r m E«jT«eji državah V«J> MTMldO ... Za pol leta..... Zt New York cdk> leto . Za inosematvo cdo teto n Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally the United States. lamed evet j day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELETOM: 00KTL4JTDT 3870 Entered m Second 01ms Matter, September SO. 1903, at the Post Office at New York, W. Y., under Act of Congress of March NO. l. —— 178. — *TEV. 178. TELEFON; OORTLA1TDT 2876 HEW YORK, SATURDAY, JULY 31, 192C. — SOBOTA, '» JUUJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV POLOŽAJ NA FRANCOSKEM Davčni predlogi Poincareja bo bili sprejeti v komiteju. — Ministrski predsednik je obljubil, da ne bo nasprotoval določbi za zvišanje plač poslancev. — Francoska in belgijska vlada skušata koordinirati napore za stabiliziranje valute. PARIZ, Francija, 30. julija. — Z devetnajstimi glasovi proti desetim je finančni komitej poslanske zbornice odobril nove davčne predloge Poincareja, Ministrski predsednik je fciil trikrat prisiljen nastopiti ter izjaviti, da ne more sprejeti uveljavljenih skrčenj in na koncu je zmagal s svojimi nazori. Včeraj zvečer ni bilo še znano, če bo pričela poslanska zbornica danes z debatami glede novih fiskalnih odredb. Na temelju nove odredbe, po kateri posluje poslanska zbornica, mora biti poročilo komiteja objavljeno v oficijelnem listu štiri in dvajset ur pred pričetkom debate. Natiskano je bilo včeraj ob polnoči in vsled tega ne bo pot.ekel rok pred polnočjo in debata ne bo mogla biti o-tvorjena danes popoldne. . Finančni komitej je dodal predlogom Poinca reja določbo, da naj se zviša plače poslancev od 27,000 frankov na 45,000 frankov na leto. Kot dober politik je obljubil Poincare, da ne bo nasprotoval, če bodo člani komiteja odobrili njegove načrte. Komitej je sprejel tudi nadaljni amendment, ki določa, da mora plačati vsak tujec, ki pride v Francijo, vstopnino v znesku 200 frankov. Poincare se ni hotel zavzeti za to, a rekel, da ne bo nasprotoval, če bo večina poslanske zbornice prejela ta predlog. Določeno je, da bodo šli dohodki iz tega vira v poseben sklad, katerega bodo uporabili, da podpro frank na denarnem trgu. Splošno se je napovedovalo včeraj zvečer, da bo dobil Poincare ugodno glasovanje, a ne 358 glasov, katere je dobil, ko je prvič nastopil v zbornici. Dosti je poslancev, ki ne žele strmoglaviti vlade, ki pa so malo pripravljeni glasovati za nove davke in vsled tega se bodo vzdržali glasovanja. Predloge Poincareja bodo vsled sicer dobile manj kot polovico glasov zbornice, vendar pa so izgledi, da bodo sprejete, zelo dobri. PARIZ, Francija, 30. julija. — Ameriški poslanik Herrick, ki bi mora) odpotovati ta teden na počitnice v Združene države, je predložil svoje od-potovanje do odgodenja francoske poslanske zbor-n.lce* v^08^anik želi ostati v najtesnejšem stiku s finančno krizo in razvoji v položaju, da se bo lahko vrnil v Ameriko z najnovejšimi podrobnostmi. Mogoče se bo poslanik najprvej napotil k predsedniku Coolidge-u, ki se mudi na poletnih počitnicah v gorah New Yorka, da mu poroča glede položaja v Franciji. Vlada Združenih držav se zanima za evropske zadeve, posebno za francoske. Predsednik hoče dobiti prvovrstna poročila od svojih poslanikov v Franciji in Angliji. Mesto, da bi ostal v Ameriki tri mesece, kot običajno, bo najbrž skrčil svoje počitnice ter se vrnil semkaj koncem septembra, da bo tukaj pri zopet-nem otvorjenju parlamenta. Pastor jeva vdova v velikih škripcih. Vdova je molčeča in mirna. — Vsi dokazi krivde so skrbno prikriti.— Sestanek dr. j Halla z. Mrs. Mills v usodepolni noči je bil baje sporočen Mrs. Hall. K onec stavke newyorskih motormanov. Samomor političnega begunca. CARIGRAD, Turčija, 29. julija. Kara Kemal, ki se je baje udeležil zarote proti predsedniku tur- Vid na razdaljo. PARIZ, Francija, 29. julija. — V navzočnosti generala Ferrie, Aefa francoske brzojavne službe ter profesorja Fabrie z vseučilišča Sorbonne, se je vprizoi ilo včeraj v Meliuaison eksperimente, Kii * • • -i > ' bit obsojen na smrt. je izvršil vče-kojih uspeh se smatra za potrdi- tev razkritja metode vida na razdaljo. Na kratko rečeno, obstaja nova iznajdba iz trenutnega prenašanja premikajočih se slik potom brzo-java ali radija. SOMERVILLE, N. J., 30. julija. — Nenadna aretacija Mrs. Frances Stevens Hall radi umora njenega moža. Rev. Halla, pastorja v New Brun$\vieku ter njegove ljubice Mrs. Mills, je bila posledica dokazov, da je bila v noči umora žena pastorja informirana o sestanku svojega moža z Mrs. Mills in da je takoj po tej informaciji zapustila hišo. Barbara Tough, služkinja v hiši dr. Halla, je baje v dotiČni noči telefonirala Mrs. Hall, da je videla njenega moža, Rev. Halla ter Mrs. Mills skupaj na klopi v Buccleuch parku, nedaleč od Prillip8 farme, da je novo preiskavo povzročila nadaljna služkinja, sedanja Mrs. Louise Geist Riehl. Soglasno z novo verzijo je Mrs. Hall zapustila svoj dom kmalu po tem telefonskem klicu in sicer z avtomobilom, v spremstvu svojega brata, Willie Stevensa ter svojega šoferja, Petra Tumultyja. Po tem včerajšnjem razkritju se je tudi izvedelo, da se obrača preiskava proti dvema nadaljni-ma osebama kot sokrivcema^in da je aretacija obeh vrjetna. Prva priča, katero je poiskal včeraj okrajni pravdnik Bergen, je bila Mrs. Jane Gibson, imenovana "pig woman", ki je igrala veliko vlogo tekom prvotne preiskave. "Pig woman" ima farmo v bližini Phillipsove farme. Rekla je, da je v noči umora jahala mulo po posestvu Phillipsa, ko je videla v luči avtomobilskih svetilk obraz Mrs. Hall. Mrs. Hall se je sklanjala nad predmet, katerega ni mogla razločno videti, o katerem pa je pozneje domnevala, da bilo truplo umorjenega pastorja. Pred štirimi leti so razne priče napadle ter diskreditirale povest Mrs. Gibson. Izprva zelo glasna je postala konečno zmedena in vsled tega ji ni nikdo vrjel. * Verodostojnost Mrs. Gibson kot priče pa je bila zopet ustanovljena pred kratkim vsled važnih novih pričevanj. Iz prvega početka se je spoznalo, da je pričevanje Mrs. Gibson skrajne važnosti. Danes, ko se zre na slučaj v povsem novi luči, je postala "pig woman" zopet skrajno važna. Privedli so jo pred pravdnika Berge-na, ki jo je na dolgo zaslišal. Vse njene izjave so poslušali z največjo pozornostjo. Rekla je, da je Al rs. Hali vzkliknila: O, Henry, — ter nagovorila s tem moža, katerega je Mrs. Gibson identificirala kot Henry Carpenterja, nečaka Mrs. Hall. Glede aretacije Mrs. Hall je re kel Carpender včeraj zvečer: Jaz ske republike Kemal paši in ki je1 ne morem reči ničesar. Bil sem v Stavka uslužbencev new yorskih podzemeljskih železnic je definitivno končana. — Voditelji " so opustili načrt, da vprizore general, stavko. Voditelji hočejo skleniti kompromis. Filipinski voditelji so sedaj pripravljeni skleniti kompromis. — Zaenkrat zahtevajo večjo avtonomijo. — Glede neodvisnosti naj bi glasovalo pozneje. se Stavka uslužbencev Inter-borough Rapid Transit je srečno končana, kajti voditelji stavke so smatrali za najbolj pametno če popuste, potem ko so uvideli, da ni mogoče izvesti splošne stavke vseh uslužbencev prometnih sredstev v New Yorku. Na zborovanju stavkarjev v Manhattan Casino na 155. cesti in 8. Avenue, katerega se je udeležilo kakih dvesto mož, so izjavili voditelji stavke, Edvard Lavin, Joseph Plielan, Harry Bark in James "Walsh, da je stavka'končana ter so svetovali stavkarjein, da naj danes posamič zopet naprosijo za službo. Kot vzrok za konec stavke ter posebno za opustitev načrta splošne etavke, ki naj bi se pričela jutri, je navedel Lavin, da se ni posrečilo pridobiti za idejo izurjenih (skilled) uslužbencev. Prijavilo se je sicer kakih 10,000, 'ki so bili pripravljeni od- RAZ0R0ŽENJE KATOLIKOV V MEHIŠKI REPUBLIKI Vlada se boji zarot, ko jih namen je bila revolucija. — Duhovniki so zapustili cerkve. — Diplo-matje