Leto I., štev. 22. Poštnina pavtanrana. V LJubljani, petek dne 17. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vifl« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno...... 15 n za zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca . 58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca ;58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta 8t 16/L Telefon št. 72. llpravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon št 36. Radi kr. pišt. Sak. sreda 11142 Plebiscitno vprašanje. Za naše uradnišfvo. Beograd, 16. sepjt. (Izv.) Danes zvečer ob 8. uri je bil sprejet v mini-Naj se čuje tudi druga stran! strskem komiteju predlog ministra Cujmo tudi razloge, ki so navajali drja. Kukovca v sporazumu z dele-gosp. Vesniča v njegovih odredbah, j gacijo uradništva. Zaključeno je, da Vprašanja nadzorstev se tu ne dotak-1 se bo namesto dosedanjih draginj-nemo, ker je Vesničevo stališče glede Iskih doklad plačeval državnim usluž-njega čisto pravilno in odklanja za-| beneem dodatek, ki bo skupaj s pla-kijučke plebiscitne komisije. I čo znašal toliko, da bodo novi pre- Naša država je ogrožena na vseh I tako visoki, kakor vsota vseh straneh. Italija zažiga plamenčke v j dosedanjih prejemkov plus 50odstot-kolobarju okrog nas. Njeni agenti so|ni povišek. Rodbinski člani, namreč v Albaniji, v Bolgarski, v Pešti, na|žena in vsak zakonski otrok dobe Koroškem. Naše granice so še nere-l dnevnino po 12 kron. Za uslužbence, šene proti Rumunski. Razmejitvena ki dobivajo plačo po zakonih, ki so komisija na Štajerskem je na poslu. Ibili v parlamentu že odglasovani, se Nato pride na vrsto granica z Ma-I150 povišek naknadno določil, tako da džarsko. Granice proti Albaniji so|bodo tudi njihovi prejemki, odnosno odprte. Reško vprašanje goni. Vodeči I poviški, v isti izmeri kakor pri osta-državnik išče zraka. On hoče čim Illh uradnikih. Upokojencem se zviša-prej likvidirati vsaj en del obremen ju-j i° draginjski dodatki na 50%. V jočih vprašanj, da dobi proste komol-1 ministrskem komiteju sprejeti sklep ce za druge. Zato in ker Jugoslavija J Pride iutri v ministrski svet. noče lomiti pogodb, ki jih je podpisala, stremimo za tem, da se plebiscit zares čim prej izvrši. Pozdravljamo zategadelj termin 10. oktobra. Vesničeva izjava o u-radniškem vprašanju Beograd, 16. septembra. (Izvir- Nemci žele plebiscit zavleči, da mo-|no.) Ministrski predsednik Vesnič je rejo več nezadovoljstva zasejati v I danes odgovar jal v narodnem pred-cono A. Italijani žele isto,' da imajo | stavništvu na upu poslanca Pestot-„a tout" za jadransko bitko dalje V I nika zaradi uradniškega vprašanja, roki. Naše zakleti sovragi delajo na j Ministrski predsednik je v dolgem to, da plebiscit zavlečejo v pomlad I govoru naglašal, da posveča vlada te-afi vsaj v trdo zimo, ko bo naš gla-jmu vprašanju najrevnejšo pažnjo in sovalec tičal v snegu. Zato se je po-j ga je razvrstila na dva dela. Najpre j puščalo. I gre za izboljšanje neznosnega mate- Taka je niz misli g. Vesniča V ^^ga stanja uradništva v tem hi-njih je polno razumnega jedra. Ven-\&- p°sebni ministrski komite se je > •• * - - - 1 j obširno pečal z uredbo. Komite ima dar jim do konca slediti ne moremo, i ■, ..-----------~r~ Prisotnost italijanske vojske pri Be- " J./ ' ^ vseml uPfavicen™ ljaku je grožnja in pritisk, ki meče f^S S^? J? fa črno senco na vso situacijo. Odpra- & 5JT^"S?".'^ va jedra orožništva iz coie A nam v defmitivno rešitev. Drugi del vrhutega odmika jamstvo za mir in Vpr?sa^? ** zadeva ,urafn.lskl ^ red, ki ga vzdržati je častna dolž-f1 ]e drzaT>praJ?e. 1" nost naše države in ki se brez njega plebiscit sploh vršiti ne more. Ne- - P a Y ,JC-to vp5asanje.tako mire vzbuditi ni težka umetnost. ^rSi^ ^ ga£ Nemški in laški denar bo to zmogel. ^ bre? studl[a V naprej opozarjamo plebiscitno to, ™ mhx :^ato ™a misijo, da pridejo, ker so važna toč- "f J°mi9?,a dt0«£da?Je ka v programu Avstrijcev in Lah^. Ta k študirala vprašanje kontrole v obratih. Centralna zveza železničarjev v Bologni je sklenila priskočiti kovinskim delavcem na i>omoč in jih podpirati zlasti s surovinami. Isto so sklenili tudi mornarji v Genovi. _ I >..i. V.WIY, ui, JJ.UUJJ V a- Praga, lo. sept. Predsednik Ma- Uiljevič, Turkovic, Kneževič in Ma-Saryk je danes imenoval novo mini- nojlovič. p0 osmi uri zvečer je bila svet »-Beograd, 16. sept. (Izv.) Današ- strstvo: Predsednik kabineta in no- seja prekinjena. Nadaljuje se jutri >n]j, ^ ™nistiskega sveta je pred-tranji minister dosedanji predsednik ob pol destih predpoldne. J viri bo sedo^al Prestolonasledmkregent. Zu-politične deželne uprave na Morav- 'govoril tudi zunanji minister dok- i muilst5r dr Trumbic je poro-skem dr. Čemv. brflmhni minicw n-.. \tnr T™™W ,_„.7____!cal o zunanjem položaju. Razprav- skem dr. Černy, brambni minister ge neral Husak, minister za pošto doktor Fatba, minister za poljedelstvo dr. Brdlik, minister za železnice dr. Burger, minister za Slovaško dr. Micura, minister za socialno skrbstvo dr. Gruber, minister za vseučilišča dr. Fajner, prehranjevalni minister Prusa, minister za zdravstvo dr. Prcchazka, minister za zunanje posle dr. Beneš, upravnik finančnega ministrstva dr. Engliš, minister za šolstvo dr. Pusta, justični minister dr. Popolka, trgovinski minister in upravnik urada trgovine z inozemstvom dr. Hotovec. RasveSiavijene komu-nistiine volitve. Beograd. 16. sept. (Izv.) Državni svet je včeraj razpravljal o srbskih občinskih volitvah in razveljavil volitve v Zaječarju in nekaterih drugih občinah. 'or Trumbič prvikrat pred narodnim predstavništvom in bo podal obširen ekspoze o zunanjem položaju. Nato se vrši glasovanje o mirovni pogodbi z Avstrijo. Na današnji seji so bili tudi vloženi upiti zaradi Koroške. Ministrski predsednik je izjavil, da bo jutri odgovoril. Zaradi koroškega ljalo se je tudi o odstopu deželne vlade za Slovenijo zaradi sklepov plebiscitne komisije na Koroškem. Trumbič prevzel posle Beograd, 16. sept (Izv.) Zunanji .. - — —---------. minister dr. Trumbič je prevzel vče- vprašanja so se danes vršile opeto- j raj od namestnika drja. Ninčica po-vano obširne konference demokrat-' sle svojega resorta. Možnost pogajanj o Jadranu. Dementi dosedanjih poroti!. Milan, 15. septembra. (Izvirno.) Današnji „Corriere della Sera" poroča iz Rima: Ministrstvo zunanjih zadev odločno zanika vest jugoslovanskega časopisja, da se bo okrog 20. t m. vršil blizu jugoslovanskoitalijan-ske začasne meje sestanek Trumbiča in Sforze o jadranskem vprašanju. Ta demanti pa ne izključuje obče možnosti, da se takšna direktna po- gajanja v kratkem prično. Vendar še niso določene nikaršne podrobnosti. Madjarski parlamentarci v Beogradu. Beograd, 16. septembra (Izvir.). Deputarijo bo oficielno pozdravil parlamenta dospe danes zvečer iz Budimpešte v Beograd. Madžari nameravajo tako prvič oficielno obiska, ti jugoslovensko prestolico, nato pa nameravajo odpotovati še na Dunaj. Deputajrija bo ofidelnoi pozdravila Nemiri v Španiji. Pariz, 15. septembra. (Izvirno.' Sindikalistično gibanje na Španskem se širi. V Madridu in Barceloni je prišlo do spopadov. V obeh mestih in v Saragosi je policija aretirala več anarhistov in našla več skladišč orožja. Naši odnošaji z Nemčijo. Beograd, 16. sept (Izv.) Včeraj je nemški poslanik Keller napravil prvi uradni obisk pri dr. Vesniču Hoffrichter. | Gradec, 16. septembra. (Izvirno). Za prvi oktober je napovedal bivši avstrijski nadporočnik, ki je bil obsojen na 201etno ječo zaradi zavrat-nega umora generalštabnega častnika s strupem, predavanje z naslovom »Deset let v vječi Moellersdorf". Graški svet mu je predavanje prepovedal. Ljubljanski licej. Beograd, 16. septembra. (Izvirno.) Poslanec Pestotnik je danes vložil upit na ministra prosvete radi ljubljanskega liceja, ki se uporablja za inšpektorat državne železnice. Pri-bičevič je odgovoril, da doslej še ni dobil od mestna občine ng,-'pfl'mfl eo- verjeništva za uk nobenega predloga ali sporočila v tem ozira. treb-no, da sc ta potrebni zavod čim preje izroči svojemu namenu. Hotelski urad. se osnuje v Ljubljani. Ta urad bo oddajal sobe vseh hotelov in prenočišč skupno. Barako za Ijublfamke urade namerava sezidati deželna vlada nasproti ,,Bavarskega dvora" na svetu južne železnice. Nastanjeni bodo tam statistični in stanovanjski urad in nekateri policijski