munih 12 Nedelja, 26. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Novosti septembrskih Okusov na meji Od pleskavic do veganstva Septembrski praznik Okusi na meji, med katerim se na ulicah Gorice kar tre ljudi, bodo letos dodatno razširili. »Nikoli se ne smemo zadovoljiti z že doseženimi rezultati, kar velja za katerokoli pobudo. Tovrstne dogodke je treba nadgrajevati in izboljševati, drugače zamrejo,« je prepričan župan Ettore Romoli, ki je včeraj z občinsko odbornico Arianno Bellan predstavil nekatere novosti letošnjih, že dvanajstih Okusov na meji, ki bodo potekali med 24. in 27. septembrom. Med novosti nedvomno sodi vse bolj raznolika ponudba, saj za omenjen praznik vlada med gostinci in razstavljavci iz najrazličnejših držav izredno zanimanje. To je samo po sebi umevno, saj so Okusi na meji po navajanju občinske uprave lani privabili v Gorico približno pol milijona ljudi. »Do izteka roka smo prejeli 472 prošenj, medtem ko smo jih lani prejeli 405. Skupno smo letos sprejeli 349 prošenj, lani pa 236, tako da bo letos mnogo več stojnic,« pravi odbornica Arianna Bellan. Prizorišče praznika bodo letos razširili na Ulico Marconi, Ulico Colobini in na Dvor SantTlario. Na omenjenih ulicah, v Rašte-lu in na Trgu Cavour bo t.i. slovenska vas, ki se je v preteklosti imenovala »vas prijateljstva«. Na tem območju bodo priredili tudi nekaj kulturnih in informativnih dogodkov na temo prehranjevanja po zgledu milanskega Expa. Debate in predavanja bodo na sporedu tudi v goriškem gradu in grajskem naselju, kjer bodo uredili »zele- no vas«. »Ne moremo mimo vegetarijancev, veganskih receptov in biološke hrane, ki je v zadnjem obdobju vse bolj aktualna,« razlaga župan. V sklopu pouličnega praznika bo Gorico obiskal tudi kuharski šef Pietro Leemann, ki velja za ambasadorja vegetarijanskega načina prehranjevanja. In ravno zelenjava in biološka hrana bosta letos odigrali posebno vlogo, kar je razvidno tudi s promocijskega letaka - ta sicer ni še dokončen -, na katerem stoji maneken- Župan Gorice in odbornica z letakom letošnjih Okusov na meji bumbaca ka z »zelenjavno lasuljo«. Po lanskem uspehu bodo letos okrepili severno in južnoameriško ponudbo, Američane pa bodo namestili v Ulico Ca-dorna. Če bo »balkanska vas« še vedno v ulicah De Gasperi in Roma, Francozi v Ljudskem vrtu in na Verdijevem Korzu, Avstrijci pa na tradicionalni lokaciji na Trgu Battisti, se bodo Britanci letos preselili na Travnik, britanska ponudba pa bo še bolj raznolika. »V prihodnosti bo treba razši- riti mesto, saj zanimanje narašča iz leta v leto. Prav zaradi tega se moramo osredo-točati na kakovost,« poudarja župan in potrjuje, da bodo tudi letos pri prazniku sodelovali številni prostovoljci. Dvanajsti Okusi na meji bodo postregli še z eno novostjo. »Do 12. septembra bomo na občini sprejemali sponzorje oz. pokrovitelje, ki želijo prispevati vsaj 1.000 evrov ali več ter izkoristiti poulični praznik za promocijo in oglaševanje. Poleg tega bomo v kratkem objavili razpis, saj iščemo nekoga, ki bi prodajal spominčke, kot so majice, čepice in predpasniki. V zameno bo naša občina vprašala 5.000 evrov denarnega prispevka za izkoriščanje blagovne znamke, ostali del zaslužka pa bo v celoti romal v žepe podjetja ali osebe, ki si bo prevzela to odgovornost,« je še napovedala odbornica Arianna Bellan. (av) gorica V parku Lenassi mladinska poletna scena Z današnji dnem in do nedelje bo v goriškem parku Lenassi niz koncertov s prostim vstopom pod naslovom Into the park Festival @ Parco Lenassi, ki ga prirejajo mestna uprava, Punto Giovani in zadruga Le Macc-hine celibi v sodelovanju z združenji iz FJK in Slovenije. Danes ob 17. uri bo dogodekIts a Reggae Ting, na njem bodo nastopile skupine Silence ofSha-dows Sound, Fyah Aaty Sound in Wa-rior Charge Soundsystem. Večdnevna prireditev se bo nadaljevala jutri ob 17. uri z dogodkom Sajeta Opening Act, ki ga prirejajo v sodelovanju z združenjem Sajeta Festival in zvezo Mink iz Tolmina. Nastopilo bo več glasbenih skupin iz dežele FJK in iz Slovenije, med katerimi bodo The Hunting Dogs, Run out of Time in Laboratorio sonoro. Jutri bomo med drugimi predstavili pobudo Summer Camp, ki se je bodo naslednji teden udeležili nekateri študentje videmske univerze in člani Kluba tolminskih študentov. V nedeljo se bo z nizom Hard Core Night ob 17. uri začel zadnji dan glasbenega festivala. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji punk in hard core glasbe, na odru pa se bo zvrstilo kar šest skupin: Screaming Whores, Misery for a living, Mino-ranza di uno, Definite, Name Means Nothing in belgijski bend Les Slugs. Na prizorišču bo deloval dobro založen kiosk, organizatorji pa so sredi parka uredili tudi »zeleno plažo«, ki bo nudila nekaj osvežitve med vročimi julijskimi večeri. (av) Tečaj za posrednike Goriška zveza Confcommercio zbira prijave za tečaj za nepremičninske posrednike. Trajal bo 120 ur, potekal pa bo na sedežu zveze v Ulici Locchi 14/1 od 21. septembra do 21. decembra. Tečajniki bodo ob zaključku prejeli potrdilo, s katerim lahko podajo izpit za nepremičninske posrednike; informacije na naslov formazione@confcommercio-gorizia.it, tel. 0481-582825, 0481582811. (av) Nova turistična karta V Hotelu - Restavraciji Pahor v Jamljah bodo nocoj predstavili turistično-po-hodniško karto, ki so jo sami uresničili. Na njej so prikazane zgodovinsko-naravoslovne poti po