nameravajo vprizoriti akcijo. — Katoliško duhovništvo ovira zgrajenje Mehike. — Papež bo mogoče izrekel nad Mehiko interdikt. MEXICO CITY, Mehika, 30. julija. — Vlada je izdala ukaz, naj se razoroži vse katolike ter prepovedala vsem državljanom nositi orožje brez posebnega dovoljenja. Ta akcija je sledila poročilom detektivov, da imajo katoliki tajne sestanke v privatnih stanovanjih, da kujejo zarote proti vladi in da skušajo nakupiti orožje in municijo. Kljub molku uradnikov se je izvedelo, da je naročil načelnik zvezne policije svojim agentom, naj opazujejo domove odločnih katoličanov. Škofje, ki so podpisali pastirsko pismo, s katerim se je prekinilo službo božjo v cerkvah, niso bili še poklicani v urad generalnega pravdnika, ker čakajo uradniki direktnih povelj predsednika Cal-lesa. Urednik'katoliškega lista El Faro je bil aretiran ter odveden v ječo, obdolžen objavljenja člankov, ki so škodljivi vladi. Naprave lista so bile zaprte in kopije zaplenjene. Prekinjenje službe božje, prvotno nameravano za v soboto ob polnoči, je pospešil nadškof za en dan. Številni Indijanci iz držav v bližini glavnega mesta so dospeli k romarski cerkvi Guadelupe, da jo zavarujejo. Baje so vsi oboroženi. Pričakujejo, da bo prišlo pri tej cerkvi v soboto do velikih izgre-dov» ^er izjavljajo Indijanci, da ne bodo dovolili je imel pogovor z George Keega-■ stavo, s katerimi bi se otvorilo vladnim agentom polastiti se božjega hrama in da nora, podpredsednikom in obrat- javna zemljišea za razvoj gumija bodo rajše prelili zadnjo kapljico svoje krvi v o- Indi- MANILA, Filipini, 30. julija. — Dosti je vzroka za domnevanje, da bodo filipinski politiki, ki zahtevajo sedaj popolno in neposredno neodvisnost otočja, konečno vendar sprejeli ponudbo povečane avtonomije v domačih zadevah. Privolili bodo najbrž v to, da ohranijo Združene države kontrolo nad vojaško in mornariško postojanko pri Corregidor in Navite, carinsko službo ter vodstvo zunanjih zadev in da je nastanjen tukaj ameriški komisar, ki bi varoval ameriške interese. Neki ivsok filipinski uradnik, ki ni za nobeno drugo stvar kot absolutno neodvisnost, je rekel, da bi se zavzel za tak načrt s sploš-' j nim ljudskim glasovanjem. Vpra-' šanje je seveda, če bi hotel ameriški kongres pristati v tako uravnavo. Cim dalj Časa se mudi tukaj Carmi Thompson delegacija, tem bolj prepričani so njeni člani, da ,„..,, , Je treba rešiti politični problem loziti delo, a to so bili navadni de- M _______n- j. , , predno se pnene razpravljati o lavci, možje na platformah, kojili mesta je lahko zasesti z drugimi. Nadalje je sporočil Lavin, da vprašanju ekonomskega razvoja. Tudi če bi sprejela filipinska zakonodaja ali ameriški kongres po nim vodjem Interborougli, ter mu rekel, da bodo dobili vsi stavkar-ji stara mesta za staro plačo, a brez pravic senijornosti in da se morajo oglasiti vsi posamič. Uradniki družbe pa so izjavili, da bodo zopet nastavljeni le oni. kojih mesta še niso zasedena in ki imajo dober rekord. Številni stav-karji niso čakali do danes zjutraj, pač pa se podali takoj po zborovanju tjakaj, da dobe stara mesta. j raj samomor. Deklica ustrelila moškega. WHARTON, Ont., 29. julija. McCoya, prodajalca v neki Vihar zahteval številne žrtve. Dvesto oseb je bilo baje ubitih tekom viharja, ki je divjal ves teden v južnih državah ter Za-padni Indiji. ter drugih poljedelskih in mineralnih virov, bi se ameriški kapital najbrž ne udeležil tega razvoja brez zagotovil, da bo še vedno vihrala ameriška zastava nad Filipini za določeno vrsto let. lice NASSAU, Bahamsko otočje. 30. julija. — Tropični hurikan, ki je prišel iz Karaibskega morja ter divjal od ponedeljka naprej preko zapadno-indijskih otokov, je zahteval v Nassau ter baliamskih otokih več kot 150 človeških življenj ter povzročil materijalno škodo, katero cenijo na osem milijonov dolarjev. Več kot 75 ladij je bilo potopljenih ali uničenih Otok Nassau je moral prenesti mestu ves dan ter se ravnokar vr- glavno silo viharja, ki je povzro-nil. E. B Vpmoritve se je udeležil profe- trgovini za preproge v Newarku," sor Belin, iotajditelj metode za N. J-, je ustrelila včeraj na dežel-prenašanje slik potom radija in , cesti v bližini tega kraja 25 let načelnik oddelka ek- stara Kathleen Hardman. Poli-ra- ciji je pripovedovala, da sta bila zaposlena oba v isti trgovini v Glede identifikaenje Mrs. Gibson je rekel: — Ali se pošteno moti, ali pa je povedala nameravano laž. Jaz ne-dolžim nikogar. Jaz imam dovr-Sen alibi. Večerjal sem s prijatelji v oni noči ter ostal pri njih celi večer. Vezuv bluje. Napolj Italija, 30. julija. — Ve- profesor Ho!week, sperimentaeijskega dijskega zavoda. Oba sta dala izraza svojemu' Newarku in da jo je on že tri le-trdnemu prepričanju, da bo v par ta nadlegoval. Pred tremi meseci i zuv je pričeL zopet delovati, ven-mefteeih reien problem vida na je zapustila Newark ter se nasta-f dar pa se glasi, da se ni bati uso-razdaljo, da bo v bodočnosti tele- nila pri svojih tukajšnjih sorod- depolnih izbruhov. Včeraj je bilo tudi videl pred nikih. McCoy ji je sledil ter se na-kcuti neprestano grmenje in ropo-f stanil v isti hiši. 1 tanje v notranjosti kraterja, as ■ ^■ffiSS&iaMiHiB čil velikanska opustošenja na vseh angleških otokih. MIAMI, Florida, 30. julija. - V Nassau je ubil vihar osem oseb V Floridi in Georgiji je izgubilo življenje pet ljudi. Med ubitimi je bil brzojavni delavec, ki je prišel v stik z visoko napeto električno žico. V Sanford je ubilo v spanju moža drevo, ki se je podrlo. Neki železniničar je izgubil življenje, ko je skočil stroj iz tira. SANTO DOMINGO, 30. julija. Pri Saona so naplavili valovi] trupla 54 utopljenih, ki so izgu-| bili življenje, ko je vihar uničil tri skunerje ter večje število manjših dominikanskih ladij. f brambi Device iz Guadelupa, prokovitelji« jancev. RIM, Italija, 30. julija. — Neki vatikanski uradnik je včeraj namignil zastopnikom časopisja, da Filipinski politiki soglašajo pri-1 ™>goče izrekel cerkveni interdikt nad vatno s tem nazorom. Trdijo, da jivieniko. Uostavil je, da se je potom popolnega u-so odkritosrčni glede konečne ne- j stavljenja duhovniške aktivnosti v Mehiki že ustva-^V?™*}"*?^?0' d^mora-jril° stanje. ki je slično cerkvenemu interdiktu in da potrebuje to stanje le še potrdila potom oficijelne-ga akta. MEXICO CITY, Mehika, 30. julija. — Vspričo položaja, ki je nastal vsled aktivnosti katoliškega klerusa, je izdala največja delavska organizacija, regijonalna konfederacija strokovnih organizacij, jo javno nadaljevati s svojimi zahtevami glede popolne neodvisnosti, ker bi jih drugače volilci strmoglavili. Priznavajo, da ne pričakujejo videti popolne neodvisnosti tekom dobe njih življenja. Izjavljajo, da bi si sami ne drznili predlagati avtonomijo ali plebiscit in da bi morali kričati, če' manifest, v katerem zagotavlja, da je mehiški de- sprejeli. |Ka ^-allesa. Organizacije podpirajo program vla- Seveda bi tak načrt pomenjal lcer 7p1a rlol-nr/.,* —-------- - -i v * * umaknitev Leonarda Wooda kot generalnega governerja. Filipinski voditelji si že dolgo časa prizadevajo iznebiti se Wooda ter so pretili, da bodo nasprotovali vsakemu načrtu za ekonomski razvoj otokov, dokler bo ostal AVood de, ker žele delavci rekonstrukcije svoje dežele, katero zadržuje opozicija katoliškega svečeništva proti postavi, ki ne velja le zanj, temveč za verska izpovedanja. vsa tukaj. Filipinci priznavajo admi-nistracijske zmožnosti Wooda, njegovo poštenost in odkritosrč- nost, a voditelji so prepričani, da predstavlja imperijalizem in da stoji na poti njih ambicij. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo^v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boste vpofitevali svojo korist m naso zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 600 .... $ 9.46 Lir ... ... 100 Din. . ... 