Poštnina plačana v gotovini
0
VSEBINA
Članki.
Dr. Joža Basaj : Čistimo zadružne vrste.
Dr. A. Uršič: Doba preizkušenj in priprav.
Boni za izplačilo kmečkih dolgov.
Odreba o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani.
Zvezine objave.
Člani upravnega odbora ne morejo priti v obveznost nasproti lastni zadrugi.
Uvoz iz inozemstva.
Zamenjajte stare kovance.
Občni zbor Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Zadružna razstava v Varni.
Kako plačujejo kmetje svoje dolgove.
Literatura.
Najnužnije narodne potrebe.
Koledarček Kmečke zveze za leto 1941.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRU2NE Z VE Z E V L J U B LJ A N I
Dr. Joža Basa j :
Čistimo zadružne vrste
Primer za uvod
Ko som premišljeval, (kaj bi bilo najaktualnejše za »Narodni gospodar«, je prišel k meni zadružnik z dežele in me začel spraševati, če more njihova kreditna zadruga delati tudi 'blagovne posle in sicer vnovčevati kmetijske pridelke svojih članov. Pogledala sva pravila in ugotovila, da ima zadruga kijnb temu, da je kreditna zadruga, med nalogami, ki jih vrši, tudi nabavo potrebščin za gospodarstvo svojih članov in vnovčevanjo njihovih pridelkov. Tako sem mu pojasnil, da ima zadruga v pravilih predvideno blagovno poslovanje in ga seveda lahko vrši. Potem pa je dotični zadrugar vprašal, če lahko vnovčil je krompir posestnikov ne glede na to, ali so člani zadruge ali ne? Zopet sem mu razložil, da po predpisu zakona zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zvezo. Še so sledila vprašanja in otlgovori ter pojasnila. A na koncu koncev sem videl, dai imam pred seboj malega trgovca z deželnimi pridelki, ki hoče pod firmo male podeželske zadruge vršiti svojo zasebno
trgovino, da bi se na ta način izognil davkom in taksam. Saj se je še posebej zanimal, če so računi, ki jih zadruga izstavlja, tudi takse prosti.
Varujmo zadruge pred zlorabo!
To je eden izmed mnogih primerov, kakršne doživljamo v našem zadružnem življenju. Eden ali drugi član ali celo nečlan vidi, da bi bila zadružna oblika prav pripravna, da se v njej brez davkov, brez taks, brez posebnih sitnosti z upravnimi in davčnimi oblastmi vrši zasebna trgovina. Včasih je namesto enega kar več takih špekuilantov. Imamo celo primere, kjer je zadruga ustanovljena od članov ene družine in bližnjih sorodnikov zato, da bi se pod zadružno firmo na najlažji in najcenejši način izvrševala obrt ali trgovina ali celo industrija. Zato velja res vsem pravim zadružnikom danes klic: »Čistimo zadružne vrste!« Nobena stvar, pa če je še tako dobra, ni zavarovana pred zlorabami. Tako nam navedeni primeri kažejo, da je mnogokrat zadružna oblika zlorabljena in z njo zakrivajo za-
Narodni gospodar Letnik 41 Številka 10 Strani 145 — 160 Ljubljana, 15. oktobra 1940
sebno obrt ali trgovino, da' se na ta1 način izognejo visokim dajatvam in raznim predpisom upravnih oblasti.
Kdo je poklican, da pazi?
Gotovo mora biti na straži predvsem revizijska zveza, ki ji je poverjeno nadzorstvo nad zadrugami in ima po zakonu potrebno oblast, ima pa tudi strokovno usposobljene revizorje, da vršijo nadzorstvo nad zadrugami.
Toda prav tako so za čiščenje zadrug odgovorni člani upravnega in nadzornega odbora. Ne gre, da bi oni za kako nagrado ali korist, Iki jo jim obeta tak špekulant, držali plašč razprostrt zato, da zakrijejo z njim špekulacije zasebnega posrednika in omogočijo zlorabo zadružne oblike. Po zakonu in po vesli so odgovorni člani upravnega in nadzornega odbora za vso škodo, ki jo s tem povzročajo zadružništvu. Mislimo pri temi pred vsem na moralno škodo, ki nastaja zadrugam iz takega poslovanja.
Naposled pada odgovornost tudi na same člane, ki so toliko brezbrižni, da ustanavljajo navidezno zadrugo itn pristopajo v njeno članstvo, (ko je vendar vsem jasno, da je ustvarjen le zadružni plašč za zasebno ali rodbinsko podjetje nekaj poedincev.
Večja strogost zakona
Če so isc doslej take stvari dogajale, v bodoče tega ne sme biti. Zadružni zakon izrecno nalaga dolžnost, da zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zvezo. In zadružni zakon postavlja tudi posledice za zlorabe zai-družne oblike v 10. poglavju, ko navaja kazni za razna dejanja, med drugim tudi v !? 112. za vsakogar, »kdor se ua-
klepoma pregreši zoper kakršen koli predpis tega zakona in pravil, dejanje pa ni določeno v tem in v prednjih paragrafih.«
Posebne nevarnosti
Živimo v posdbnemi času, ko gospoduje žeja za zaslužkom, za lahkim in hitrim dobičkom. Špekulacija ali veriž-ništvo se tem bolj širi, Čim bolj primanjkuje posameznih vrst blaga. In veriž-nikom se hoče, da bi našli zatočišče v zadružni obliki. Na ta način si nadenejo celo videz, da delajo za občo korist. Pri tem pa opravljajo nečeden posel pretiranega navijanja cen. Zato morajo biti dandanes zadruge še posebno pozorne in morajo paziti, da bo njihovo poslovanje čisto, v skladu z zakonom in s koristmi članov, zaradi katerih je zadruga ustanovljena in katerim mora zadruga služili. Ne moremo reči, da bi bil pri nas odstotek zlorabe zadružne oblike velik. Lahko pa to trdimo za druge pokrajine, zlasti pa za našo prestolnico, kjer so mnoge zadruge, kakor se more že iz njihove firme razvideti. ustanovljene za čisto posebno špekulacijo nekaj oseb, pa čeprav nosijo blesteče firme in v teh firmah ponavadi še pridevek »jugoslovanska«. Znan mi je primer iz prestolnice, kjer je samo pri dveh dobavah pod firmo zadruge tak špekulant zaslužil KM).000 din in se ti dve dobavi isploh nista prevedli v zadružnih poslovnih knjigah, čeprav sta bili zaključeni pod firmo zadruge.
Čiščenje glede na zakon
Pa še v drugem smislu velja klic: »Čistimo zadružne vrste!«. S 24. septembrom je namreč potekel triletni rok, v katerem so morale vse obstoječe za-
druge spremeniti svoja pravila in jih prilagoditi predpisom zakona o gospodarskih zadrugah. S tem dnem so vse zadruge v državi stopile pod določlbe novega enotnega zadružnega zakona. S tem dnem se bo pa istočasno izvršilo znatno prečiščenje v zadružnih vrstah. Cela vrsta zadrug bo namreč sedaj izpadla iz zadružnih vrst.