prizoriščih prve svetovne vojne; obenem omogoča ogled naravnih zakladov goriškega Krasa. O tem novem pripomočku za promocijo krajevnih znamenitosti bodo spregovorili pobudniki Ivan Pahor, Alfio Scar-pa in Mitja Juren. Predstavitev turistične karte bo spremljal priložnostni de-gustacijski meni (40 evrov na osebo, rezervacije na tel. 0481-410121). Srednjeveški Gradež V Gradežu se bodo jutri zvečer na prireditvi »Manzo 'Nfiocao« spomnili leta 1162, ko je oglejski patriarh zasedel otok, beneški dož pa ga je nato ponovno osvobodil. Sprevod ljudi v srednjeveških oblačilih se bo začel ob 21. uri pri pristanišču Mandracchio, nadaljeval se bo po Drevoredu Alighieri, medtem ko bo osrednja prireditev ob 21.30 na trgu Biagio Marin. (av) Še zadnji voden ogled V prostorih državne knjižnice v Gorici bo danes ob 18. uri še zadnji voden ogled fotografske razstave »Dolgo stoletje«. Odprta bo do 31. julija. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. M* Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The Ba-badook« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.10 dokumentarec Danteja Spinottija »Inchiesta in Carnia«; 20.10 - 22.00 »Spy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 - 22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The Ba-badook« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Il ra-gazzo della porta accanto«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Suite francese«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gorica@glasbe-namatica.org. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). S Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Sol-bica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Števerjan (18.9.); Štever-jan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih; prijave na tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). SPDG prireja od 29. do 31. avgusta treking v Dolomite, skupina Catinaccio. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) do 25. julija po tel. 331-7059216. Hoje predvidoma od 5 do 6 ur dnevno. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (048178000), pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie doro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nekaj mest, informacije po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali vključenim v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo). Kandidature zbirajo v uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 30. julija. 0 Prireditve V ROMANSU: »MAGIČNI POLETNI VEČERI« bodo potekali 24., 26. in 27. julija v hiši Candussi - Pasiani na Trgu Garibaldi 11. Danes, 24. julija, ob 21. uri koncert skupine Radio Zastava. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: pod pokritim šotorom v Ul. S. Ambrogio bodo danes, 24. julija, ob 18.30 brezplačni treningi borilnih veščin, ki jih ponuja Mma Friuli Fight team (ponovitvi 31. julija ter 7. avgusta) in ob 20.45 koncert balkanske glasbe »Musiche de confin«, nastopa trio Lorenzo Marcolina (klarinet), Romano Todesco (harmonika) in Ermes Gherar-dini (tolkala). PRAZNIK SV. ANE V PEVMI bo potekal do 26. julija v športno-kulturnem središču: danes, 24. julija, ob 19. uri odprtje razstave »Vojna je uničila vse ... Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan 1915-1918«, nastop MPZ Štmaver in glasbene skupine Kitare za dušo KD Slavec iz Solkana, ob 21. uri ples s skupino Pikapolonica, gost skupina The 22 Top; v soboto, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day; v nedeljo, 26. julija, ob 9. uri maša s procesijo, ob 11. uri razstava, ogled slik in nagrajevanje natečaja »V domačem vrtu cvetijo ...«. V DOBERDOBU prireja društvo Dob dvodnevni praznik: danes, 24. julija, ob 17.30 bo v občinskem parku otroški kotiček, ob 18. uri ples zumba kids, ob 19. uri bo Martina Šolc vodila ex-tempore, ob 20. uri bo turnir v metu na tri točke »Bombasket« (vpisovanje od 19. dalje), ob 21. uri ples s Kraškimi Ovčarji. V soboto, 25. julija, ob 20. uri bo na nogometnem igrišču koncert Vaškega tria v Flaški (Aleš in Mihael Lavrenčič ter Ja-ri Jarc), ob 21. uri nogometna tekma Merkeduči - Grediščani (nogometaši se bodo zbrali na igrišču ob 19.30), sledila bo tombola. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v ponedeljek, 27. julija, ob 18. uri na predavanje zdravnice Irene Tavčar o srčnih boleznih, ki bo v Tumo-vi dvorani v KB Centru, Korzo Verdi 51, v Gorici. Pogrebi DANES V MOŠU: 10.00, Onorina Puia por. Petruz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 9.50, Alfiero Forte iz hiše žalosti na Trgu Mazzini 7 v cerkvi ob 10.00, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 8.50, Maria Fernanda Da Silva Ribeiro vd. Perazza iz bolnišnice v kapelo pokopališča ob 9.00 in na pokopališču; 11.20, Doris Wlodkowski por. Verona s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja ob 11.30 in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Luciana Brigante por. Battistuta (iz tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V TURJAKU: 10.00, Nerina Minin vd. Spanghero (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.30, Valneo Zimolo (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. 