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... 200 .. Din. . ... 2.500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .. Din. . ... 6.000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 .. Din. . ... 10,000 .... $183.00 Lir ... 1000 .. $ 3.95 $ 7.60 $11.10 $18.00 Za poSIljatve, ki presegajo DesettisoC DinarjeT aU pa Dvatlaofl Lir dovoljujemo poseben snesku primeren popust. Nakazila p* brzojavnem pisna Izvršujemo v za stroške $L—. najkrajšem Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila amwttkai dolar. Jev v JugmOavIJl In Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manjl znesek 75 centov; od $S5. naprej do $300. po t cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pi-■mimm dogovoru. SAKSER STATE BANK OZ Cortlandt Street pnone: cohtlanixt 4687 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka. ' t leta IMS Je $&092.<73.4?. v besedah: — trimlHJoBe mt ir»tif artf ifleaottri dolarjev in 47 AevatatodeveMaaeMi mm GLAS NARODA, 31. JUL. 1926 GLAS NARODA W , (SLOVENE DAILY) Owned and Published by ELOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Plač« of biwine*« of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "OLAS NARODA" " Voice of tke People3' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado Za pol leta___________________$3.00 Za četrt leta_______________________$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta_____________________$3.50 Za inozemstvo sa celo leto ~..$7.00 Za pol leta ___________________________$3.50 Subscription Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj t« praznikov. Dopku brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 CoHlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- LE MALO JE TAKIH.. V mestu {San Francisco je posloval kot zvezni prohi-bicijski upravitelj col. Net L M. Green. Njegova naloga jc bila preganjati ljudi, ki uživajo dobro vino in pivo, ter paziti na tihtotapce, ki take ljudi zalagajo. Naenkrat so Se začele širiti govorice, da Ned. M. (ireen ni popolnoma "košer". Proti njemu je biJa uvedena preiskava. In pri obravnavi je odkritosrčno priznal: — No, jaz sem tak človek kot so drugi ljudje. Dol-že me vseh mogočih stvari, odkritosrčno pa priznam, da pijem žganje in da ga imam precejšnjo zalogo v svojem stanovanju. Tega nočem zatajiti, ker je res. Zakaj bi ine smatrali za drugačnega kot sem? Pijem kot pije »vsak Ainerikanec, če pride do dobre pijače. i Ned. M. Green je bil seveda spoden iz suhaške službe Združenih držav. { Združene države imajo na tisoče in tisoče prohibi-fcijskili agentov. In Ned. M. Green je bil eden najbolj odkritosrčnih Šn najbolj poštenih med njimi. la roko. Od društva je dobila $2.50 nagrade za svoj trud. Jože Uiti. ilaj Našemu narodu v Ameriki. „ „ „ . ...... . i Pod gornjim naslovom smo Selo Moste pn Ljubljani. Lprejeli ^deči članek: Cenjeni g. urednik! i , . , - , . . . I V sled neprestanega deževja je Pred nekoliko tedni se je neki' • , ,, „ - , - , ... .... „ , ,.„ i obiskala našo domovino strahovi- Jjubljanski list zgrazal nad Izan- MODERNE IZNAJDBE Inže-dneh Tehnika napreduje s strahovito naglico. ,Ysak dan se pojavljajo nove iznajdbe. Zdravniška veda se vedno bolj izpopolnuje. nirji ustvarjajo čuda. Kmalu bo mogoče v par poleteti krog sveta. Radio — največje čudo tega soletja — bo kmalu izpopolnjen. Govornik govori v Londonu, ljudje v Združenih državah ga poslušajo. Ko se je mudil Amundsen v najsevernejših pokra- j ei, češ. * dosIiel 12- 111' v mi sorojaki, ako ga le hoče, ven. f Uiubljano. Vozil se je na Trst in jiiiah, je bil potom radia skoro neprestano viliziranim svetom. v zvezi z ei- dar je pa splošna navada, da tisti j rojakj, kateri se povzpno do kaj višjega, navadno svoje sorojake ' kot navadne pare prezirajo. Po-' maciJe m S1 stanejo frakarji, katerim je občevanje z navadnim poštenim delav-eem preponiževalno. Dobijo se seveda tudi častne izjeme. Bilo je pred več leti. ko je pri- bil zadovoljen s postrežbo na par-niku. Priložnost mu je bila dana i videti skoro celo obal divne Dal-ogrledati starodavni ! Dubrovink, kamor prihaja vsako šel leto več tujeev, posebno pa Nemcev, kateri bojkotirajo italijanska letovišča radi slabega ravnanja z Xeinci v okupirani Južni Tirolski od strani Italije. Sicer je pa Nem- iznasal aparat, s katerim je mogoče gledati na daljavo. Človek bo telefoniral človeku na velikansko razdaljo. Ne bo slišal samo njegovega glasu, ampak tudi njegov obraz bo videl pred seboj. In znanost bo prodirala še globje. Prerokujejo, da bo vratkem mogoče razbrati misli ljudi. Gledanje v nepremostljivo globino bo bodoči čudež, ki ga bo završila moderna tehnika. Tehnika ne bo mirovala. Grebla bo dalje in dalje. Najbrž bomo še mi doživeli iznajdbo aparata, s katerim bo mogoče pogledati Človeku v dušo in srce. Če ne prej, bo takrat konec Kovertove slave. CANTON, O., 29. julija. — Skrivnosten napad s plinom, ki pa ni imel nikakih resnih posledic, na člane družine Don R. Melleta, umorjenega eantonskega publiei-sta, je presenetil preiskovalce, ki skušajo pojasniti umor. i Vdova, njeni štirje otroci ter rs. L lov d Mellett, svakinja u-morjenega, so nekoliko bolni vsled učinkov škodljiveza plina, ki se je pojavil na porču doma Don Melletta. Dva člana cauton-ske policije, ki sta na straži v hiši, sta tudi zaduliala plin,, o katerem pravita, da je bil zoprno sladkega duha. Nikjer v bližini doma ni bilo mogoče najti bombe ali posode, iz katere bi uhajal plin. . Družina se tudi ni mogla spo-, minjati, da bi prišel mimo kak ' avtomobil, predno so začutili plin vem, vem pa, da je bila temu kri-' "" """'V na porču. - iTiU vem pa tudi. da imate samo pol- 1 va deloma njegova osabnost Imel ^ ' . B.«krltj. "presenetljive „ara- je tajnika ,z Berhna tn je at«no- J ve', tikajoča se preiskave glede val v nekem odhcenm boardinsr-» , . , „ , umora Melletta ip ohl inhii \vpni , ,r . m j.- nlajalce namet srečala, da boste umora JieueHa -Je ooijudh \ceraj house na Madison Ave. Ob tistem * . „„ , dobili vsaj 30-odstotno pivo. No reklo se je neki j eas v New Yorku, a kje so vsega- ! mogočne delavske unije, da tega gesla ne izvršijo? Menda tudi pri njih vlada tista velikomogočna sila — "dollar"! I Pozdrav! Joža. v New York na Metropolitan! /v i-^i i * i- • . i eem to privoščiti, ker Nemška Av- Opera neki slovenski lirični tenor. ....................Nastopil je samo štirikrat in kri- strija tudi ne pri->emlje aloven- s VceraJ Jc časopisje porcalo, da je neki u«v-enjak tika ga je grozno razmrcvarila.' ske narona : — Bog ve . . . * Ne samo francoski frank, ampak tudi belgijski je strahovito padel. Vlada je izdala razne nared-be, da ga dvigne v višino. Tudi o belgijski kraljevi družini poročajo, da hočejo pomagati franku. Na belgijskem dvoru so namreč začeli jesti črn kruh. Belgijci so ponosni na svojega kralja, ko se tako žrtvuje za domovino. Ubogi Belgijci. Pa naj še kdo reče, da dandanašnji ni več mogoče nasuti ljudem peska v oči. * Statistiki so dognali, da je na svetu samo dvoje odstotkov ljudi, ki mislijo, dočim jih osemin-devetdeset odstotkov dela. Po mojem mnenju bi ne bilo čisto nič napačno, če bi jih šlo od tistih dveh odstotkov poldrugi odstotek na delo. * Statistikom je treba verjeti, kajti statistiki so učeni in uatauč-ui ljudje. Vsako stvar doženejo, vre izračunajo, vse preiščejo. Tako so naprimer natančno preračunali, kdaj bo šel svet k vragu, kdaj je bil svet ustvarjen, koliko denarja je na svetu, koliko jezikov govore ljudje, itd., itd. Najbolj se je pa postavil tisti statistik, ki je dognal, da je v Ameriki petdeset odstokov vseh zakoncev moškega spola. * Bajka. Vršil se je velik javni shod. Na shodu so bile zastopane vse stranke. Govorniki so grmeli, da je bilo groza. Pozneje se je vnel pretep. Veliko ljudi je bilo ranjenih. Mrtev je bil samo eden. — Mrtveca so ogledovali z vseh strani, pa ga niso mogli spoznati. Zato so