Zadruge na papirju
Kakšne zadruge ibodo izpadle? Predvsem bodo izpadle one zadruge, ki že leta: niso več poslovale im so obstojale samo na papirju. Take zadruge seveda nimajo tudi sile, da bi spremenile svoja pravila in registrska sodišča jih bodo zbrisala.
Zadruge, ki so delale z nečlani
Druga skupina zadrug, ki bodo odpadle, so pa predvsem take zadruge, Iki doslej svojega poslovanja niso' omejevale na člane, ampak so poslovale z vsakomur. Doslej so te zadruge sicer obstojale v zadružni obliki, toda niso uživale davčnih in pristojbimslkih ugodnosti. Po novem zadružnem zakonu take zadruge niso več mogoče, k e r z ad1 r u -g a p o s 1 u j e is a m o s svoji m i zaci ru ž nik i in s v o j o p os 1 o v n o zvezo. Zato so se. take zadruge ali pretvorile v razne trgovske družbe ali pa so stopile v likvidacijo.
Ne moremo trditi, da bi pri teh zadrugah, ki so poslovale z vsakomur, bil merodajen kak špekulantski duh ali zloraba zadružne oblike. Ne! Prav nasprotno. Te zadruge so predstavljale razne občekoristne, kulturne in humanitarne ustanove. Da morejo poslovati 7 vsakomur, so se pač raje odrekle davčnim ugodnostim, zadržale pa so si
zadružno obliko. Po novem zakonu seveda (o ni več mogoče.
Ven s prepirljivci in sebičneži!
Še v tretjem smislu naj velja naš klic: »Čistimo zadružne vrste!«. Zadružni duh je duh vzajemnosti in duh požrtvovalnosti'. Zato ne spada v zadrugo in zadrugi več škoduje kot koristi tisti, ki je proti duhu vzajemnosti in ki hoče uveljaviti svojo sebičnost, namesto da za zadrugo dela z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Novi zadružni zakon govori v § 1., ko opisuje zadrugo, izrecno o tem, da zadruga pospešuje gospodarstvo elanov s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči članov.
Zaradi načela vzajemnosti in složnosti moramo zato očistiti zadruge takih, ki netijo v zadrugi prepire in sovraštvo. Koliko trpi naše zadružništvo zaradi prepirov! Kakšen dobrotnik našega zadružništva je vsak zadružnik, ki čisti plevel prepira, nesloge in sovraštva z zadružne njive!
Kakor od prepirljivcev tako moramo zadruge očistiti tudi takih članov, ki so nedisciplinirani, ki ne poslušajo načelstva ne nadzorstva, niti ne gledajo na zadružna pravila in na sklepe občnih zborov. Njim je edino merodajna' le lastna volja, lastno mnenje in lastna korist. In zaradi tega tudi ne priznavajo in se nočejo ukloniti volji zadružnih organov in podrediti svoje koristi skupnim zadružnim koristim.
Tretja skupina ljudi, ki jih je čistiti iz zadrug, so pa oni, ki v zadrugi iščejo dobička in zaslužka, ki mislijo, da je zadruga zato tu, da si bodo zaračunali \sak korak, ki ga za zadrugo naredijo, vsako minuto, ki so jo porabili za zadružno delo. Brez žrtev ni blagoslova.
To velja posebno za zadružno delo. In eim bolj so voljni elani upravnega in nadzornega odbora, da doprinašajo za zadružno ..skupnost žrtve in žrtvujejo zanjo svoj trud im svoje .sposobnosti, tem bolje bo uspevala talka zadruga. Kar očitno bo vse napore in delo take zadrugo spremljal poseben božji blagoslov.
Očistimo njivo za veliko setev!
Izredne, razmere stavijo zadrugam posebno težke in obsežne naloge. Da bo zadružništvo tem nalogam kos in da jih bo res izvršilo v očitno korist in prospe!) obenosti, je treba poprej zadružno njivo očistiti vsega tega plevela, ki .srno ga zgoraj navajali, ki se bohoti in hoče zamoriti čisto zadružno setev.
Dr. A. Uršič:
Doba preizkušenj in priprav
Ko je zgrajena kakšna javna naprava, se sestane posebna komisija, da jo preizkusi, preden jo izroče v javno uporabo. Strokovnjaki ugotavljajo z zelo natančnimi merilnimi pripravami vse možne nagibe, tresljaje in uklone, ki so dopustni. Če ima n. pr. most trdne temelje ter je tudi ostala zgradba dobra, mu določijo še najvišjo dopustno obremenitev, nato pa ga slovesno izroče prometu.
Prav tako je tudi v življenju narodov, v njihovem gospodarstvu in kulturi. Če temelji niso dobri ali pa jih sploh ni, pravimo, da je vse zidano na pesek; tako zgradbo, kulturno in gospodarsko bo odnesla prva kriza.
Podobno moremo govoriti tudi o naših zadrugah. Huda kriza je prišla, toda ostale so; mnoge seveda precej prečiščene in poživljene. Nihče pa si ne bo upal trditi, da naše zadružništvo nima dobrih temeljev. Resnica pa je, ki si je ne prikrivamo, da se tudi v naši zadružni stavbi pojavijo razpokiine; včasih morda celo malo večje — in komisija, vrhovno zadružno vodstvo, mora zdraviti rane, ki včasih zaradi nezaved-
nosti in pomanjkanja zadružnega duha bolj bolijo, kot bi bilo treba.
Predočimo si sledečo sliko:
Recimo, da je naše zadružništvo javna naprava, ki jo mora komisija samih priznanih strokovnjakov, profesorjev in inženir jev preizkusiti, kako se bo obnašata proti različnim ukrepom, obtežitvam in podobno. Mi pa s to komisijo opazujmo natančne merilne naprave, ki bodo zaznamovale vsak odklon, tresljaj, kretnjo in gibanje.
I.
Začnimo z zadružno zgradbo samo.
Naše zadružništvo sega v 70. leta preteklega .stoletja, ko so se Slovenci borili na eni strani za narodni, na drugi pa tudi za gospodarski obstanek. Ustanovite!]ji so postavili trdne temelje; zlasti Krek ni nikdar pozabil poudariti tudi moralnih osnov, zadružne zavesti, ljubezni in ostalih vrlin. Sam ves prevzet od dela za narod, je kaj rad dodajal, da je najbolj vesel »tega svojega otroka«, namreč zadružništva.
Ni bilo lahko delo, toda Krek je imel pogum, ki mu ga je dajala vera;
vera v božji blagoslov, v narod, v delo. S tem se je družila še KreOcu lastna ljubezen — in ni je bilo ovire, ki bi mu preprečila izvedbo velikih načrtov.
Začetek je vedno težak. Danes pa imamo nekatere zadružne panoge prav lepo razvite. Mnogo izkustev je dala že doba pred in takoj po svetovni vojni (1914), še več pa zadnja kriza. Naj bodo stiske še tako velike, vedno moramo imeti vero v naše zadruge in ljubezen do dela.