1 0 Petek, 24. julija 2015 Hrvaški odvzeli točko ZAGREB - Uefa je Hrvaško kaznovala z odvzemom točke v kvalifikacijah za Euro 2016. Vzrokje kljukasti križ na zelenici splitskega Po-Ijuda med tekmo Hrvaška - Italija, ki je bila na sporedu 12. junija. Hrvaška kljub odvzemu točke ostaja vodilna v skupini H s 13 točkami, 12 jih ima Italija, 10 Norveška, osem Bolgarija, štiri Azerbajdžan in eno Malta. Na EP 2016 se bodo uvrstile prvo- in drugouvrščene ekipe iz vsake skupine ter najboljša tretjeuvrščena. Preostale tret-jeuvrščene reprezentance bodo igrale dodatne kvalifikacije. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Krhin za Granado LJUBLJANA - Reneju Krhinu je Jose Mourinho napovedoval veliko kariero. A se njegova napoved (še) ni uresničila. Po osmih letih pod lastništvom milanskega Interja se Krhin seli k španskemu prvoligašu Granadi, v Španiji pa je igral tudi že v drugi polovici minule sezone, ko je bil posojen Cordobi. Granada je Interju plačala 1,3 milijona evrov odškodnine. Petindvajsetletni vezist, ki je podpisal pogodbo do junija 2019, je v članski karieri sicer ob naštetih klubih igral še za Bologno. košarka - Italija na EP z najmočnejšo zasedbo zadnjih let Igrati bo treba »moško« Pietro Aradori, Andrea Bargnani, Marco Belinelli, Riccardo Cervi, Andrea Cinciarini, Marco Cusin, Luigi Datome, Amedeo Della Valle, Danilo Gallinari, Alessandro Gentile, Daniel Hackett, Ni-colo Melli, Davide Pascolo, Giuseppe Poeta, Achille Polonara, Luca Vitali. Ta je seznam igralcev, ki jih je selektor Simone Pianigiani vpoklical na priprave italijanske reprezentance za letošnje evropsko prvenstvo v košarki. Imena si velja zapomniti, saj je verjetno na papirju najmočnejša zasedba Italije v zadnjih letih. Z razliko od npr. slovenske ali kake druge reprezentance, lahko Piani-giani tokrat razpolaga z najboljšimi igralci, ki jih je mogoče najti na italijanskem polotoku. Prav zaradi tega so pričakovanja javnosti velika, saj Italija že vrsto let ne dosega nikakršnih rezultatov na članskih mednarodnih prizoriščih. Italijani so kolajno na velikih tekmovanjih zadnjič osvojili leta 2004, ko so bili na OI v Atenah srebrni, leto pred tem pa so osvojili bron na EP na Švedskem. Po letu 2004 pa le tema, oz. gre zabeležiti deveto mesto na SP 2006, deveto mesto na EP 2007, sedemnajsto mesto na EP 2011 in osmo mesto na EP 2013 v Sloveniji, medtem ko na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih Italija sploh ni nastopila, kot tudi na Olimpijadah ne. Prav zaradi tega marsikdo meni - ali, bolje rečeno, upa - , da bo evropsko prvenstvo 2015 prizorišče italijanske »revanše«. Pot pa bo vse prej kot lahka in tega se odlično zaveda selektor Simone Pianigiani. Ta je napovedal, da se bodo morali igralci privaditi na mnogo bolj »moško« oz. grobo igro, ki je značilna za druga evropska prvenstva. Italijani pa se bodo letos končno predstavili v popolni postavi, in sicer z vsemi tremi NBA-jevci (Marco Belinelli, Danilo Gallinari in Andrea Bargnani), ki se bodo sicer ekipi pridružili z desetdnevno zamudo zaradi posebnega pravila NBA-FIBA, ki omejuje število treningov profesionalcev v ligi NBA. Od samega začetka pa je v ekipi sedaj že bivši igralec ameriške profesionalne lige, ki je pred kratkim podpisal pogodbo pri Fener-bahceju, kapetan Gigi Datome, verjetno duhovni vodja ekipe. Po lanski aferi se v reprezentanco vrača Daniel Hackett, ki sicer na predstavitvi ekipe ni želel dajati izjav, vidno vlogo pa lahko zagotovo odigra Alessandro Gentile. Svoj doprinos bodo lahko prispevali tudi Aradori ter mlajši Polonara, Mel-li in Cervi, s tem da bo moral selektor Pianigiani črtati še 4 imena z zgoraj navedenega seznama. Poleg igralcev so v ponedeljek predstavili tudi nov sponzor italijanske reprezentance, ki je najbolj prodajana blagovna znamka testenin po svetu Barilla. Prvi del priprav italijanske reprezentance bo potekal v Folga-riji in v Trentu, kjer bo od 30. julija do 1. avgusta potekal turnir Trentino Basket Cup. Nato se bodo priprave nadaljevale v Trstu, od 14. do 16. avgusta pa se bodo varovanci trenerja Pianigiani-ja udeležili turnirja v Gruziji. Za naše košarkarske sladokusce bo druga polo- vica avgusta zelo zanimiva, saj bo od 21. do 23. avgusta v Kopru na sporedu turnir, na katerem bodo nastopile poleg Italije še Finska, Ukrajina in Slovenija. Od 28. do 30. avgusta pa bo Trst gostil četveroboj, ki se ga bodo udeležile Italija, Gruzija, Michigan State in Rusija. Te bodo tudi zadnje od 9 prijateljskih tekem, ki jih bo italijanska reprezentanca odigrala v 16 dneh. Nato se bo Italija odpravila v Berlin, kjer jo čaka jeklena predtekmovalna skupina, v kate- Marco Belinelli bo igral tudi na letošnjem EP, tokrat pa bodo v ekipi tudi vsi drugi Italijani, ki nastopajo v NBA ligi fotodamj@n ri se bo pomerila s Turčijo, Španijo, Nemčijo, Srbijo in Islandijo. Napredujejo prve štiri ekipe, Italijo pa čaka zelo težka naloga, saj bodo Belinelli in soigralci pod velikim pritiskom. Tudi če ne bo odličja, dobra uvrstitev na letošnjem EP lahko pomeni uvrstitev na OI v Riu 2016. »Azzurri« pa so na olimpijskih igrah zadnjič nastopili leta 2004, ko so osvojili srebrno kolajno. Italijanski navijači so torej upravičeno lačni uspehov. Albert Voncina nogomet Splitski pekel prehud za Koprčane SPLIT - Nogometaši Luke Koper so na povratni tekmi 2. pred-kroga evropske lige v Splitu izgubili proti Hajduku z 1:4 (1:2) in se tako poslovili od evropskih tekmovanj. Rumeno-modri so kljub relativno ugodnemu izidu s prve tekme (zmaga s 3:2) morali priznati premoč v splitskem peklu. Pred dodobra polnimi tribunami so domači nogometaši