ga vrgli v jarek kraj ceste. Mrtvec je bil — Zdrav Človeški Razum. * Francoski fra»k ae vzdrži toliko časa na površju, dokler se vzdrži francoski kabinet. Če pade kabinet, sč tudi franku izpod-rsne. Če pade frank, tudi kebmet nima obstanka. HuawwwagiKJi GIiAS NARODA, SI. JUL. 1926 Gorica z zlato kolajno. Gorica dobi po -mimstrakem primorska politika je dvigala ita-uklepu zlato kolajno za zasluge v'lijanstvo navzgor in tlačila in pe-borbi za italijanstvo in za trpi je- hala vstran Slovence. Tako je ra-nje tekom svetovne vojne. Sled- slo Italijanstvo v Gorici. Ali kanje je bilo težko, zaslug za itali-'ko Italijanstvo* janstvo pa ni nobenih. j Ako si stopil takrat v italijan- Narudnostni boji «o se razvili sko gostilno, so sedeli tam mladi v drugi polovici preteklega stoletja. Avstrijska politika v Pri-morju je dala Italijanom primat, katerega so se krvavo oklenili. — Pod trozvezo je vela Slovanom v Avstriji sovražna politika iz Berlina in Kima. Vsaka malenkostna slovenska pridobitev v Primorju se je pri Italijanih smatrala za kršenje njihovega posestnega stanja, demonstrirali so proti vsaki naši še tako pravični zahtevi in odmevalo je to v rimskem parlamentu. Prav lahek je bil boj za italijanstvo pod zaščito trozveze. Trpeli smo mi Slovenci in se borili za primitivne stvari. Z orjaškim naporom in železno vztrajno- Italijani: Mario Podgriviz, Felice Cociancig, Bruno Podbersig. An- Gcutrum svojim volilcem. V dneh, ko dviga reakcijonarna hidra svojo glavo in nadaljuje nemška socijalna demokracija kuuktatorsko politiko v edinem cilju: strah pred izgubo glasov na račun komunistov, je zboroval o* srednji državni odbor centrums in izdal proglas na svoje volilce. ki je najvažnejši dogodek politič- tonio Mosetig, Giovanni Planscig. i nega življenja Nemčije zadnjih Giusepe Pertout, Augejo Plesnizer j dni in pomeni ka^pot na politič-Francesco Simcig, Luigi,Coilenz /nem razpotju. Manifestirala se je itd. Ako je bila v družbi kaka si-jenotnoBt stranke. — Wirth je iz-gnorina, se je zvala Carmela I javil, da bo v stranki aktivno so-Zwetreanig. Izogibali so se svojih deloval. Manifestirala je republi- priimkov in klicali so se le po krstnih imenih. Sami razgreti Italijani, ki pa so bili pristojni v slovenske gorske, vipavske ali briške občine. Po letu 1848 je segla narddna zavest globoko v dušo našega goriškega ljudstva. Slavna je doba goriških taborov. Ako bi ne bilo avstrijska politika z vso silo in za- stjo smo si končno le nekoliko o-j vrženimi sredstvi ovirala razvoja pomogli. Tu pa je bila avstrijska goriških Slovencev, bi bili Sloven-politika v Primorju že priprav-J ci že davno pred vojno gospodarji ljena, da privede v deželo nem- v Gorici. Tako pa je rastlo umet-štvo, katero bo skupno z italijan-/no italijanstvo in skrajno zaniče- stvom pobijalo slovensko dviganje. Prišla pa je vojna. . . "Piccolo della Sera" je priobčil dolg slavospev Gorici. Kdor bi 11111 verjej, bi moral soditi, da je bilo mesto vedno izključno italijansko in da so se njegovi prebivalci krepko postavili v bran svoj čas nemškim plemcnitašem, potem pa avstrijski oblasti. Slovenci so stali pred vrati mesta in začeli siliti v Gorico šele nekako pred dobrimi petdesetimi leti. — Junaško so jih odbijali mestni I-talijani, ki so znali varovati italijanski značaj Gorice. Zato zasluži goriško mesto priznanje, ka-terepa vidni znak bo zlata kolajna. Kar pravi tržaški list, je gola diščanske dežele ni več, pokrajin-^ potvorba zgodovinske resnice. ! ska uprava je v Vidmu. Pred voj-Cesar Oton III.. je z listino iz no je štela Gorica 30.000 prebival-leta 1001 podelil polovico solkan-] cev, sedaj jih šteje 25.000 in stari Kkega ozemlja oglejskemu patri- Italijan: strahoma gledajo, kake arhu Ivanu I. V tej listini se na- se izseljujejo njihovi trgovci, obrti vaja ime mesta po slovensko: me-, niki in podjetniki. Sedaj čaka Go-j Uto, katero imenujejo Slovenci Go- rico glavni udarec. Trgovsko -riea. . . Slovenski živelj je bil ta-j obrtne zhornice odpadejo in na ko inof-an, tin je dal me»tu ime. ' njihovo mesto stopija ekonomski Tudi razni deli mesta nosijo slo- sveti. Tako izgine goriška trgov-venska imena: Travnik, Pristava,' sko - obrtna zbornica in novi eko-» na Studencu, Stara gora, Strači-' nomski svet bo imel svoj sedež v ce, Gorišček, Kostanjevica Ud. j Vidmu. Italijanski politiki stare Mestni župnik Nepokoj je opi-. Gorice pravijo: potem smo na bal Gorico koncem 16. atoietja. — koncu I Sedaj silno tarnajo in pro-On pravi, da v Gorici govori vse sijo, kažejo s prsti na nevarnost van je bil Slovenec in njegov jezik ne le na munitiipiju, ampak tudi po državnih uradih. Naši ljudje v Gorici so pretrpeli sramote-nja in rane. Na ulici je bil izpo-stavjen Slovenec batinam in kamenju. Slednjič vendar je prodrla na dan slovenska sila kljub vsem oviram. Občudovanja vredna je mo<~ in vztrajnost goriških Slovencev, da so se dvignili kvišku in si ustanovili impo.zujočo pozicijo sredi tolikega nasprotstva in sovraštva. Niso dobili Gorice, ali danes so nastopili časi, ko jo izgubljajo I-i talijani sami. Po vojni je Goriea podlegla Vidmu. Goriško - Gra- jwrebiyalstvo slovensko in furlansko, gospoda govori tudi nemško. Župnik Nepokoj postavlja slovenščino na prvo mesto, zato pač, ker je bila večina prebivalstva sloven -tka, govorilo ue je največ slovensko in potem furlansko, plemeni-taši so znali tudi nemško. Tako je ostalo tudi nadalje. Dotok v mesto je bil vedno slovenski, Iter gravitirajo goriško ravan Špika dolina. Vipavska dolina, Beda in Spodnji Kras. dočim gravitira Furlanija v Tržič in v Trst. Za Furlane ostane Gorica s strani. Naglasa!i so, da je njihovo središče Gradišče ob Soči, Slovenci pa, da je njihovo glavno mesto Gorica. Vodni toki in izhodi iz dolin in z bed določajo ljudska zbirališča in naselišča. Zato ptt je prevladoval v Gorici vedno slovenski rod in iz njega so črpali Italijani svoje vrste. Strahovit pritisk s pomočjo avstrijake oblasti na Slovence je rodil odpadnike, ki so uhajali v italijanski tabor. Vsakdanji kruh je bil zagotovljen poitalijančeucem. Muni-cipij in • trgovska zbornica sta v predvojnem času ščitila trgovino in obrt v italijanskih rokali. — Mestne šole so bile italijanske. Trgovec, obrtnik, podjetnik, ki je hotel kaj veljati, se je moral udati munieipijski volji, nižje ljudstvo, delavci, dninarji, sluge so morali na ukaz potujčevati svoje otroke. Na glavarstvo je -bilo svoj čas vse urejeno. v prid Italijanom. Sodišča so bila italijanska. Avstrijska drugorodcev in naglašajo misijo Gorice, ali pomagalo ne bo nič. Tista Gorica, ki so jo sanjali Marani, Orzan in drugi, se poruši in razvila se bo nova, mnogo po-hlevnejsa, povsem odvisna od Vidma. Gorica pa dobi pri likvidaciji svojo zlato kolajno. S to je odpravljena in s to ji je zaukazan molk in udanost v usodo. (Zvišanje plač. BRUSELJ, Belgija, 30. julija. Med skupnim narodnim komitejem lastnikov železnih rovov in premogovnikov ter delavci je bil sklenjen dogovor, soglasno s katerim bodo dobili železni rudarji desetodstotno, premogarji pa pet-odstotno povišanje plač. Člani obrežne straže WASHINGTON, D. C., 30. jol. V zvezi s tihotapstvom žganja ob obalih New Yorka in New Jersey je bilo dvanajst mož obrežne straže stavljenih pred vojno sodišče. Združene države »in kansko-socijalna misel in stranka je napovedala, da bo katoliški živelj v Nemčiji svoje delo za obnovo in. pravico še razširil. Stranka je napovedala odločen boj skrajni desnici in levici. V proglasu se ugotavlja važnost vprašanja razlasitve nemških knezov. Stranka je odklonila radikalne zahteve, odločila pa je, da se to vprašanje reši zakonitim potom v skladu s pravim čutom nemškega naroda. Njen trud se je začasno izjalovil ob neodgovornosti skrajne desnice in skrajne levice. Ali odnehala ne bo, cilju bo sledila naprej. Stranka bo močneje združila lastne vrste in s