Pred nekaj leti smo večkrat slišali tudi sledeče besede: »K red itn e zadruge so dosegle svoj razvoj, sedaj pa ga bodo končale. — Nihče jim ne bo več zaupal. < In res se je zdelo, da so nekateri že prelomili nad njimi sodniško palico ter jih za vedno pokopali.
Nastavimo naše merilne aparate na delo naših zadrug. Poglejmo glavne značilnosti zadnjih let, ki jih označujemo z besedo »zaščita«; nato pa ugotovimo še delo za, bodočnost.
II.
Od prvih skromnih začetkov se naše zadruge hitro razširijo, zadružna zavest raste, z njo tudi pogum. Marsikje se pojavljajo motnje, ki pa jih zadružno vodstvo sproti odpravlja.
Zgodovina naših zadrug je polna velikih dejanj, ko rešujejo slovenske kmetije pred propadom, kmečkim in delavskim družinam ohranjajo domove, obrtnikom pa omogočajo izvrševanje njihovega poklica. Pri dvigu blagostanja imajo našo zadruge velik delež. Zgodi se tudi, da višja obrestna mera nezadružnih ustanov zvabi marsikaterega člana, da se izneveri zadrugi, sebi in svojemu stanu. Ogromna večina zadružnikov pa ponosno vztraja, ker se
zaveda, da je v zadrugi — na s v o -j e m.
Potem pa so prišla znana leta, ko so zadružništvo obsodili na smrt. Splošni gospodarski položaj je bil neugoden za vse, tudi za zadruge. Sovražnikom zadružne organizacije pa se je posrečilo, da so razburkali zadruge do skrajnosti. Koliko nepotrebnih skribi, dela in težav je tedaj povzročila naša zakonodaja! Zdelo se jim je potrebno, da zaščitijo člane proti lastnim zadrugam. Kje so bili ti naši veliki zaščitniki tedaj, ko je kmet rabil posojilo', da reši dom, zboljša svoje gospodarstvo? Potem pa so šli za korak dalje: zaščitili so še zadruge proti lastnim članom. — To so bile zelo težke obremenitve naših zadrug in tudi članov. Ko sedaj gledamo na to dobo, lahko rečemo, da so delali načrtno za uničenje našega zadružništva. Kolikokrat so naše zadružne organizacije rotile državne in poldr-žavne ustanove, naj jih rešijo trenutnih stisk, v katere jih je spravila gospodarska kriza. Vse zastonj!
Gospodarska kriza in razni ukrepi državne zakonodaje, to so preizkušnje naših zadrug. Če sedaj pogledamo rezultate opazovanja, moramo z veseljem ugotoviti, da je ogromna večina naših zadrug srečno prebredla to dobo. Naše zadruge so se uspešno upirale vsem težavam, ki jih je prinesla gospodarska kriza. Prav talko jih niso uničile razne uredbe, ki jih je bilo toliko, da se nismo iz njih videli.
Tudi člani so ostali zvesti, kljub vsestranskemu delu za uničenje zadružne skupnosti. Naša komisija je lahko popolnoma zadovoJjna z uspehi pretekle dobe in mirno moremo reči, da so naše zadruge pokazale čudovito vztrajnost,
ki je pojeklenila njihovo voljo za napredkom.
III.
Naše delo pa še ni končamo s to sodbo, ki jo je izrekla komisija. Za nas se bo pravo delo šele začelo, ker bomo morali gledati v (bodočnost.
Vsaka doba vtisne tudi zadružništvu svoj pečat; vse izkušnje moramo skrbno zbrati in j ib uporabiti pri bodočem delu.
Zopet se nahajamo v hudih časih. Naša opazovanja so nam pokazala nekaj smeri, kam moramo posebno obrniti svojo skrb.
Zadnja leta so nam zlasti pokazala dvoje:
1.	da moramo razširiti tudi ostale zadružne panoge, ne le kreditno zadružništvo;
2.	kako zelo je potrebna zadružna vzgoja ter zlalsti vklenitev mladine v zadružno delo.
1.	Naša zadružna statistika mam potiti i. da smo prav za prav dobro razvili le kreditno zadružništvo. Za prejšnje stoletje in še do svetovne vojne (1914) je bilo to morda razumljivo. Za novo dobo pa bi bil neodpustljiv grelh, če bi zanemarjali ostalo zadružno delovanje.
Hranilnico in posojilnico ima vsaka fara. Le malo pa je kmetijskih društev in proizvajalnih zadrug. Kakor sem že večkrat poudarjal, moramo napraviti dober načrt tudi za naše zadružno delo.
Če smo razvili kreditno zadružništvo do tako višine in popolnosti, da nam to priznavajo vsi strokovnjaki, naši domači in tuji, potem ne moremo najti razlogov, da ne bi uspeli tudi drugod. Pomanjkanje ostalih zadrug posebno danes močno občutimo.
Resnica je, da so bile do nedavna kreditne zadruge na j večja opora za našega kmeta. Toda časi se spreminjajo, z njimi način gospodarjenja in življenja. Danes je posebno važno, kako bomo zboljšali način obdelave z vsemi modernimi pripomočki, kako bomo povečali donosnost kmetijskih gospodarstev ter zboljšali kakovost pridelkov, da se bomo vsaj nekoliko približali naprednejšim deželam. Končno vprašanje, ki ga bomo tudi morali rešiti, pa je še organizacija trga.
Rešitev vseh teh vprašanj nam omogoča kmetijsko zadružništvo.
Človeški rod je doživel ogromen tehnični napredek. Vse možne stvari že izdelujemo in »pridelujemo«. Kljub temu pa se nam še vedno nudi sledeča slika: kopljemo rude, jih topimo, zlivamo in prelivamo, spreminjamo snovi z določenimi lastnostmi v druge .s popolnoma novimi posebnostmi .. . Ne moremo pa kamna spremeniti v kruh! To pa je območje najvažnejšega stanu v vsaki državi, kmeta, ki prideluje ž i v 1 j e n j e. Življenje v dvojnem simi-slu: kmet prideluje živež, naš vsakdanji kruh, z deželle pa dovaja, tudi glavna žila dovodnica v gospodarska in kulturna središča novega življenja, novih svežih sil.
Kmečka družina je najvažnejša celica v narodovem življenju kot oblikovalka. prva šola, oljenem pa nosilka in oh ran jeva Ik a narodovega bistva. Vsaj moralo bi talko biti tudi danes.
V tem delu naj bi tudi zadružništvo povezalo naše domove, da bodo nastajale nove zadružne družine.
Kmetijske zadruge so velika opora v gospodarstvu tudi pri uvajanju novih načinov obdelave, zlasti pa še, ko
homo dosegli enkrat uspehe v zboljšanih pridelkih in povečani donosnosti, velika pomoč pri vnovčenju kmeti jskih pridelkov. To je neizmerno polje zadružnega dela.
Govoril iseim o kmečki družini. Kriza tudi njej ni prizanesla. Danes se bomo dotaknili le pomena zadrug Icott sredstva za zaposlitev brezposelne 'kmečke mladine.
Ker imamo tako malo lastne, domače industrije, bomo morali v bodočnosti posvetiti temu vprašanju glavno skrb. Mislim pa že od začetka na naše proizvajalno zadruge.