pokazali dobro realizacijo, izkoristili napake koprske vrste in se veselili preboja v naslednji predkrog. Koprčani so tako kot zadnji slovenski klub - po Domžalah, Celju in Mariboru - izpadli iz evropskih tekmovanj. Koprčani so že v drugi minuti doživeli šok, ko je znanec slovenskih zelenic Tomislav Kiš Hajduk povedel v vodstvo. V 40. minuti je Jefferson poskrbel za podvojitev splitskega vodstva s pravim evrogolom, Koprčani pa so pravočasno odgovorili in se vrnili v igro, v izdih-ljajih prvega dela se je namreč med strelce vpisal Matej Palčič, a drugi polčas je bil spet v rokah gostiteljev. jadranje - Svetovno prvenstvo 420 na Japonskem V zlati skupini Omarijeva in Russo Cirillova vsak dan boljši na lestvici - Mešana posadka Omari/Fedel na 43. mestu Jadralki posadke TPK Sirena in SVBG Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, ki tekmujeta pod zastavo TPK Sirena, sta se na svetovnem prvenstvu v razredu 420 na Japonskem v noči na četrtek uvrstili v zlato skupino, v njej pa se po uvrstitvah na 5. in 11. mestu nezadržno vzpenjata proti vrhu. Pred sklepnima dnevoma sta namreč na 9. mestu prehiteli drugo italijansko posadko, ki jo sestavljata Sofia Giondi in Giu-lia Gatta. Po oceni trenerja Matjaža Anto-naza, ki njune nastope spremlja od doma, se lahko teoretsko še vmešata v boj za bronasto odličje, zlato je najbrž oddano Špankama Marti Garrido in Marii Jesus Davila, na drugem mestu sta trenutno Japonki, na tretjem pa Francozinji. Čeprav sta Carlotta in Francesca branilki naslova svetovnih prvakinj, si njun trener za letos ni obetal ponovitve lanskega izjemnega uspeha v nemškem Travemun-deju. »Zaradi mature oziroma univerze nista trenirali po načrtih. Uvrstitev med deset najboljših bi bil zato že dober uspeh,« je povedal. Na SP nastopa 60 posadk. Na poti k še boljšemu končnemu rezultatu se jadralkama slovenskega društva iz Barkovelj postavlja tudi vremenska napoved. Prizorišče svetovnega prvenstva, regatno polje v zalivu Karat-suja, naj bi namreč najkasneje čez dva dni »obiskal« tajfun, tako da Antonaz dvomi, da bo organizatorjem uspelo spraviti pod streho vseh preostalih pet predvidenih regat. »Se pa razmere na Japonskem spreminjajo iz ure v uro. Zdaj piha malo vetra, nato ga je dosti, dežuje ali pa pripeka sonce,« je povedal. Na Japonskem tekmuje v moški konkurenci še ena posadka TPŠK Sire- na. Sestavljata jo Matteo Omari in Cecilia Fedel. Po osmih regatah zasedata skupno 43. mesto. Nekaj časa je kazalo, da bi se lahko uvrstila v zlato skupino, kar bi bilo zanju odličen rezultat, nato je na regatnem polju začelo močneje pihati, kar je za mešano posadko fanta in dekleta velik hendikep, tako da sta pristala v srebrni skupini. Vendar je to, kar sta pokazala doslej, že zelo dobro. V moški konkurenci nastopa 72. posadk. £Primorski ~ dnevnik kolesarstvo Tour: Bardet • ■ ■ • v v najbolj vešč pri spustih GRENOBLE - Francoz Romain Bardet je v 18. etapi kolesarske dirke po Franciji, podobno kot na junijski dirki Criterium du Dauphine, izkoristil svoje veščine pri spustih. Prav na spustu s predzadnjega vzpona na Col du Glandon je namreč napadel ubežno skupino in si pri-kolesaril toliko prednosti, da jo je lahko zadržal tudi na zadnjem, kratkem (3,4 km), a slikovitem vzponu s številnimi serpentinami na Lacets de Montvernier in v preostalih desetih kilometrih do cilja. Čeprav se je zvrstilo nekaj napadov na Frooma, poskusil je predvsem Španec Alberto Contador, pa Britančevo skupno vodstvo ni bilo v kakšnih resnih težavah. Vrstni red med najboljšo deseterico se kljub razgibani trasi ni spremenil, le včerajšnji zmagovalec se je prebil na 10. mesto, od koder je izrinil rojaka Warrena Barguila. Za tekmovalci je tako še ena alpska etapa, ki je postregla s sedmimi kategoriziranimi vzponi. Ze v danes pa jih čaka najtežja etapa, na 138 kilometrih med Saint-Jean-de-Mauriennom in Les Sy-bellesom bo kar 61,5 kilometrov na vzponih. Papi bo igral skupaj z Maniajem V odbojkarski superligi se je končal prestopni rok, skoraj popolno podobo pa je dobila tudi Copra Piacenza, v katero je preteklo nedeljo uradno prestopil tudi Loris Mama. Kot je v pogovoru za naš dnevnik napovedal Števerjanec, se je zadnji hip s Piacenzo dogovoril tudi legendarni Samuele Papi, ki pa naj bi mu trener Giuliani - pri 42 letih - namenil le vlogo rezerve. Začetno postavo moštva bodo, poleg slovenskega odbojkarja, najbrž sestavljali še podajalec Coscione, krilna tolka-ča Zlatanov in Madžar Veres (na začetku kariere je igral tudi v Trstu), centra Patriarca in Kohut, vloga korektorja pa še ni določena, kajti veteran Alessandro Fei, kot kaže, ostaja v Macerati (Civitanova). Tudi v prihodnji sezoni bo v Italiji igralo več drugih Slovencev. Tina Urna-ut je poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v ligi s tem, da bo odslej tolkač prvaka iz Trenta, Klemen Čebulj ps se je iz Ravenne preselil v vsekakor bolj »ugled-no» Macerato, kjer bosta njegova soigralca tudi Kubanec Juantorena in Paro-di, ki mu bosta najbrž zaprla pot v začetno postavo. Alen Šket je Molfetot zamenjal za Latino, prejšnje Maniajevo moštvo. Mitja Gasparini, eden najboljših korektorjev lanske sezone v Italiji, pa je odšel v Francijo k Paris Volleyju. Skratka, klub so zamenjali prav vsi Slovenci. Prvenstvo se bo začelo 25. oktobra. PLAVANJE - S tekmovanji v skokih v vodo in daljinskem plavanju se v Kaza-nu začenja plavalno SP. Plavalci