tem ustvarila predpogoje pravične ureditve tega vprašanja. — V vprašanju brezposelnosti poudarja proglas, da se to zlo ne da odpraviti z denarno podporo, ampak le z organizacijo dela. Del udati nove oblike, nova sredstva in široke temelje, je naloga centruma. — V mednarodnem stališču bo Nemčija pred vezo narodov postavljena pred važne naloge. Centrum je že mo vodili politiko lastnih na»~el in lastnih misli. Kdor hoče z nami, dobrodošel! Radikalne sile na desnici in levici,pa bomo razorožili! Med veliko pozornostjo je še izvajal bivši kancler dr. Wirth: — K vprašanju sedanjosti moramo imeti pogum, zavzeti jasno stališče. Z golim obravnavanjem kulturnih vprašanj ne bomo dorastli ] razmeram. Z nemškimi nacijonal-ci imamo opraviti kot s skupino liberalnih. Rimu sovražnih konservativnih ljudi z brezmiselnim nacijonalizmom. Ko bo Nemčija vstopila v Zvezo narodov, bomo stali v kritičnem položaju. Jaz sva-' Doječe matere morajo biti rim pred mnenjem, da bo šlo vse| vidne, samo od sebe. Mi bomo svojo inci-jativo morali ravno v Ženevi uveljaviti. — Wirth je nato obdelal ZA ZDBAVJE NOG ČLANEK 188. pre- Tekoni dojenja ne sme mati prenaporno delati. Pogosto se ma- . . teram, ki imajo sprva obilo mle- razmerje Nemene do posameznih , , . ... . , _ w ;. . , ka za svoje dete, množina mleka držav. Govorec o stranki in po-' * , , . . . ... - , zeI° skrči, ko se vrnejo k svojim slancih, je poudaril, naj bodo v , .. . ... ~ , , ; xr hišnim dolžnostim. Številne mate- vodstvu osebnosti, volitev po li- . , . . , , . ^ , . j re morajo trdo delali tekom do- stah pa je smrt osebnosti. Mi ra- ... , * A , , . .. , . jilne dobe, toda delo je treba ob- bimo političnih osebnosti brez ... , . , , . noviti le polagoma. \ ecina mater vplivanja .gospodarskih organiza- cij. Zase ne zahtevam nobenega mesta. Hočem služiti le naši državi z dušo in telesom, ker mora baš katoliški del biti s to državo tesno združen. Edini cilj je: rešitev domovine! Delavski minister dr. Brauns je ni dovolj močna, da bi se lotila svojih rednih dolžnosti vsaj za fi tednov po rojstvu otroka. Do o-nega časa se tok mleka umiri. Izmučen ju vsled prenapornega dela se je treba izogniti s kratkimi počitki med različnimi oprav- Tisoči in tisoči bolehajo na tem, da imajo noge ali otekle ali raz-bolene z raznimi izpuščaji, krčne žile, kurja oče.sa. ozebline in ne vem kaj še vse. Zdravniki raznih držav so u-gotovili, da posebno revnejši sloji trpijo na bolnih nogah prvič radi naprimerne obutve, drugič napačne prehrane ter radi pomanjkanja svežega zraka in solnca. O-troku noga oboli že, če nosi premajhne ali /prevelike Indgavice. Pri odraslih pa nosijo glavno krivdo čevlji. Od desetih oseb, posebno ' ženskah, jili nosi devet premajhne čevlje. Ozek čevelj iiepr<*staiio nekje na prste pritiska in čisto naravno obrambo sredstvo se napravi samo s tem, da se dotično mesto po večkrat preraste. Na ta na-čn nastane kurje oko. Zmotno je mišljenje, da ima kurje oko korenino. Ne. kurje oko le večkratna previa ka kože, katera ima v sredini tudi jedro in to jedro pritiska na živec ter povzroča bolečine. Zato pa razni obliži ali od- < stranjenje kurjega očesa le pomaga le začasno. Ako ostaneš pri isti ozki, tesni obutvi, se bo kurje oko kaj kmalu zopet pojavilo. Rada bi izvedela za naslov svojega brata JANEZA HEXIK-MAN. Pred nekaj leti se j*1 nahajal v Pittsburghu. Pa. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izroči, če bo pa mogoče sam či-tal, naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. On je doma iz Rakitnice pri Ribnici. Slovenija. — Johana Miklavčič, 1032 E. 71. Street, Cleveland, 0. (6x 31—6) POZOR ROJAKI! izjavil, da se strinja z dr. Wirth- kL *>o P<* ""nut počitka om. Socijalno - politično je izvrši-* na P®*elj» vsako uro omogočilo la stranka toliko, da stoji na čelu mednarodne socijalne politike. — Za naše delovanje je merodajen naš svetovni nazor. Delavske mase moramo pridobiti za državno misel in soodgovornost na državi. pokazal pota zunanji politiki Meščanski blok, ki bi načelno od-Neračije, ki so danes od vseh pri-f*"1 socijalno demokracijo, je za znana. Ta samostojna, premišljena, resnična narodna zunanja politika se mora ohraniti tudi v — Zvezi narodov. Ta politika pa je! nas nemogoč. O tem ni nobenega ^vprašanja. Politična vprašanje je zgrabiti vedno konkretno. Iz načelnega programa bo tudi v bodo- možna le, če se notranje-politične C'e vsaka rešitev, kot jo afere razčistijo vseli zastruplja-jočili tendenc, ki ogrožajo ustavni temelj in republikanski karak- zahteva od nas država in ljudska skupnost. Dr. Marx je v velikem govoru ter države. Za dosego teh ciljev potial S|nemiee Strankinega dela bo stranka zastavila vse.svoje mo-1 v bodočnosti, da či, in tem nalogam gre centrum strnjeno nasproti. V debati na zborovanjih je poudarjal bivši kaneler dr. Wirth, se zozi stik med poslancem in volilcem. Jasno in načelno stališče, a odločnost in pogum pred odgovornostjo centruma je dal glavno da mora centrum kljub razočara- '"snov debati P01^^ Nemčije. — ČC IMATE K ATAK MEHURJA ali TEŽKO ODVAJANJE Sant&l Mi4y MELBOURNE, Avstralija, 80; julija. — Avstralska zvezna vlada bo odposlala delegacijo podjetnikov in delavcev v Združene drža ve, da izve, na kakšni podlagi sto ji ameriško gospodarsko živi je-, »je. Ministrski predsednik je sporočil parlamentu, da bo plačala vlada stroške. Upa, da. bo mogoče ■na ta način uveljaviti "boljše od nju nad levičarji in desničarji biti odločen, da pravilno in kot strnjena stranka incijativno vodi politiko. Vse diferenee morajo stopiti v ozadje, politika gleda naprej. Ali ostati moramo republikanci s socijainimi ideali. Wei-marska ustava ni nobena epizoda! Storiti moramo vse, da podpiramo moderni proletarijat in odbiti tudi vsak poskus napada nanj. — Ravno sedaj je jasno, da je naloga demokratičnega centra streti vse reakcijonarae tendence. Ko stopam nazaj v strankino .aktivno politično delovanje, je jasno, da sprejmem .dolžnost, izvršiti omenjene naloge.. Poletni odmor ni za stranko čas odpočitka. Mi bomo naše prepričanje, kot smo ga izdali v proglasu, v poletju razširjali na shodili po vzhodu in na za-padu. Spremljajoč od živahnih ploskov je končal dr. Wirth: — Svoje sodelovanje, ki ga dajem stranki na razpolago, hočem vršiti s trdno voljo v tej smeri, da sodelujem pri nalogah prave naci-jonalne nemške politike v prid domovini in državi. — Poslanec dr. Stegerwald je dejal, da stoji Nemčija pred vstopom v Žvezo narodov. Dawesov načrt v svoji prvotni obliki se ne bo mogel izvesti. Odškodninsko vprašanje knezov bodo rešile ali dežele same, ali se bo uredilo na novo na jesen. Centrum bo v tem vprašanju zastopal še naprej zakonito stališče. Obširno razmotri-vajoč o zakonodajnem delu, je jdr. Stegerwald dokazal, da je gospodarske, socijalne zakone v veliki večini izdelal in apliciral centrum. To pa je največja zasluga delavskega ministra dr. Braunsa in poslancev, ki so mu krepko pomagali. V jeseni bo nastopila borba za koalicijo., Nemčija nima dvo-strankarskega sistema. Nesreča za državo pa je, da socijalna demo- Enotnost stranke je dokumentirana. materi izvršitev mnogo več dela kot bi ga mogla drugače varno izvršiti. Da si pridobi več počitka, je za mater dobro, če doji svoje dete v r.apol nazaj sklonjeni ali j hinjske soli. Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne .in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Če se počutite bolehne, trudne ln popolnoma izčrpane ne obupajte. Kcnečno se je našlo tako zdravilo, ki daje cdpomoč tisočerim v par dnevih. Nufii ^itatelji bodo n fudom zvedeli, da mnogi lisoii utrujenih, iz st- Nu*a-T?na r ' idajo fdadek. poživljajoč ppanec. dober ker morska voda vsebuje sol in ne- I fk, redno delovanje črevesja, stimulira .... . . I jetra in oblsti ln v par dnevih ne boste Kolike ^'la. Kadar imaš razgrete počutili kot nov prerojen Človek. Izdelo- ............