Vsebino svojega načrta bom nakazal s primerom.
V tujino prodajamo surov, neobdelan les, od tam pa nato uvažamo (ku-pujemo) lelsne izdelke, kakor da ne bi imeli doma svojih delavcev, ki zlasti v proizvajalnih zadrugah izdelujejo po vsakem okusu in želji. — Tožimo, da so pri na« ovčereja ne more razviti, uvažamo pa vsako loto za težko milijone volno im volnenih izdelkov.
Ali mislite, da so naši zadružni mizarji slabši od tujih?
Ali mislite, da je volna naših ovc slabša od inozemskih, ki jo moramo plačati z zlatom?
Po našem načrtu pa bodo naše zadrugo uredile rejo ovc povsod, kjer so ugodne prilike za to, a morda niso ugodne za živinoreja (govedorejo), izlaisti v hribovskih predelih. Saj še ni tako dolgo, ko si mogel videti v vsaki slovenski vasi trope ovčic; danes tega ni več. Treba pa bo zopet razširiti to živinorejsko panogo, skrbeti za dobre pasme, vse pa združiti v zadrugah.
Ovčerejci bodo člani zadrug, ki bodo sprejemale od njih volno. Ustano-
vili bomo nato ostale zadružne obrate — do zadružnih tovarn! Tedaj se bo zadružna industrija lahko naselila tudi v krajih, kjer je danes ni, in presežek delovnih sil v kmetijskih gospodarstvih bo dobil svoje delo.
Pa bo kdo dejal: Kje je kapital, strokovni delavci ...?
Kapital bodo zbrale zadruge. Strokovnih delavcev pa tudi drugod niso dobili iiz nebes. Enkrat bomo morali tudi mi začeti, če sploh hočemo biti gospodarsko svobodni!
Če so drugod mogli osnovati zadružne tovarne, zakaj jih pri nas ne bi? Sicer pa sc bomo mogli poslužiti take zadružne oblike, ki bo najbolj ustrezala našim razmeram, o čemer bomo govorili še pozneje.
V zadružni samopomoči je naša rešitev. Kapitalistična industrija pod najrazličnejšimi pretvezami prav v sedanji dobi beži iz Slovenije, ko je izpulila od nas, kar se je dalo. Zato je tem bolj potrebno, da gledamo v bodočnost.
2.	Skupno s temi načrti in še pred njimi pa bo moralo iti zadružno vzgojno delo. Tega se ne bomo nikdar dovolj zavedali! Vedno nam mora biti živo pred očimi naš cilj, to je dvig našega naroda, gospodarski in duhovni, smotrna uporaba vseh isill. pri tem pa še načelo pravičnosti: delo naj dobi t n di pr a v i č n o p 1 a e i 1 o !
Uh. Gide, veliki francoski zadružnik. je napovedoval postopni nastanek zadružne države. Dejal je tudi. da je zadružništvo podobno reki. ki neprestano narašča, toda njen tok ostane vedno pravilen in miren.
Podobno so tudi drugi označevali zadružništvo kot pripralvo za novi družabni in gospodarski red, ki naj bi na-
stopil morda že v'bližnji bodočnosti namesto ■dosedanjega kapitalističnega nereda. Pot novemu redu naj bi priprav-Ijalo tudi zadružniištvo, zlasti z zadružno vzgojo. Zalkaj, dokler ne bomo pre-kvasili sveta z novimi iidejaimi, bo zastonj vse naše prizadevanje. Potem bomo še večkrat govorilii, kot isem cul na nekem zborovanju: »Do sedaj se nam je še vsaka generacija izgubila!«
Zadružni program je popolnoma sodoben, moderen in vreden vsega našega truda. Popolnoma se tudi sklada z naukom krščanske obnove sveta. Zakaj torej ne bi začeli z izvajanjem našega načrta?
Da bodo naša prizadevanja uspešna, je potrebna dobra priprava. V lanskem »Narodnem gospodarju« sem v zadružnem načrtu postavil za vodilo sledeče osnovno načelo: poživitev z a družnega delovanja, poglobitev zadružnega d u li a i n d o s e g a z o p et n e g a z a n p a n ja v za d r n -ž n e usta n o v e.
Danes živimo v takih časih, ko so vsi spoznali, kako prepotrebna nam je dobra zadružna organizacija. Zaupanje v naše zadruge pa se je že v veliki meri povrni !o.
Glavno sredstvo za poglobitev zadružnega duha je dobra zadružna v z g o j a.
Zadružna vzgoja naj bi nam prerodila zlasti našo kmečko mladino v pravi kmečki miselnosti, v ljubezni do zemlje, do dela, do doma. Dokler ne bo dosegla vsaj neke povprečne stopnje, ne bomo mogli govoriti o širjenju zadružne misli, ker taka vzgoja še ne bo imela korenin.
Ni dovolj, če ima zadruga veliko število članov in prejema glasilo »Na-
rodni gospodar«, ki ga čita le zadružni načelnik. Prav tako tudi za zadružno vodstvo ni zadružna vzgoja izvršena samo z izdajanjem glasila.
Treba je še več! Zadružna vzgoja, izobrazba, propaganda — in pa pritegnitev mladine v zadružno življenje!
Ni dovolj, če ima zadruga veliko število članov, starejših ljudi, mladino pa pusti, da živi brez zveze z zadružnim življenjem. Lepa prilika za vzgojomla-dino »e nudi že v ljudski šoli. Pred leti je »Narodni gospodar« priporočal uvedbo malih hranilnikov in so nekatere šole pokazale zares nadvse razveseljive uspehe.
Podobne prilike se nudijo tudi pri drugih zadružnih panogah.
Vsaka naša družina mora vzdrževati živo zadružno zavesit med vsemi svojimi člani, da bomo lahko s ponosom govori I i o naših z a d ružnih d r u ž i n a h.
■Če ne bodo naše zadruge izpolnjevale nalog zadružne vzgoje, so obsojene na smrt. Potem bo naše zadružništvo podobno tistim »modernim« narodom, pri katerih padajo rojstva. Tak narod postaja narod starcev, ker nima mladine. Odstotek starih ljudi v narodovi zgradbi se vedno bolj veča, delež mladine pri celotnem prebivalstvu pada.
Prav tako v zadrugah. Če ne bodo vzgajale mladine za zadružno delo, vsaka zadruga v svojem območju, bo članstvo neprestano padalo z odmiranjem starejših, pravega, zadružnega naraščaja pa ne bo.
Današnja doba je tako razburkana, da tu no bo držal izgovor: »Saj bo vsak sani. prišel, ko ho potreboval pomoči zadruge!« Presneto bodo slabe naše zadruge, če bodo imele samo take člane, ki bodo zahtevali od zadrug le koristi.
ko pa bodo izrabili zadružno podporo, ji bodo enostavno pokazali hrbet! Zadružnike druži v zadrugi nekaj ver, nekaj višjega kot le trenutne koristi. Zadružništvo nima samo gospodarskega pomena. Vsi zadružni voditelji poudarjajo, da ima zadružništvo tudi moralne, vzgojne in kulturne naloge.