bodo na vrsti od 2. avgusta. □ Obvestila AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. SŠKD TIMAVA, v sodelovanju z Jusom Medjevas, bo v soboto, 25. julija, ob 16. uri uradno otvorilo malonogometno igrišče s prerezom traku in uvodno otvoritveno tekmo med domačini. Sledil bo nogometni rodeo s četverobojem prijateljev društva Timava in žensko nogometno tekmo. Do večera se bodo ob igrišču zvrstile še spremljevalne dejavnosti s turnirjem v briškoli in mori ter z glasbo in družabnostjo. Toplo vabljeni! Info na tel. 338-9050189 (Simon). / P R • i M O R S K • i Petek, 24. julija 2015 R E L A X Stran pripravljata: Igor in Lako št. 1 KRIŽANKA - naš pesnik 1 2 B 4 S 6 7 8 9 10 11 12 1B 14 15 ■ ■ 16 17 ■ 18 19 20 ■ ■ ■ ■ ■ 21 ■ 22 2B 24 2S 26 ■ 27 28 ■ 29 B0 ■ B1 B2 ■ BB B4 BS B6 B7 ■ B8 Če boš pravilno rešil križanko, boš v njej dobil ime in priimek našega pesnika, kije med drugim leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Tretje oko. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. udarec z jezikom ob nebo v ustih; 6. palček; 11. miši podoben sesalec; 12. prijeten vonj; 13. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla; 14. špansko pristanišče, ki spominja na Krištofa Kolumba; 15. posoda za tekočine; 16. slovenski slikar stripov (Edi); 17. liho število; 18. duri; 21. omlatena žitna stebla; 22. na vrhu klanca; 24. kraj, kjer se ustavljajo javna prevozna sredstva; 27. Talisova pijača; 28. slovenska pisateljica Karlin; 29. puljska znamenitost; 31. tvegana napoved; 33. film Franka Marshalla; 35. ime našega pesnika na sliki; 36. japonska znamka fotoaparatov; 37. mesto v grški pokraj ini Epir; 38. italijanski pesnik (Torquato). NAVPIČNO: 1. krilo poslopja; 2. frankovsko - rimski cesar; 3. nekdanji italijanski nogometaš (Alberigo); 4. pripadnik naroda z obale Kaspijskega morja; 5. obmejna stražarnica; 6. preja iz česanih odpadnih vlaken; 7. strnjena kri; 8. deska s kotalkami; 9. rimski bog ljubezni; 10. ženin ali možev oče; 19. brezpravna množica; 20. repasti ščir; 21. oblika delavskega boja, štrajk; 22. priimek našega pesnika na sliki; 23. kemijski znak za lantan; 24. skupina domačih živali iste vrste; 25. žrtvenik; 26. angleški pesnik (Christopher); 27. vrsta kalcedona; 30. ameriški filmski režiser Kazan; 32. starost brez sogla-snikov; 34. Brian, angleški glasbenik. (lako) 1 2 B 4 S 6 7 8 9 ■ 10 11 12 1B VODORAVNO: 1. naša vas v tržaški občini, pri Kontovelu; 7. ženska oseba iz opere Giacoma Rossinija Seviljski brivec; 8. polž brez hišice, siv do sivo rdečkast goli polž; 9. katran, stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; 10. sredi pečine; 11. nekdanji svobodno voljeni vrhovni kozaški poveljnik; 13. Milič, podpredsednica navijaškega društva Cheerdance Millenium. NAVPIČNO: 1. okrasni obroček; 2. okenska na-vojnica; 3. italijanska filmska igralka in plesalka (Wanda); 4. mamin ljubljenec; 5. znak za enakost; 6. francoska filmska igralka, danskega rodu (Anna); 12. začetnici sovjetskega šahovskega velemojstra Talja. (lako) SLI KOVNA KRIŽAN KA - naš nepozabni novinar in raziskovalec SVEČANOST OB POKOPU RISTO SAVIN OSMAN, TUREK VEDENJE (ZASTAR.) DEL MOLEKULE REKA V ANGLIJI KOS SUKANCA SREBRNO BELA,ZELO TRDA KOVINA PREMAZNO SREDSTVO GRM Z DOLGIMI VEJAMI BERI PRIMORSKI DNEVNIK KONJENIK, VITEZ SUŽNJA V HAREMU SHAKESPEAROV JUNAK ŽENSKA ZAPOSLENA V OBČINSKEM PODJETJU ŠESTI MESEC VJUDOVSKEM KOLEDARJU GLAVNO MESTO ERITREJE EDEN OD BRIONSKIH OTOKOV KAREL ERBEN ZASILNI KLJUČ, ODPIRAČ AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PACINO DEL VODOVODA LETNI GOZDNI POSEK SREČKO KOSOVEL AM. PEVKA (DIANA) NEMŠKI IGRALEC (KLAUS) HINAVEC, ODVRATNEŽ / VRHUNSKI ŠPORTNIK SL. PREVAJALKA OBLAK IGOR KOMEL LUKA V ALŽIRIJI GOJITELJ SOBNIH RIBIC ALI RASTLIN SAMUEL ADAMS PRISTOJBINA, KOLKOVINA REZEK GLAS KONICA, VRH RAZVOJNA STOPNJA NEODLOČEN IZID V ŠAHU JAVOR (LAT.) SOKRATOVA ŽENA ŠVICARSKI REFORMATOR SVETA PODOBA VPRAVO-SLAVJU / VERDIJEVA OPERA ODPRTA POŠKODBA OBER UMETNIK ALI CIRKUŠKI IGRALEC MI, VI ... KOFI ANAN ZDRAVILO HELMUT KOHL ANDREJ KOSIČ PREGANJANJE DIVJADI AVTOMOBIL. OZNAKA REKE NAŠA ATLETINJA "AZZURRA" TAVČAR PRIPRAVA ZA ZLIVANJE TEKOČINE / PRVI MITOLOŠKI LETALEC SLOVARČEK - ADAR = mesec v judovskem koledarju • EEL = reka v Kaliforniji • FAREL = cerkveni reformator v francoski Švici (Guillaume) • GABO = rusko - ameriški kipar (Naum) • VANGA = brionski otok cri pS IN Ira c I I ^ (O ■M 8 ® O ¡¡3 S ° <0 O •M ** iS cri o. 1-. ID ^ C (N — , (rt ^ » ™ «i (N ¡2 ra É 2 _ E i! (rt (O O N « -5È (D (D ^ jd q_ ra <¡r * S Š "s Eo „ C O . v o S¡ ¿3 gï V -s C 2 ra (y E = ß <0 0»u >(rt ï- ra 13 ~ o < (rt • (rt raíz ™.ra-ara ra to •-- S JÍSt^í: S ra m iZ c >(rt Q «5 * ■T Ê H § | Í < c m ra m >N , > • ra ¿0 g ■ U n ,"5 ra ¡S E E ra I í / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Gli italiani hanno sempre ragione 23.40 Taormina Film Fest RAI2 RAI3 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.20 Film: Ercole contro i figli del sole (pust.) 10.50 Disney Classic Cartoons 11.5514.