_ | vale i Xuga-Tone tako dobro vedo, kuj noijc, Kopiji Jih V mlačni vodi V ista stori v takih slučajih, da prlmorajo l._t • • .__--j , , . vse lekarnarje jamčiti Isto In povrniti i Kateri si raztopil pe.st navadne kn- GENERAL, KI NI BIL GENERAL če. 'Plače rastejo in življensk stroški postajajo manjši, kar imi za posledico splošno «$>rosp«riteto noša je mod podjetniki in - Bromlevska policija je te dni našla v bližini Kevstona brigadne-ga generala Williama Stapple-tona Turnerja ustreljenega v samoti. Samomor. In zdaj policija ugotavlja, da pokojnik nikoli n bil general. Vendar pa se ni u-strelil radi svojih velikih sleparij, marveč raicH neozdravljive bolezni. Policija je preiskala vse njegove dokumente, a je mogla dognati samo to, da je Turner bil v svetovni vojni kot topničar dodeljen angleški poljski artiljeriji v Indiji. Polagoma je dosegel čin rezervnega poročnika. Kot tak je bil leta 1919. odpuščen iz armade in odtlej je njegova življenjska pot zavila v temo. Ko je pred petimi leti prispel v Bromley, je bil že major in je svojim prijateljem razlagal, da deluje r.a angleško vojno ministrstvo v tajni misiji. Iasborno se je znal -kretati v vsej tamošnji dražbi, in jo frapi-rati z naglimi napredovanji. Pred tremi meseci je Tazodel, da je i-menovan za brigadnega generala. Česrto je potoval v Iiondon s pretvezo, da mora konferirati z vojnim ministrom. Navzlic vsemu ogled«, ki si ga •je znal pridobiti v vseh krogih, pa je bil "general" često pobit in de-primiran. -Naglo ga je razjedala za vratna bolezen, ki si jo je nakopal v indiji. ReSil se je "slave** in trpljenja s tem, da si je pognal kroglo v glavo, povzročiva i s tem angleškim oblastim in javnosti o-■bilo prerekanja, kako je v današnji Angliji 'bil-mogoč general, ki nikoli *i «L kaki drugačni udobni poziciji. To bo dalo materi petnajst do dvaj-1 set minut popolnega počitka tekom vsakih par ur. Niti mati. niti dete ne smeta zaspati, dokler ni dojenje končano. Razvedrilo. Ta ali ona oblika razvedrila ali zabave je dobra in koristna za vsakega. Preveč vestna mati, ki ostaja* doma ter pazi neprestano na svoje dete, ne vrši najboljše stvari za svoje dete. Življenje na prostem zraku ter prijetno razvedrilo ne izčrpa, pač pa ohrani mater srečno in zadovoljno, in to je zelo dobrodelno. Treba se je izogniti skrbem, jezi in močnim razburjenjem, ker slednja lahko vplivajo na mleko. Mati se mora naučiti obvladati samo sebe ter u-rediti svoje življenje soglasno z najboljšimi interesi deteta. Solnona luč je velika zdravilna sila. Zmerno gibanje na prostem zraku in solncu, posebno pa peš-hoja, je potrebno za dobro zdravje ter mirne živce doječe matere. Ce ima mati mnogo dela na svojem domu, ne bo imela moči za daljše izprehode ter gibanje na prostem, a navaditi bi se morala, da preživi del dneva na prostem zraku. Matere, katere veseli hoditi na izprehod, bodo izprevidele, da jim to zelo koristi v tej dobi, razen če se to gibanje tira do iz-mučenosti. Tudi delo na vrtu je koristno, če se ga ne pretirava. Sveži zrak v stanovanju je potreben za dobro zdravje tako matere kot deteta. Spalne in sprejemne sobe je treba držati dobro prezračene. Nobenemu otroku ni potreba postati žrtev takozvanih otroških bolezni. Če je njegovo telo v prvovrstnem stanju, je od narave oborožen za odpor proti bolezni. Vsak otrok lahko popolnoma o-kreva, če je obdan od primernih razmer. Protektivna hrana je največje varstvo. vaš denar, če niste zadovoljni. Pripuro-na. Jamfenu In naprodnj v vseh lekarnah. —Adv't. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljiva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom iSB iwQL*S NAROJ>A 64 PARIS KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. " * * Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Prečitajte te članke vsak teden pazljivo ter jib prilurwte za bodočo uporabo. Boris ho t dobil italijansko > prneesanjo. LONik>Ni Anglija, 3d. julija. Ženevski poročevalec Reuterjeve agentare izjavlja, da je zaroka bolgarskega kralja Borisa s prin-cesinjo Giovanno, tretjo hčerko italijanskega kralja, "zavrženo dejstvo". ~ * "Pozor rojaki! V judasi imuno „, . SVETO PfSMO ' » » ..... •» li (starein.nove zaveze) trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing -Company w York, * i ___ ____________ ■____ ____ GLA8NAR0DA, 31. JUL. 1926 Po široki cesti življenja KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "aiu Naroda" prirsdil a. P. 81 (Nadaljevanje.) Kako pa naj se odtegne tej muki? Pogledal je v obraz dr. Sra-ta in bil je nepremičen kot vedno. Ali naj napravi škandal? Gosped v pjem se pe protivil proti temu in razventega je bilo že prepozno, kajti vlak je prišel in vstopila sta. Dr. Šrat je sedel nepremično, nekoliko sklonjen naprej, brez zavesti glede tega, kar se je vršilo krog njega, kajti njegovo srce je navdajala le ena misel: — Ali bo se živa? Dobro bi bilo tudi, če bi ji mogel ohraniti življenje za onega podleža, ki mu je sedel nasproti. Preje bi ga zadavil s svojimi lastnimi rokami kot trpel, da bi žalovala še enkrat edina, ženska, katero je ljubilo njegovo močno srce. Henrik pa je občutil vso težo potovanja. Mučila ga je vročina ter poleg tega še strah in misel na Vero, ko jo bo našel mrtvo. Za kaj vse to? Ali ni mogel ohraniti njene slike, kot je živela v njegovem spominu? Ali se je res morala vmešati v to smrt, grda, vse uničujoča smrt? — Jaz vas ne bom spremljal, dr. Srat, — je rekel odločno. — Vi ste zlorabili moje presenečenje v prvem trenutku. S kakšno pra-' vico si lastite pravice, da me silite k stvari, katere nočem? — S pravico moža, katerega ste napravili beračem, — je odvrnil dr. Šrat. Slednji je prvikrat dvignil pogled. Šele tedaj je zapazilo umetniško oko Ter Velpsa, kako se je izpremenil mož, kateremu se je moral zahvaliti za svoje življenje. •— Masovo, — je oznanil sprevodnik. Izstopila sta. Gostilničar je tudi izstopil iz svojega kupeja, da povede gospoda. — Ni še mrtva, — se je oglasil takrat majhen dečko, ki je čakal na peronu. Dr. Srat se je opotekel nazaj. Ta zaželjena poslanica je odpravila mrtvilo, ki ga je dotedaj obvHdovalo. Pozabil je Ter Velpsa ter ni mislil na nič drugega kot Vero, dokler ni bil poleg nje. Vera je ležala na ozki kmečki postelji, brez zavesti, a živela je. Pred njeno posteljo je omahnil na kolena in vroče solze hvaležnosti so se prikazale v njegovih očeh. Ni prišlo vpoštev, če bo trajalo to življenje še par ur ali minut, a vsak trenutek bo njegov, — izključno le njegov. Sedem in trideseto poglavje. Vroče poletje se je izpremenilo v milo, solnčno jesen, ko je Vera prvikrat zopet odprla svoje oči. Prvo, kar je zagledala, je bil dr. Šrat in v istem trenutku se je tudi suomnila, da je čutila njegovo bližino v mučnem času mrzlice, ki je ležal sedaj z& njo. Izgledal je izmučen in postaran, a Veri se je zdelo, da ima edinole on moč širiti krog sebe mi4r in počitek. Kot utrujeno dete, ki ve, da je v dobrem varstvu, je zaprla oči k osvežujočemu spanju. Dr. Srat je vedel že davno, da je vsa nevarnost odstranjena, da je iztrgal tudi v tem slučaju smrti žrtev, a njegovo veselje radite-ga ni bilo neskaljeno. Vedel je, da se bodo iznova pričeli boji in trpljenja in kaj ji je mogel pri tem pomagati? Njegova umetnost je veljala le telesu, a na dušo ni imel nobenega upliva. Od Hi Ide je izvedel, da sta Ter Velps in Juana Bridge odpotovala v New York, da se tam poročita in te trpke resnice ni mogel Veri nikdo prihraniti. Mož, kateremu je vse žrtvovala in za katerega je bila celo pripravljena iti v smrt, ji je bil torej za vedno odvzet. Katera medicina bi bila pač zmožna napotiti ji, da to pozabi! Tresel je ob misli, da ji bo moral vse to enkrat sporočiti, kajti ljubosumno je pazil na to, da se ji ni nikdo približal, kajti le on sam je hotel biti krog nje ter ji žrtvovati svoj pičlo odmerjeni