Zadružno dolo ni iako ozko, kot bi nekateri radi dokazali. To so dvojni zadružni sovražniki: zunanji, kapi-talistično navdahnjeni, in pa notranji, ki se pokažejo sčasoma vedno v vsakem gibanju. To so tisti zadružniki sami, ki so postali nekako »komodni« za delo. Taki notranji sovražniki kaj radi govore: »Kako pa naj razvijemo zadružno delo, če pa nimamo izkušenj, ne sposobnih ljudi za vodstvo, ne organiziranega trga za prodajo...« in podobno. Skratka, za druge zadružne panoge sploh ni pogojev za ustanovitev. Alj mislite, da to vedno drži? Ne!
Izkustva! Kreditne zadruge «o si res nabrale bogate izkušnje, ki bodo v trajno korist vsemu zadružništvu. Zakaj pa v nekaterih krajih tako dobro uspevajo tudi druge zadruge, Odgovor je jasen: tam so gotovo našli sposobne ljudi za vodstvo.
Toda talke ljudi lahko skoro povsod najdemo. Samo eno je potrebno, namreč zadružna vzgoja, ki se mora pravilno izvajati. Saj ima tudi naša zadružna šola svojo zgodovino, tako dolgo že vzgaja in usposablja mlade zadružnike za vodstvo naših zadrug.
Ko mladi fant dovrši zadružno šolo, se vrne domov, poln idealizma in navdušen za zadružno delo. Često pa se
nato začne tista žalostna pot, zaradi katere sem nekoč slišal: »Že toliko smo žrtvovali za zadružno vzgojo in izobrazbo, toda kako malo ima naše zadružništvo od tega!«
Zadružno vodstvo ne vklene mladine v zadružno deilo, temveč jo pogosto pre-pusti samo sebi in mladi absolvent zadružne šole začne lov — za službo. Vsega bi se rad oprijel, samo da bi delal.
Temeljno načelo naše zadružne vzgoje in zadružne šole še posebej bi moralo biti: mladino je treba takoj vključiti v zadružno delo, dati ji možnost dela, toda pod strogim vodstvom starejših zadružnikov, ki imajo že dolgo zadružno delo za seboj.
Potrebno je vzdrževanje skupnosti, sicer vsa vzgoja ne bo veliko koristila.
Vsakemu zadružniku je tudi treba vcepiti čut odgovornosti za delo in razvoj zadružništva. Še posebno se mora ta čut razviti pri tistih, ki naj bi pozneje prevzeli vodstvo zadrug.
Zadružna šola mora čut odgovornosti razviti pri svojih učencih do take višine, da se bo vsak absolvent čutil moralno dolžnega, da širi zadružništvo in izvaja njegove naloge. Zalo je seveda predpogoj nadzonstvo in povezanost vseh absolventov z glavnim zadružnim vodstvom ali pa z vodstvom zadružne šole, ki naj bi bilo vedno z njimi v stikih, osebnih in pismenih. Vsak absolvent zadružne šole pa naj bi vsako leto vsaj enkrat poročal o uspehu svojega zadružnega delovanja.
Če bomo to dosegli, ne bo treba nikdar nobeni zadrugi tožiti, da ni sposobnih ljudi za vodstvo zadrug.
Boni za izplačilo kmečkih dolgov
Davčni otklelek finančnega ministrstva je izdal naslednji razpis z dne 4. septembra 1940, st. 56.118/111, ki ga priobčujemo v izvlečku:
V smislu predpisa čl. 18 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je pričela Privilegirana agrarna banka izdajati bone ustanovam iz odst. 1 čl. 7 uredbe na osnovi njihovih terjatev v tekočem računu in po kmečkem portfelju, ki je dokončno obračunan in prevzet. Ti boni imajo naziv »Bon za izplačilo kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« in služijo denarnim zavodom za nabavljanje denarnih sredstev za lom-bardovanje, prodajo itd.
Ti boni so izdani v II serijah, plačljivih v 11 letih vsakega 31. decembra, počenši od 51. decembra 1940 do 31. decembra 1950.
Vsaka serija ima toliko številk, počenši od številke I, kolikor bonov bo izdanih v eni seriji.
Vsak bon se glasi na znesek ene anuitete, ki pripada denarni ustanovi ali pa na del zneska ene anuitete. Znesek bona je napisan z roko ali natisnjen s štampiljko v kurzivu in sicer s številkami in besedami.
Boni zastarajo v treh letih od rolka dospelosti za plačilo v gotovini, to je od 31. decembra dotičnega leta.
Z dospelimi, toda neizastareliimi boni za prejšnje roke in z boni, katerih rok izplačila pade v tekoče leto, morejo v celoti ali deloma izplačati dolžne anuitete kmetje, ki so dolžniki Privilegirane agrarne 'banke na osnovi čl. 8., odst. 1., uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Po tem in v smislu predpisa čl. 7 pra-
vilnika o izdajanju in porabi bonov bo Privilegirana agrarna banka (direkcija za likvidacijo 'kmečkih dolgov) sprejemala te bone v ime odplačila in izplačila anuitete v celoti ali deloma po njihovi nominalni vrednosti, zmanjšani za 3% letnih obresti, računajoč od dne položitve bona pri blagajni Privilegirane agrarne banke, odnosno njenih podružnic ali pri blagajni pristojne davčne uprave do njegovega roka za plačilo. V interesu finalnčne službe fonda za izplačilo kmečkih dolgov in po navedenih pogojih se bodo ti boni, sprejemali tudi za poplačilo celotnega, dolga dolžnikov po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Če se bo bon, ki bo izročen davčni upravi na račun ali za plačilo teh anuitet, glasil na večjo vsoto, kakor znašajo dolžne anuitete dotičnega dolžnika, in sicer obenem z zaostalimi obrestmi, obračuna banka dolžniku razliko v korist prihodnjih anuitet ali. izrednega odplačila po želji dolžnika, če pa teh ni, to je če je dolžnik plačal ves svoj dolg in je ostal neki višek, ki se mu ima vrniti, mu bo banka izdala nov bon iste serije, ki se bo glasil na ta višek, ki je enak razliki izmed predloženega bona in izkoriščenega zneska za izplačilo dolga. Če predloženi bon ne zadostuje za plačilo dospelih anuitet, bo banka obračunala razliko in dolžnik jo bo plačal v gotovini po pristojni davčni upravi.
Na sprejeti bon bo izdala banka dolžniku na uradnem obrazcu potrdilo, ki se mora glasiti na nominalni znesek bona z označbo njegove serije in števila. Potrdila se napišejo v treh primerkih, od katerih sc eden izda dolžni-
ku, (Iriigi pa se pošlje Privilegirani agrarni ibamki, oziroma njeni podružnici, obenem z bonom kol vrednostnim pismom. Na potrdilu je treba izraziti, v kakšen namen želi dolžnik, da se mu porabi morebitni višek vrednosti bona preko dospelih anuitet, to je za odplačilo naslednjih (še nedospelih) anuitet ali za izredno odplačilo.