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.20 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 19. etapa 17.15 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 La grande storia 0.05 Ra-dici - L'altra faccia dell'immigrazione RAI4 RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 19.20 Rai Player 12.50 Nad.: La baronessa di Carini 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 22.55 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Occhio di falco 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.30 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Nad.: Come quando fuori piove RETE4 6.00 Nad.: Lena 6.15 Nad.: Il tocco di un angelo 7.00 Serija: Le sorelle McLeod 8.25 Serija: Il nostro amico Charly 9.55 13.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Fuga dal passato (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Serija: Body of Proof 12.2019.35 Once Upon a Time 13.1019.25 Rai Player 13.15 Kyle XY 14.05 The Collector 14.55 Robin Hood 15.45 The Lost World 16.35 Warehouse 13 17.15 Novice 17.20 Film: Legend of the Tsunami Warrior (pust.) 20.25 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: Il labirinto del fauno (fant.) 23.20 Film: Ring 0 - The Birthday (horor) _RAI5_ 14.15 La Terra vista dal cielo 15.15 Wild Medioriente 16.15 Cinque buoni motivi 16.20 I buongustai dell'arte 17.25 I preda-tori dell'arte perduta 18.10 Novice 18.15 20.45 Memo - Teatro l'agente culturale 18.45 This is Opera 19.40 Wislawa Szym-borska - La fine e l'inizio 20.35 Rai Player 21.15 TuttoDante 22.40 Dok. film: Vacan-za in Val Trebbia 23.30 Dok.: Get Up, Stand Up - Say It Loud RAI MOVIE 13.50 17.35 Rai Player 14.00 Film: Trust (triler, '10, i. C. Owen) 15.45 Film: Terza ge-nerazione (dram.) 17.30 Novice 17.45 Film: L'incredibile avventura (pust.) 19.25 Film: Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca (kom., It., '76) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Voci in piazza LAEFFE 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Film: Perry Mason - Arringa finale (triler) 14.00 Lo sportello di Forum 15.3019.35 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Rol-lercoaster - Il grande brivido (krim.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il se-condo tragico Fantozzi (kom., It., '76) 11.25 20.10 Bourdain: Cucine segrete 13.10 19.00 Il cuoco vagabondo 15.10 Il re dello street food 16.10 Silvia, pepe quanto basta 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 20.00 Novice 21.05 Film: Scoprendo Forrester (dram., '00, r. G. Van Sant, i. S. Connery) 23.30 Film: The Pusher (triler, '04, i. D. Craig) CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty: buzzurri e bizzarri 21.10 Quattro matrimoni in Italia DMAX 23.45 Film: Il Bounty (pust., '84, i. A. Hopkins) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Tre amiche contro tutti (kom.) 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.45 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Una famiglia in eredita (dram.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint -Estate 21.10 Segreti e delitti _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.20 Risanke in otoške oddaje 8.10 Serija: Super Car 10.10 Nad.: Smallville 11.10 Serija: Chuck 12.10 Giffoni Festival Carpe Diem 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Caffe 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Night Shift _IRS_ 13.15 Film: Tutta colpa del paradiso (kom.) 15.20 Film: Toto contro Maciste (kom.) 17.25 Film: Il pirata del diavolo (pust.) 19.05 23.00 Giffoni Festival 19.15 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Come andra a finire? 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Mat-to da pescare 16.50 A mani nude della pa-lude 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Fuo-ri di veranda 21.10 Alaska: pesca in alto mare 22.00 Airplane Repo: operazione recupero 22.55 Cacciatori di tornado 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 5.50 16.25, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.05 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.00 Otroški program: OP! 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Ansambel Smeh, 2. del 21.20 Pogovor s predsednikom ruske vlake Dimitrijem Medvedjevim 22.00 Odmevi 23.15 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Moja soba 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.25 19.10 Točka 10.10 Najboljše jutro 12.35 Mozartine 13.15 Dok. odd.: Dragocena mokrišča 13.50 Slovenski utrinki 14.20 Platforma 14.50 Nan.: Začnimo znova 15.30 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 18.05 Zvezda-na 18.40 Dok. odd.: Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari 20.00 Dok. odd.: Vojna svetov 20.55 Nan.: Starši v manjšini 21.25 Nad.: INXS - Glasba in prijateljstvo 22.15 Film: Blaznost (krim., '72, r. A. Hitchcock) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Film: Dogodivščine Oliverja Twista (pust.) 16.10 22.15 Castro-caro 2015 16.40 Nautilus 17.10 Folkest v Kopru 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Predstava: Če namesto Ostržka... 21.30 Dok.: Združene Države Amerike 22.45 Jadranski Festival POP TV 21.15 Film: Fuori controllo (triler, '10, i. M. Gibson) 23.15 Film: La città proibita (pust.) 21.00 Film: Bangkok Dangerous - Il codice dell'assassino (akc., '08, i. N. Cage) 23.05 Film: Tai-pan (pust.) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Il meglio del Paese delle meraviglie 23.30 Special Guest _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.00 I menù di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien 7.00 Risanke 8.25 10.20, 11.30 Tv prodaja 8.40 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 Nad.: Grehi preteklosti 12.00 Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo 12.35 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 17.00 18.55, 23.05 Novice Petek, 24. julija Laeffe, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Scoprendo Forrester ZDA 2000 Režija: Gus Van Sant Igrajo: Sean Connery, F. Murray Abraham in Anna Paquin Jamal Wallace je študent v Bronxu, velik ljubitelj literature a tudi igranja košarke. Čisto slučajno spozna Williama Forrestera, ki si je kar nekaj let pred tem prislužil Pulitzerje-vo nagrado z edino knjigo, ki jo je pravzaprav objavil. Sivolasi gospod je nato izginil in nihče ni več slišal zanj. Jamal se po novem z njim srečuje in ko mu ponudi v branje delo, ki ga je napisal, se Forrester naravnost navduši nad talentom temnopoltega študenta. In Jamal je res tako zelo nadarjen, da mu uspe selekcija za vstop v prestižno literarno manhattansko šolo. Njegov novi profesor pa ne verjame, da lahko mladenič iz Bronxa piše tako dobre tekste in vse kaže, da Jamalov podvig ne bo uspel ... KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.05 Pazi, kamera! 8.40 12.15 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške odd. 10.5012.00, 12.45 Tv prodaja 13.15 Film: Mir, ljubezen in nerazumevanje (kom., '11, i. J. Fonda) 15.00 Film: Appaloosa (vestern, '08) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Feniksov let (akc.) 22.05 Film: Lažna agencija (kom.) 23.45 Film: Kronika (zf) PLANET TV 21.00 Film: Zohan je zakon (kom., '08, i. A. Sandler) 23.00 Eurojackpot 23.40 Film: 007 - V službi njenega veličanstva (akc., '69) 10.55 18.50 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.05 Film: Ona je prava (kom.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Moje pasje ljubezni (kom.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.25 Danes 20.35 Film: Zlatolaska (anim.) 22.40 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.30 Nan.: Ray Donovan RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Danijel Malalan in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava Škrjančkov - 23. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonet-ka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 Nedelja, 26. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa je plitvo ciklon-sko območje. Hladna fronta bo popoldne dosegla Alpe in bo nekoliko vplivala tudi na vreme pri nas. Ob šibkem jugozahodnem višinskem vetru bo začel čez dan dote-^kati nad naše kraje zelo topel in malo bolj vlažen zrak.^ - „ 1000 Po celi deželi bo spremenljivo do oblačno vreme. V hribih bo oblačnost povečana z možnostjo krajevnih padavin, ki bodo tekom dneva zajele tudi nižino in obalo. Popoldne in proti večeru se bo postopoma osvežilo. Precej jasno bo, dopoldne bo na Primorskem pihala šibka burja. Popoldne in zvečer bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, na Primorskem okoli 24, najvišje dnevne od 28 do 34, na Primorskem do 37 stopinj C. Jutri bo povsod spremenljivo do oblačno vreme. V hribih bo oblačnost povečana ter po nižinah in ob morju bo predvidoma jasno. Pričakovane so krajevne plohe in nevihte po celi deželi. Ob morju bo pihal zmeren veter z juga. Osvežilo se bo. Jutri bo spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne nevihte. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. IT jutri 2000 m ..........18 2500 m ..........13 2864 m ..........10 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Še trije na vesoljski postaji ISS BAJKONUR - S skoraj dvomesečno zamudo so trije astronavti prišli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Vesoljsko plovilo sojuz TMA-17M, na krovu katerega so bili ruski kozmonavt Oleg Kononenko ter astronavta iz ZDA in Japonske, Kjel Lindgren in Kimiya Yui, se jeuspešno združilo z ISS, ki je okoli 400 kilometrov nad Zemljo. Kononenko, Lindgren in Yui so pred začetkom poleta v vesolje dejali, da so dobro pripravljeni in se ne bojijo, da bi lahko šlo kaj narobe. Trojica astronavtov bo v vesolju 163 dni. Na ISS so se pridružili ruskima kozmonav-toma Genadiju Padalki in Mihailu Kornijenku ter ameriškemu astronavtu Scotu Kellyju. Teleskop odkril Zemlji podoben planet MIAMI - Ameriška vesoljska agencija Nasa je z vesoljskim teleskopom Kepler odkrila planet, ki je nekoliko večji od Zemlje in na razdalji, na kateri naj bi bilo po ocenah znanstvenikov še možno življenje. Novoodkriti planet Kepler-452b okoli svoje zvezde kroži na podobni razdalji kot Zemlja okoli Sonca, njegov premer pa je 60 odstotkov večji od Zemljinega. Njegova zvezda je podobno velika kot Sonce in nekoliko svetlejša, le da je 1,5 milijarde let starejša. Znanstveniki ocenjujejo, da bi jim novoodkriti planet, ki je 1400 svetlobnih let oddaljen od Zemlje, zato lahko pomagal ugotoviti, kako bo videti Zemlja v prihodnosti. Če je planet skalnat, kot domnevajo znanstveniki, potem bi lahko zaradi vse bolj vročega Sonca že izparela vsa voda iz njegovih oceanov. hrvaška - Gasilci, vojaki in prostovoljci se na Pelješcu in Korčuli mučijo že štiri dni Požara niso še ukrotili Najpomembneje, da ni bilo človeških žrtev - Evakuirali več deset ljudi - Ugibanja o tem, ali so na delu tudi piromani ZAGREB - Požari v Dalmaciji pustošijo na Pelješcu že četrti dan, na Korčuli od sobote. V zraku so tudi včeraj gasilska letala, hrvaška vojska pa pomaga pri transportu in razporeditvi več sto gasilcev, ki prihajajo z različnih koncev