čas. Ni ga brigalo, kaj bo prišlo pozneje. Trpel ni niti navzočnosti Hilde in Georgina ga je v tem navdušeno podpirala. Lorenc Konrid ni zastonj sovražil svoje žene radi njena zdrave narave. To se je pokazalo zopet v tem slučaju. Hitrejše celo kot je domneval zdravnik, je okrevala od svoje težke bolezni. Vsako jutro je stopil zdravnik z občutkom nemira v njeno sobo ,a potekali so dnevi, ne da bi vprašala Vera, kaj se je zgodilo poprej. On ni tega dobro razumel in delala ga je nemornim in plašnim. Ko so jo prvič oblečeno odnesli na prosto, se je poslužil dr. Srat prilike, da govori o njeni bodočnosti. — V naslednjih dneh boste lahko mislila na preselitev na svoj dom, milostljiva gospa, — je rekel stoječ pred njo in zroč v bledo hce, ki se je tako zelo izpremenilo. — Gospa Sofija ima že moja na-vxodila in kmalu se bo oglasila jesen z vso svojo silo. Ozrla se je k njemu navzgor. — Koliko časa ste mi vendar žrtvovali, dragi doktor, — je rekla zamišljeno, — in zakaj? — To vprašanje sem pričakoval, — je odvrnil trpko. — Zakaj * Solnčni svit vašega življenja je ugasnjen in zakaj bi se oprijemala življenja samega. Tako pa ne smete misliti, moja draga gospa. Ostal sem raditega tako dolgo tukaj, da razpravljam z vami o tem. Na-to bom šel mimo svojo lastno pot ter vas prepustil drugim — Za božjo voljo, le tega ne, — je rekla prestrašena teV položila svojo prozorno roko v njegovo. — Tega mi ne smete napraviti, doktor. \i ne veste, kako dragi ste mi. Ostati morate ob moji strani ter me voditi, potem ko ste hoteli, da živim še naprej. Globoko je vzdihnil. — Umreti je lahko, milostljiva gospa, kajti to je le beg iz vsa-ke dileme, ki nam je zrasla preko glave. Živeti pa se pravi boriti, da človek zmaga ali podleže, a zadnje je še vedno bolj častno kot P* beg. Prikimala je. Njene velike, sive oči so zrle zamišljeno v daljavo. Konečno pa se je obrnila proti njemu. * — Govorili ste o solnčnem svitu mojega življenja. Da, ta je izginil ter se ne vrne nikdar več. To dejstvo pa me ni navdahnilo z mislijo, da umrem. Bila sem vajena živeti brez sreče in upanja in mogoče bi vse to fie nadalje prenašala, a v svojih lastnih očeh sem se zdela ponižana. Najboljše občutke svojega srca sem trosila nad možem, ki jih ni bil vreden . Ni razumel, kaj sem mu dala s tem, — an 8tavlJ*] me je v vrsto svojih lahkih zavojevanj, ker me je mogel zapustiti, ne da bi mu pri tem počilo srce, dočim sem jaz . . . —t Zelo ste ga ljubila, — je rekel dr. Šrat mrko. — Zelo in tega se sramujem. To je skoro neznosno, doktor. Sklenila je roki ter zrl z modrimi očmi v jesensko naravo. — Taka daleč me ni prignalo dejstvo, da me je obsojal svet, čeprav krivde. Moj lastni občutek me je stri in hotela sem popraviti, kar sem zagrešila proti sami sebi. Le to, kar čutimo, nas oprošča ali obsoja. Dr. Šrat si je podprl glavo z roko ter molčal. č'e bi videla njegov obraz, bi pač zapazila s kakšnimi notranjimi občutki se je boril. Nadaljevala je: j — Priznati vam hočem, doktor, da nima Ter Velps nobene pravice več do mojega srca. Kada bi vam pojasnila občutek, ki me je prevzel, ko sem spoznala njegovo majhno, plitvo dušo in ko je postajal v mojih očeh vedno manjši. Mogoče je to slutil ter me radi tega zapustil. Da pa se more človek zmotiti v najboljšem, najglobljem občutku svojega srca, to me je najbolj" potrlo. — In zakaj ste hotela vreči proč življenje, ne da bi vprašala, če imate pravico do tega — je vprašal. --Čutila sem v sebi to pravico. Ali vam nisem pisala? Nobenemu človeku ne koristim več. Vstal je in stoječ pred njo je pričel govoriti s trdim glasom: — Ne, vi nimate te pravice. Ozrite se naokrog in videli boste, koliko bede vsebuje ta svet. Pozabite majhno merilo svoje lastne sreče s tem, da delujete za splošnost. Bogati ste. Tisoči so vam lahko hvaležni in tisoči bi lahko blagoslavljali vaše ime. Ali res prav nič ne cenite tega? Človekoljubnost je tudi namen življenja ter zadovolji pogosto prav tako kot lastna sreča. Vera se je živahno vzravnala ter mu podala obe svoji roki. (Dalje prihodnjič.) Strahovita poplava v Jugoslaviji. Donava in Sava neprestano na. rasčata. — Povoden j v Novem Sadu. — Voda podira hiše. — Nad 2000 jelenov in srn našlo smrt v valovih. — Ministri v poplavljenem ozemlju. BEOGRAD, 12. julija. Vedno strašnejše vesti prihajajo iz Vojvodine in Srbije. Donava še vedno narašča v vsem toku, razen pri Bratislavi in Zemu-nu. Tekom nedelje je narasla pri Bogojevu za 10, pri Novem Sadu za 5, pri Oršavi pa za 12 cm. Sava je narasla pri Sisku za 45, pri Jasenovcu v gornjem toku pada, v doljnem pa raste. Tisa in Drina padata. Morava, Bosna, Vrbas in Una še vedno naraščajo. V Novem Sadu je istočasno kakor v Zagrebu, v noči od sobote na nedeljo, divjala strahovita nevihta, tekom katere se je odtrgal bblak. Vse ceste so bile v vodi. Z neba je lilo tako strašno, da je bilo po mnogih ulicah vode pol metra visoko. Starejše hiše je policija izpraznila, ker je nevarnost, da se porušijo. V vasi Rakovci se je zrušilo 7 hiš. Med Novim Sadom in Beočinom je vihar odnesel tamkajšnjo železniško čuvajnico. Težka nesreča je zadela tudi Koprivnico in sosednje vasi, kjer je po-vodenj uničila vse poljske pridelke in opustošila mnogo hiš. Pri Osijeku neprestano utrjujejo nasip, ki ne more povsod vzdržati pritiska vode. Pri Kravici. Sopju an Popovcu je voda že predrla nasip, vendar pa so preprečili na-daljno nevarnost. Samo pri Popovcu so porabili 500 vreč peska, da so zamašili vrzel. Pri sv. Juriju v Slavni ji se je utrgal oblak, ki je strahovito razril državno cesto. V vasi Tvrdavici v Baranji se morajo stanovalci voziti po svojih sobah s čolni. Voda stoji ponekod do polovice hiš visoko. V Podravju je poplavljeno tudi pokopališče. Iz njega štrle le gornji deli spomenikov in križev. Pri Ku-pinovu je poplavila Sava nad 1000 ha pšenice in koruge ter o_ koli 1500 ha nepokošenih travnikov in pašnikov. Škoda znaša tam kaj nad 2 miljona dinarjev. Pri Bogojevu grozi velika nevarnost od Donave, ki radi neprestanega deževja naglo narašča. Radi popolave v Baranji je posebno tamkajšnje svetovno znane jelene zadela strahovita katastrofa. Uboge živali niso znale, kam naj bi utekle in so našle smrt v valovih. Kar čez noč so se znašli jeleni in srne v 3 metre globoki vodi. Plavali so, dokler so mogli, končno pa so opešali in se potopili. Ljudje so z dreves opazovali, kako so se te lepe živali na dramatičen način borile s smrtjo. Boj je bil naravnost pretresljiv. Borili so se do zadnjega in naravnost obupno. V baranjskih vodah plava nad 2000 mrtvih jelenov in srn. Mestoma je zrak tako okusen od razpadajočih trupel, da se ljudje boje kužnih bolezni. Oblasti so že izdale občinam nalog, naj vsaka poskrbi, da poginule jelene in srne takoj pokopljejo. Nekaj živih jelenov je še v gozdu okrog Kozarca, vendar je njihovo število tako majhno, da je gojenje teh plemenitih živali, ki so bile ponos baranjskih gozdov, že v vprašanju. Računa se, da po odtoku vode naj- KANADA VE Kanada je dežela velikih priložnosti. Od 358 milijonov akrov poljedelske zemlje je naseljenih samo 140 milijonov akrov. Kanadski farmerji poznajo Triner-jevo Grenko Vino in so prepričani o njegovi zanesljivosti. Mr. krajih loviti divjačine, sicer bi se sploh popolnoma zatrla. Pri Kopačevu in Biljah je vrgla v nedeljo Donava na suho dve trupli. Somborska policija je ugotovila. da je eden od njih H. Ma-jer, ki je utonil pred petimi dnevi, ko je pri katastrofi pri tikve-J ški črpali reševal jelene. Drugo truplo je bilo od Andreja Kovača. Imel je zvezane roke in noge in je bil oči vidno izvršen na njem zločin. Včeraj dopoldne se je vršila v predsedništvu vlade seja ministrskega sveta, na kateri je generalni direktor ministrstvo poljopri-vrede. Milosavljevič, poročal o stanju poplave. Po njegovem poročilu je položaj silno nevaren. Gro ze nove poplave in ogromne škode. Z