Po sprejemu bona bo Privilegirana agrarna banka v Beogradu, oziroma njena pristojna podružnica preizkusita pravilnost bona, bo izvršila obračun zaostalih obresti pri dolžnikovih dospelih
anuitetah kakor tudi obračun vrednosti bona na način, kakor je to pojasnjeno v prvem delu tega razpisa. Potem bo izvršila razbremenitev dotičnoga dolžnika za znesek plačanih anuitet, o čemer bo obvestilai dotično davčno upravo, da to provede tudi v spisih za izterjanje anuitet.
Kolikor bi bilo treba dolžniku vrniti kak presežek, bo Privilegirana agrarna banka v Beogradu izdala nov bon iste serije na ta presežek in ga bo dostavila dolžniku naravnost preko njegove občinske oblasti obenem z obračunom.
Odredba o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
»Službeni list« z dne 9. oktobra 1940, kos 81. je objavil gornjo odredbo obenem s statutom. Ker smo prepričani, da bo pri izvajanju te odredbe sodelovalo tudi naše zadružništvo, jo prinašamo dobesedno, obenem s statutom.
Člen 1. Zaradi enotne organizacije in izvedbe poslov za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami v dravski banovini se kot sestavni del banske uprave ustanavlja banov, prehranjevalni zavod s sedežem v Ljubljani.
Zavod je samostojna pravna oseba, protokolirana pri trgov, sodišču v Ljubljani, in je neposredno podrejen banu.
Člen 2. Ban more po zaslišanju vodje zavoda v važnejših gospodarskih središčih, v mestih in na deželi, ustanoviti podružnice banovinskega preh ran j eva 1-nega zavoda, ki jim pri tej priliki določi tudi območje.
Podružnice so samostojne pravne osebe, protokolirane pri pristojnem trgovinskem sodišču. One vrše svoje po-
sle samostojno pod nadzorstvom banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani.
Člen 3. Poslovanje banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljanii in njegovih podružnic se vrši po trgovskih načelih. Izdatki morajo biti pokriti z dohodki. Morebitni presežki se morajo uporabiti za prehrano eksistenčno ogroženih slojev prebivalstva.
Morebitne primanjkljaje podružnic pokrije banovinski prehranjevalni zavod. primanjkljaj banovinskega prehranjevalnega zavoda pa banovina.
Člen 4. Podrobnejša določila o ureditvi in nalogah zavoda in podružnic izcln v lastnem področju ban s statutom.
Člen 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine.«
Kr. hunska uprava dravske banovine
Ljubljana, 5. oktobra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen, s. r.
Statut
o poslovanju »Banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani«
§ 1. Naloge.
Prehranjevalni zavod ima tele naloge:
1.	Nabavlja življenjske potrebščine za potrebe prebivalstva dravske banovine.
2.	Skrbi, da se nabavljeno blago po potrebi pravilno in predpisno predela in vskladišči.
3.	Skrbi, da se razpoložljive zaloge porazdele za potrošnjo prebivalstva po preskrbovalnih načrtih, ki jih izdaja ban.
4.	Oskrbuje dobavo odvečnih količin življenjskih potrebščin za izvoz.
Ban more zavodu po potrebi poveriti tudi druge naloge.
§ 2. Organizacija.
Banovinski prehranjevalni zavod je banovinski zavod, podrejen neposredno banu.
Prehranjevalni zavod more po odredbi bana za posamezne posle, 'ki po svoji naravi zahtevajo ločeno poslovanje, osnovati ločene poslovne skupine, ki pa ostanejo sestavni deli zavoda.
Prehranjevalni zavod more z odobrenjem bana po potrebi osnovati podružnice ali poslovalnice za določene okoliše, ki izvršujejo kot opolnomočenci zavoda za te okoliše vse ali nekatere izmed nalog § I.
§ 3. Centrala.
Banovinski prehranjevalni zavod odloča predvsem:
I. o vprašanjih organizacijo „svoje službe, posebno o načelih in navodilih
za notranje poslovanje podružnic in poslovalnic;
2.	o nabavi in porazdelitvi, življenjskih potrebščin v skladu z banovinskimi preskrbovalnimi načrti;
3.	o enotni izvedbi nabav in določitvi enotnih pogojev za dobave, predelave in. vskladiščenja;
4.	o politiki cen v okviru banovinskih preskrbovalnih načrtov, v kolikor cene niso uradno določene;
5.	o oskrbi poslovnega kapitala in preodkazu potrebnih obratnih kapitalov podružnicam in poslovalnicam;
6.	o celotni kontroli v poslovnem in finančnem pogledu;
7.	o vodstvu potrebne statistike;
8.	o potrebni izravnavi blaga med posameznimi okoliši, za katere obstoje podružnice ali poslovalnice, v skladu z banovinskimi preskrbovalnimi načrti.
§ 4. Predsedstvo.
Zavodu načeluje predsednik. V primeru zadržanosti nadomešča predsednika pod pr ed sodn ik.
Predsednika in podpredsednika imenuje in razrešuje ban.
Predsednik vodi vse poslovanje in zastopa zavod na zunaj.
Predsednik predseduje sejam gospodarskega sosveta in sklicuje seje.
Predsednik izdaja po odobrenju bana natančnejše splošne odredbe za poslovanje zavoda, njegovih podružnic in poslovalnic.
Predsednik in podpredsednik položita zaobljubo v roke bana.
§ 5. Sosvet.
Prehranjevalnemu zavodu je pri-deljen gospodarski sosvet, ki sestoji iz
največ 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov.
Člane gospodarskega sosveta imenuje ban.
Seje sosveta skliče predisednik banovinskega prehranjevalnega zavoda. Sosvet oddaja mnenja o stavljenih vprašanjih bana ali predsedmika zavoda o splošnem poslovanju zavoda in prehranjevalne službo. V vseh teh vprašanjih more tudi samostojno staviti predloge.
Članstvo v sosvetu je častno'. Zunanjim članom sosveta se povrnejo stroški.
§ 6. Osebje,
Potrebno upravno in trgovinsko uradništvo prehranjevalnega zavoda, njegovih podružnic in poslovalnic imenuje ban po zaslišanju predsednika zavoda.
Vodilnim uradnikom podeli ban po potrebi prokuro po zaslišanju predsednika zavoda.
§ 7. Podružnice.
Podružnice poslujejo po predpisih in odredbah prehranjevalnega zavoda.
Vodjo podružnice imenuje in razreši po zaslišanju predsednika prehranjevalnega zavoda ban.
Vodja je opolnomočen poslovodja prehranjevalnega zavoda in je temu odgovoren za redno poslovanje.
§ 8. Podpisovanje tvrdke.
Prehranjevalni zavod podpisuje svojo tvrdko tako, da se poleg napisanega, odtisnjenega ali tiskanega besedila tvrdke podpišeta dva za podpis upravičena funkcionarja zavoda.
Upravičeni podpisovati so: predsednik in podpredsednik ter uradniki, ki jim je podeljena prokura.
Če podpiše prokurist mora sopod-
pisnik biti predsednik ali podpred-sed n i k.
Za podružnico (poslovalnico) podpiše v od j a podružnice kot pooblaščenec.
§ 9. Finančno poslovanje.