države, da bi zamenjali utrujene kolege. V sredo sta bila v prometni nesreči gasilskega vozila lažje poškodovana dva gasilca. Vsi trije požari v dubrovniško-neret-vanski županiji - dva na polotoku Pelješcu in eden na otoku Korčuli, so še zmeraj dejavni, je potrdil tiskovni predstavnik župa-nijskega štaba za zaščito in reševanje Goran Cvjetinovič. Kot je dodal, dež, ki je v sredo zvečer padel na Pelješcu, gasilcem ni bistveno pomagal. Hrvaško obrambno ministrstvo je poslalo tri gasilska letala na območje Ponikev na Pelješcu, gori tudi proti naselju Janjina. Na Korčuli je tako kot v prejšnjih dneh najslabše stanje na območju občine Smokvica pri vasi Brne, kjer se je požar približal na sto metrov od hiš. Na tem koncu je tudi vzpostavljena najmočnejša protipožarna obramba. Na Hrvaškem izpostavljajo, da je najpomembneje, da ni bilo človeških žrtev. Po izbruhu požara na Pelješcu so evakuirali več deset ljudi. V sredo zvečer se je zaradi poškodovane ceste na Pelješcu prevrnila gasilska cisterna, pri čemer sta bila dva gasilca lažje poškodovana. Hrvaška komercialna Nova TV je v sredo zvečer poročala, da so piloti gasilskih letal obvestili, da naj bi videli piromana, kako je podtaknil ogenj. Informacija ni uradno potrjena. Preiskava o vzrokih velikanskih požarov kot tudi ocenjevanje škode bosta sledila, ko bodo požare pogasili. Zaenkrat naj bi v požarih na Pelješcu in Korčuli zgorelo več kot tisoč hektajv površin, večinoma borovega gozda, ter veliko domačih živali, vinogradov, gospodarskih objektov in vozil. Gasilska akcija na polotoku Pelješec ansa Bo mogoče WASHINGTON/LONDON - Eksperimentalno zdravilo ameriškega farmacevta Eli Lilly je upočasnilo učinke Alzheimerjeve bolezni pri tistih bolnikih, pri katerih je bila bolezen še v začetni fazi. To bi lahko bil prvi pomembnejši uspeh v boju proti tej neozdravljivi degenerativni bolezni, strokovnjaki pa so ga sprejeli s previdnim optimizmom. Odmiranja možganskih celic pri Alzheimerje-vi bolezni za zdaj ne znamo ustaviti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, upravljajo zgolj simptome, povezane s spominom, razmišljanjem, govorom in presojo. Klinična raziskava ameriškega farmacevta je pokazala, da so bolniki v prvih stadijih Alzheimerjeve bolezni, ki so jih zdravili z zdravilom solanezumab, v primerjavi s skupinami, ki so prejele placebo, ohranili večino kognitivnih zmožnosti. Podatki, ki jih je Eli Lilly predstavil na mednarodni konferenci združenj za Alzheimerjevo bolezen Avstralija s 7. državo CANBERRA - Severni teritorij bo do 1. julija 2018 postal sedma zvezna država Avstralije. Avstralski premier Tony Abbott je dal vedeti, da bo zato morda potrebno spremeniti državno zastavo. Pobudo za to, da Severni teritorij, ki ima 244.000 prebivalcev, a obsega široko območje na severu države s prestolnico Darwin, je dal njen premier Adam Giles. To je utemeljil s tem, da njeni prebivalci ne bi smeli biti drugorazredni državljani. Za razliko od šestih zveznih držav - Novi Južni Wales, Queensland, Južna Avstralija, Tasmanija, Viktorija in Zahodna Avstralija - imata dva velika zemeljska teritorija (drugi je teritorij avstralske prestolnice) omejene pravice pri urejanju svojih zadev. Na sedmih manjših teritorijih veljajo samo zvezni zakoni. Španija z manj brezposlenimi MADRID- Stopnja brezposelnosti je v Španiji v drugem letošnjem četrtletju občutno upadla, in sicer na 22,37 odstotka. Brez dela je 5,15 milijona ljudi, kar je 295.600 manj kot v prejšnjem četrtletju, je objavil španski statistični urad. Stopnja brezposelnosti v Španiji, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza leta 2008 pripeljala na rob, je sicer še vedno druga najvišja v območju evra, takoj za Grčijo. Alzheimerjevo bolezen? v Washingtonu, kažejo, da lahko solanezumab raven napredovanje demence zmanjša za približno tretjino. Farmacevt bo sedaj nadaljeval klinično študijo in nato prihodnje leto predstavil nove rezultate, ki naj bi prinesli dokončne dokaze o uspešnosti tega protitelesa. Kot navaja britanski BBC, solanezumab za razliko od dosedanjih zdravil, ki zgolj pomagajo delovati odmirajočim možganskim celicam, napada deformirane beljakovine, amiloide, ki se pri Alzhei-merjevi bolezni nalagajo v možganih. Prav tvorjenje lepljivih amiloidnih plakov med nevroni naj bi poškodovalo in na koncu vodilo v odmiranje možganskih celic. Če bo solanezumab, ki je dolgo veljal za je dolgo veljal za veliko upanje v raziskavah demence, v prihodnjih dveh letih pri skupaj 2100 bolnikih z zmer- no napredovanim Alzheimerjem, udeleženih v raziskavi, še naprej kazal pozitivne rezultate, bi lahko postal prvo učinkovito zdravilo za upočasnjevanje te degenerativne bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za demenco po svetu boleha 36 milijonov ljudi, pri čemer ima večina Alzheimerjevo bolezen. Če v prihodnjih letih ne bo odkritja učinkovitega zdravila, naj bi bolezen do leta 2030 prizadela 65,7 milijona ljudi, do leta 2050 pa že 115,4 milijona ljudi, navaja AFP. Britanski Financial Times medtem ocenjuje, da bi lahko optimizem, ki je pospremil rezultate raziskav Ely Lilly, doprinesel k občutku, da farmacevtska industrija doživlja preporod. Časnik pri tem navaja nedavne preboje v boju proti boleznim srca, raku in hepatitisu C ter ocenjuje, da farmacevtska industrija po desetletju inovacijske suše, ki je upočasnila rast tega sektorja, sedaj okreva. (STA)