Dunaja in Pasave so došla poročila o novih vodnih valih. Naša vlada je prosila madžarsko vlado, naj zavaruje donavske nasipe na svojem ozemlju. Do nedelje je bilo poplavljenih 120,000 ha zemlje. vendar Donava še vedno narašča, ker ne preneha deževje. Treba je, da se dvigne samo še za 6 cm, pa bo dosegla katastrofalno višino, kakor leta 1887. Vlada je sklenila, da odpotujejo takoj v o-grožene porajine Bačke in Bara-nje ministri Vasa Jovanovič, Ivan Pucelj. Boža Maksimovič in Dušan Trifunovič. Vojnega ministra Tri-funoviča bo spremljalo več vojaških strokovnjakov, ministra sa-obračaja pa 40 inženjerjev. Ministrstvo poljoprivrede je dovolilo 2 in pol milijona dinarjev za zgradnjo nasipov in zahtevalo nove nujne kredite. Strahovito neurje nad Zagrebom. Poplavljene ulice, raztrgani hodnjki, močni hudourniki. — 6 oseb ranjenih od strele. — Sava narastla za 2 m. Že 20 let Zagreb ni doživel tako strašne noči, kakor je bila v noči od sobote na nedeljo, ko se je u-trgal nad mestom oblak, ki je napravil strahovita opustošenja. Momenti so bili polni groze, ljudstvo močno zbegano. Okoli 11. ponoči se je začulo iz daljave zamolklo grmenje. Kma-Mu nato so se pričeli valiti proti mestu gosti in temni oblaki, vmes pa se je bliskalo. V zraku je ležala težka sopara, ki jo je deloma blažil hladen vetrič. Grmenje se je vedno bolj približevalo. Naenkrat so pričele padati debele kaplje, nakar se je vlilo, kakor da bi se odprlo nebo. Ljudje so pobegnili na vse strani in iskali zatočišča. Med nevihto je razsajala burja, ki pa se je vsled silnega grmenja, treskanja in pljuskanja skoro izgubila. V par minutah so 'bile vse zagrebške ulice izpreme-njene v prave potoke. Po nekaterih je tekla visoka voda, veter pa je zanašal vodne valove na hiše. Silne mase vode so udirale v hišne kleti in stale ponekod poldrug meter visoko. Pocestni požiralniki so bili kmalu zanjašeni, deloma pa niso mogli dovolj naglo sprejemati ogromnega naliva. Iz Mes-ničke ulice ki je bila podobna reki, je drvel hudournik po strmini in se je razdelil v dva rokava. | Eden se je razlil po Hici proti ka-} varni Corso, drugi pa po Franko- : panski ulici, ki je bila popolnoma pod vodo. Voda je tamkaj celo dvignila asfalt, pri samostanu George Stecun nam je pisal nedavno iz Leduc, Alberta, Canada : "Trinerjevo Grenko Vino je pomagalo mnogim farmarjem v tej okolici". Ako gre star kanadski farmar kupit kako želodčno zdravilo, vedno zahteva Trinerjevo Grenko Vino. To je poletno zdravilo brez primere. Čreva drži odprta in vas reši zaprtja, ki se pojavlja poleti vsled menjave pitne vode. Drugi poletni pripomočki: Triners Liniment za trudne noge, Triner's Healing Salve za praske. Triner's Mosquito Chaser za odganjanje komarjev. Ako kakega zdravila ne dobite pri bližujem lekarnarju, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Ad.) dva metra šir5ko jamo. Vsi potoki v okolici so tako močno narastli, da so prestopili bregove. Potok Kraljevac je udri v Radnički dol in v spodnji del mesta, kjer je stala voda ponekod do meter visoko V remizi zagrebškega tramvaja je bilo pokvarjenih okoli 40 motornih vozov. Polna vode je bila tudi veternarska fakulteta, kjer so imeli tamkajšnji nameščenci z odvodom vode vso noč čez glavo dela. Vse ulice, posebno v neposred nem središču mesta, so bile polne blata, kamenja in druge naplavi ne, ki so jih prinesli s seboj hudourniki. Videt je bilo tudi komične prizore. Moški so sezuvali čevlje in gazili z zavihanimi hlačami vodo ter prenašali dame z enega hodnika na drugega. Sele okoli polnoči je nevihta o-slabela, vendar pa je lilo in treskalo še približno dve uri. Na Tratinski cesti je treščilo v malo hišico, v kateri prebiva tramvajski nameščenec Ivan Ancel s svojo ženo in dvema hčerkama ter dvema podnajemnicama. Strela je vse ranila in so jih morali prepeljati v bolnico. Zlasti Ancelovo stanje je zelo nevarno. Najhujša opustošenja so v Radničke mdolu, kjer so skoro v*e hiše poškodovane. V hiši št. 51 je voda porušila steno, ki je ločila stanovanje stranke Rak od sosednjeg astanovanja. Le z veliko težavo so sosedi rešili tamkajšnje stanovalce. Potegniti so jih morali skozi okno, posteljnina. pohištvo in druge stvari pa so bile popolnoma uničene. Škoda, ki jo je napravilo neurje, se ceni nad milijon dinarjev. Sava je v nedeljo popoldne narastla skoro za 2 m in še vedno narašča. Kretanje parnikov - Shipping News NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsy Ivani ji naznanjamo da jih <>o v kratice m obiskal zopet na? znani zastopnik f Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, tla mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravničtvo. manj tri leta ne bodo smel) v teh (pa napravila več metrov dolgo in Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, *da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas N a ro d ■a 4. avgusta: Aquitajila, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert BaJiln. Cherbourg, Ham-burs. Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic. Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Martha Washington, Trat: Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengarla. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France. Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 1& avgusta: Mauretanla. Cherbourg: Arabic, Hamburg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquttania. Cherbourg: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson. Trat. t. septembra: Berengarla. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Derfflinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg. Andania. Hamburg. Hamburg; 3. septembra: CoJumbua, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretanla, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia, Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. III. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven tana.. Bremen. 15. septembra: Aquitanla. Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln, Cherbourg. Htm*, burg. 18. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengarla. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Prea. Harding. Cherbourg. Bremen. 23- septembra: Thurmgla, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France. Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. Velik jesenski izlet v JUGOSLAVIJO Preko Cberbourga — Francija na BERENGARIA (52,700 ton) ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom izvedenca g. S. M. Vukoviča, člana našega neuj orškega urada, ki je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki nameravajo obiskati staro domovino to jesen. imajo najboljšo priliko, da se pridružijo tej skupini Izletnikov ter udobno in brez skrbi potujejo. Gospod Vukovie vas bo spremil do določenega mesta ter opravil vse za vas, da vam bo zajamtil najbolj ugodno potovanje. Takoj se pripravite ter . pridružite izletu. Za nad&ljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE - 26 Broadway, New York, K. Y. V IN 12 JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Nafil parni ki na. tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURING1A EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. t Vojni davek posebej.) TEPEN3KA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-te Informacije ae obrnite na lokalnega agenta aH na United American lines (BaiTimaa Um) Joist Service with HamkrgAmerican line r, Nw York* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. d&žavah. SAMO 6 DNI PREKO m ogromnimi para i M na olj« FRANCE 14. avg.r 4. sept. PARIS 21. art*. — 11. sept. Havre — Pariško pristanišč*. "a Kabine tretjega raareda a umivalniki ln tekočo voda za S, i ali « oaeb. Francoska kuhinja ln pljafia. cfreaehJbtA 1« STATE ST.. NEW YORK all lokalni agent]«- Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naro3a\ * S si ŠmisM,,-i ' i t -' . i. V.:-'i w