Začetni obratni kapital za: opravljanje njegovih nalog oskrbi prehranjevalnemu zavodu dravska banovina.
Za tekoče poslovanje more zavod po odobrenju bana najemati tudi kratkoročna posojila.
§ 10. Letni obračun, račun bilance, račun zgube in dobička in poslovno poročilo.
Prehranjevalni zavod mora predlagati banu v odobritev letni obračun, račun bilance, račun zgube in dobička in poslovno poročilo za preteklo leto najkasneje do konca meseca januarja.
Zavod mora predložiti banu obračun, račun bilance, račun zgube in dobička ter poslovno poročilo o stanju poslov tudi med letom, če se to zahteva.
§ 11. Likvidacija.
Če preneha potreba po obstoju prehranjevalnega zavoda, odloči o razpustu ban.
Iz premoženja zavoda in podružnic se pokrijejo predvsem vse obveznosti zavoda in podružnic. Eventuelni presežek gre v dobro banovine, ki tudi krije eventualni primanjkljaj.
§ 12. Ta statut stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Kr. banska uprava dravske banovine Ljubljana, dne 5. oktobra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen, s. r.
Zvezine objave
Člani upravnega odbora ne morejo priti v obveznost nasproti lastni zadrugi
Pri mnogih zadrugah, tako kreditnih kakor nekreditnih, so elani upravnega odbora v dolžniškem razmerju nasproti svoji lastni zadrugi. Vse te opozarjamo na § 26. zakona o gospodarskih zadru-gah, ki se glasi:
»Član upravnega odbora ne sme priti no kot dolžnik ne kot porok v obveznost nasproti zadrugi brez pismene odobritve nadzornega odbora, izdane na podstavi sklepa seje nadzornega odbora.
S pravili ali s sklepom skupščine se sme dajanje kredita članom upravnega in nadzornega odlbora in uslužbencem zadruge popolnoma prepovedati, omejiti ali vezati na posebne pogoje.
Član nadzornega odbora ne sme opravljati svoje dolžnosti v poslih zadruge, pri katerih je sam prizadet, marveč mora takšen primer takoj javiti ostalim članom nadzornega odbora.«
Prvi odstavek tega paragrafa predpisuje, da sme član upravnega odbora le tedaj dobiti posojilo, le tedaj biti porok in le tedaj se zadolžiti pri zadrugi, če je nadzorni odbor na svoji seji o tem sklepal, posamezno zadolžitev odobril ter pismeno obvestil o svojem sklepu člana upravnega odbora. To predpisuje novi zakon o gospodarskih zadrugah in velja zaradi tega le za obveznosti, katere je prevzel član upravnega odbora potem, ko so bila nova pravila že registrirana. Na stare, pred sprejetjem novih pravil nastale obveznosti, sc ta omejitev ne nanaša. — Odstavek drugi istega paragrafa določa tudi, da se sme s pravili ali s sklepom skupščine
dajanje kredita članom upravnega odbora tudi popolnoma prepovedati.
Če ne določajo pravila ničesar, gornji pogoj pri sprejemanju obveznosti za člane nadzornega odbora ne velja.
Uvoz iz inozemstva
Za zadruge, ki uvažajo umetna gnojila, stroje in druge stvari iz inozemstva je važno tole: Doscdaj so morale imeti potrdilo od Glavne zadružne zveze, da so dosegle osvoboditev plačila skupnega davka na poslovni promet pri uvozu (toč. 7., čl. I7. uredbe o skupnem davku na poslovni promet). Po okrožnici Glavne zadružne zveze od 27. septembra. je sedaj za to potrebno potrdilo pristojne revizijske zveze in ne več Glavne zadružne zveze v Belgradu. Naj se torej zadruge po tem ravnajo.
Zamenjajte stare kovance
Prizadeti se opozarjajo, da poteče 20. t. m. skrajni, rok za zamenjavo starih kovancev po l din, na dam 31. t. m. pa končni rok za zamenjavo starih srebrnikov po 20 din. Zaradi tega se ime-jitelji imenovanih kovancev opozarjajo, da v lastno korist denar zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah in sicer stare kovance po 1 din do 20. t. m., srebrne kovance po 20 din pa do zaključno 31. t. m., ker po preteku teh rokov ne bo več mogoče tega denarja zamenjati. Pod blagajnami Naredne banke se razumejo tako centralne blagajne, kakor tudi blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa vse državne blagajne, pri katerih se sprejemajo vplačila, oziroma vrše izplačila, kakor
n. pr. glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica itd. kolikor bi 'kdo imenovani denar poslal Narodni banki ali pa navedenim državnim ustanovam, se bo kot dan oddaje štel tisti dan, ko bo denar oddan. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Občni zbor Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug
12. septembra jei bil v Belgradu občni zbor Glavne zveze srbski h kmetijskih zadrug. Vodil ga je predsednik Voja Djordjevič, ki je v svojem nagovoru pozival na zadružno zavest in konstruktivno in bratsko sodelovanje vseh zadružnikov. Na občnem zboru se je namreč pojavila močna opozicija, ki je s hrupom motila občni zbor. Pri volitvah pa je dobil kljub temu sedanji odbor 866 glasov, dočim jih je dobila opozicija le 541.
Zadružna razstava v Varni
17. avgusta je bila odprta v lepem bolgarskem mestu ob Črnem morju zaci ružna razstava j ugoslovansko-lbolgar-skega zadružništva. Razstave se je udeležila tudi Zadružna zveza, ki je s krasno izdelanimi diagrami prikazala razvoj našega zadružništva od ustanovitve Zadružne zveze. Ob tej priložnosti je mogel videti zastopnik Zveze, kako dobro je razvito bolgarsko zadružništvo in koliko se moremo tudi mi Slovenci naučiti od te skoro zadružne države. Razstavo, ki jo je priredil jugoslovan-sko-bolgarski zadružni institut, je obiskalo okrog 55.000 ljudi.
Kako plačujejo kmetje svoje dolgove
Po poročilu Privilegirane agrarne banke so dolžniki, katerih dolgovi so bili prenešeni po določilih uredbe o
likvidaciji kmečkih dolgov na PAR, plačali vsega skupaj 367,580.000 din. Prav zanimiva je statistika, ki pove, da so dolžniki plačali
v	letu	1937.	.	.	.	din	143,474.000.—
v	letu	1938.	.	.	.	din	130,426.000.—
v	letu	1939.	.	.	.	din	73,357.000.—
v	letu	1940.	(do	dne
I. maja)	.	.	.	din	20,125.000.-
skupaj torej . din 367,380.000.— Največ so torej dolžniki plačali v letu 1937. ob zapadlosti prvega letnega obroka, najmanj pa lani, ko je skupni znesek vplačil padel skoraj za polovico. Ta padec nas ne iznenadi, če pomislimo na velike mednarodne pretresljaje, ki smo jih doživeli lani in ki so imeli svoj odjek tudi v našem gospodarskem življenju. Pričakovati moramo, da tudi letos vplačila ne bodo posebno visoka, saj so poročila o letini zaradi raznih elementarnih nezgod malo razveseljiva in zato tudi kmet ne bo mogel v celoti izpolnjevati naloženih mu obveznosti.
Statistika pove, da je tudi letos slovenski kmet med naj prid nej širni plačniki, saj je od letos dobljenih 20,123.000 din bilo vplačanih na ozemlju ljubljanske podružnice 6,834.000 din, dočim sta ostali podružnici neprimerno manj dobili (zagrebška 1,674.000 din in sarajevska celo samo 793.000 din) in je samo na območju centrale bilo več inkasiranega, namreč. 10.822.000 din.
Zadružni tisk v naši državi. V J ugo-slaviji izhaja 25 zadružnih listov v skupni nakladi 100.000 izvodov, od česar odpade na slovensko zadružništvo ena
tretjina.	; . ,
*
Zadružništvo je obvezen predmet na 18 ameriških univerzah.
Literatura
Najnužnije narodne potrebe. Anketa Gospodarske sloge; obradili dr. It. Bi-eanić, ing. j. Mibletić, ing. D. Štefek. Zavod za proučavanje seljačkog i narodnog gospodarstva, Zagreb, l‘)4().
Zavod za proučavanje seljačkog i narodnog gospodarstva v Zagrebu jc skušal po podružnicah Gospodarske sloge na podlagi ankete ugotoviti gospodarske potrebe kmetov. Odgovorilo je nad 2000 gospodarjev. Ti odgovori so pretresani v gornji brošuri.
Zelo zanimivo dejstvo je, da ne stoji na prvem mestu kmečkih zahtev zahteva po zvišanju cen kmetijskih pridelkov, temveč zahteva po zaposlitvi izven kmetijstva, bodisi po zaposlitvi pri javnih delih, bodisi po zaposlitvi v industriji. Na drugem mestu so hrvaški kmetje v tej anketi zahtevali ceneno prehrano in ne povišanje cen kmetijskim pridelkom, seveda je ta zahteva prišla do poudarka predvsem v pasivnih in živinorejskih krajih. V brošuri se poudarja tudi zlo kapitalističnega trga, ki obstoja zlasti v velikih diferencah v cenah žitaric. Razlike v cenah, po katerih kupuje pšenico kmet istočasno v raznih krajih Hrvaške, presegajo tudi 100% ; enako razliko so dosegle v zadnjih letih sezijske diference in skoraj isto razliko v cenah koruze.
Odgovori v tej brošuri naj služijo za osnovo gospodarske politike. Ker se ugotavljanja opirajo na odgovore gospodarjev samih, bo ta anketa gotovo dragocen doprinos k poznanju hrvaških gospodarskih razmer.
Koledarček Kmečke zveze za 1. 1941. je dotiskan. Čeprav so se od lani vse cene, posebno pa še tiskarske, občutno
zvišale in vkljub dejstvu, da je letošnji koledarček ohranil ne le viso dosedanjo bogato vsebino, temveč je celo izpopolnjen z novimi poglavji in podatki, je založništvo določilo tudi za letos ne-zvišano prodajno ceno, to je 10 din pri skupnem naročilu po KZ, oziroma 12 din pri naročilu posameznih izvodov in v knjigarnah.
Za koledar, ki vsebuje najpotrebnejše podatke in nasvete za vse stroke kmečkega gospodarstva in je vezan v fino platno, opremljen z ličnim svinčnikom in listnico ter SO stranmi prostora za gospodarske zapiske, je ta cena gotovo izredno nizka ter omogoča nabavo tega nepogrešljivega gospodarskega priročnika vsakomur, tudi najmanjšemu kmečkemu gospodarju. Najboljši dokaz za vrednost tega koledarja je dejstvo, da ga zmanjka vsako leto že pred novim letom.
Naročila naslavljajte na Kmečko zvezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 38.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din —.—; rudninski super-fosfat v papirnatih vrečah a Din 132.—, v juta vrečah a Din 142.—; kalijeva sol po 100kg Din 158.—; kostni superfoisfat Din 142.—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 238.—; apneni dušik v juta vrečah Din 186.—; kostna moka Din 105.—; nitrofoskal I. v vrečah Dim 190.—, nitrofoskal II. v vrečah Din 165.—; modra galica 7.25; žveplo —.—. Pri vagon-skom odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODARDU ŠTEV. 10., 1940
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov. Tudi velja pri vseli vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. ?. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
#
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Toplicah, z. z n. j., bo v nedeljo 27. oktobra 1940 ob 7 zjutraj v iposlovinih prostorih.
#
Občni zbor Strojne zadruge v Dragonji vasi-Mihovcih, r. z. z o. z., bo 25. oktobra 1940 ob 2 popoldne v načelnikovi hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 4. Volitve upravnoga odbora in namestnika. 5. Volitve nadzornega odbora in namestnika. 6. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Dolu pri Hrastniku bo v
nedeljo 27. oktobra 1940 ob pol 9 dopoldne v dvorani Društvenega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o rednem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Sklepanje o sej-
nem sklepu od 1. XI. 1939, točka 2. 4. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 5. Dopolnilne volitve. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina nabavne zadruge »Lipa« v Ljubljani, z. z o. j., bo 17. oktobra 1940 ob 20. v prostorih Nove izaložbe v Ljubljani, Kongresni trg 19. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora: predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo poročijo. 3. Poročilo in predlogi nadzornega odbora. 4. Sklepanje o računskem zaključku in o pripisu čistega dobička. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Slučajnosti.
Izredna skupščina Stavbne zadruge »Lastni dom« v Mariboru, z. z o. j., bo 24. oktobra 1940 ob 10 dopoldne v pisarni zadruge. Dnevni red: 1. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 2. Volitev članov upravnega odbora in namestnika. 3. Volitev članov nadzornega odbora in namestnika. 4. Odobritev prodajo in nakupa nepremičnin.
Izredna skupščina Tiskarne sv. Družine v Murski Solroti, z. z o. j., 1k> 10. oktobra 1940 ob 14. uri v mali dvorani »Našega doma« v Čren-sovcih. Dnevni red: 1. Predlogi dn pritožbe zadružnikov. 2. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 3. Vplačilo deležev in pristopnine, ki je določena na 10 din. 4. Nakup strojev. 5. Slučajnosti.
Izredna skupščina Hranilnice in posojilnice v Tržiču, z. z n. j., bo v nedeljo 27. oktobra 1940 ob 11 dopoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Dopolnilna volitev v upravni odbor. 2. Sprememba in dopolnitev pravil, § 24., ki bi se v drugem odstavku dopolnil takole: »Član upravnega odlmira ne sme biti in ne ostati uslužbenec zadruge, izvzemši enega vodilnega uslužbenca, in me oseba... 3. Sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov. Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši 17. novembra 1940 ob 11 dopoldne druga skupščina na istem mestu im z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa me glede na število navzočih zadružnikov.
Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Višnji gori, z. z o. j., bo 3. novembra 1940 ob pol 8 zjutraj v dvorani pri fari. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Reorganizacija zadruge. 3. Predlogi in pritožbo zadružnikov. 4. Slučajnosti.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto. • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo ® Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Ceferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.