oddelki. Narodno gledališče. Sinoči se je vršila otvoritev letošnje dramske sezone. Igrala se je Cankarjeva satira „Za narodov blagor". Predstava sama je pokazala, da smo šele v začetku sezone, zato ni bilo one temperamentne igre, ki >i bila občinstvo razvnela. Posamezni tipi so bili v maskah dobro podani. »Gledališki list" je dobro pojasnil igro in opravičeno pristavil, da >omo pogrešali Verovška in Boleška. Upamo, da bo. repriza boljša. Ukaz-zakon. Ministrski predsednik Vo?mč je povortem konferenc, e ureditvi urad-»akega vprašanja izjavil, da bo morala vlada dobiti od parlamenta posebno pooblastilo za uvel j avl jen je no-•vifa uradniških predpisov. Skoraj istočasno smo dobili poročilo, da se ,v ministrskem svetu razpravlja o predlogu ..nkaz-zakona" in neki za' grebški list vo celo povedati, da bo Narodno predstavništvo nekako izročilo vso svojo oblast ministrskemu ter odšlo domov. Kaj je na stvari? Nedvomno namerava vlada predložiti parlamentu nekak generalni ppoblastilni zakon, v katerega okviru bi izdajala ukaze, uredbe, ki bi imele moč zakona. Silijo Ijo v to težkoče, na katere zadevajo razne uredbe v Srbi ji. Tam je ustavna zavest tako živa. da se le težko uveljavijo predpisi, ki niso tudi v formalnem ozirn zakoni. Srbska ustava ptL ne pozna § 14. Na drugi strani je dejstvo, da Narodno predstavništvo zbog tehničnih in političnih nedostat-kov in oeobito sedaj, ko že prihaja nad njega vročica volilnega časa, ni sposobno za uspešno meritorno razpravo obširnejših zakonov. Videli Sno, s kako težavo se je vlekla razprava o izbornem zakonu, glede katerega je povrh postojal skoraj za veaki paragraf obvezen sporazum med strankami. Sedaj si predstavljajmo pred parlamentom uradniško .pragmatiko ali zakon o pobijanju draginje ali pa — sredi volilne borile! — državni proračun! Vse to jo res. Vendar je manjše zh>, da Narodno predstavništvo ee ostane do svojega predpisanega konca, nego da preneso svoje kompeteace na vlado in gre. Ne moremo pristati, 8a so zakonodajno oblast z generalnim pooblastilom kratkomalo prenese na ministrski svet. Treba je iskati kompromisa. Po našem mnenju bi obstojal v tem, da parlament sicer da vladi pooblastilni zakon, toda s sledečimi bistvenimi omejitvami: 1.) zakonodajna pooblastila naj se taksativno odredijo; vlada naj pove, katere zadeve namerava urediti z uredbami in te se naj vzamejo po preudarku Narodnega predstavništva v ukaz-zakon; 2.) veljavnost na podiairi pooblastilnega zakona izdanih uredb naj se časovno ograni-či tako, da bo vlada prisiljena predložiti jih novemu parlamentu v ponovno razpravo; 3.) pri uredbah naj sodelu je Narodno predstavništvo vsaj potom svojih odborov, katerih sklepi bi morali biti za vlado merodajni. Seveda bi morala pri vsem tem ostati pravica Narodnega predstavništva, da vsako zadevo potegne tudi na sebe ter jo reši jiotom formalnega zakona. Skoraj gotovo je, da Katodno predstavništvo ne bo moglo rešiti proračuna, toda nemogoče je, da ostane "pri že razglašeni proračunski uredbi. Tu pomaga le od nas naznačena kompromisna pot.: na podlagi pooblastil-neera zakona in po sklepih finančnega odbora naj proglasi vlada revidirani proračun. Sploh smatramo, da se bo tudi za druge ne baš zakonodajne posle pokazalo potrebno jačje sodelovanje nc celega parlament a, temveč parlamentarnih odborov. Demokratski poslan- ca so pred nekaj tedni zahtevali, da se TH-tanovi parlamentarni zunanjepolitični odbor kot soodločujoči čini telj pri vseh važnih zunanjepolitičnih odločitvah naše države Ta pametna misel se mora uresničiti zlasti 9edaj, ko so na dnevnem redu vprašanja, ki neprestano pretresajo živce našega naroda. S tako kompromisno rešitvijo zadeve ukaz-zakona bi se po našem mnenju pozjačala javna kontrola in sodelovanje parlamenta pri državnih poslih in Narodno predstavništvo bi moglo zaključiti zadnje tedne svojega življenja koristnejše nogo so bili premnogi meseci njegovega obstoja Politične beležk -r D' Annunzio se pripravlja. Že davno pred proklamacijo samostojne reške države se je govorilo, da namerava obenem d' Annunzio prekoračiti deanarkacijsko črto, to se sicer ni zgodilo, ker je reški poveljnik vedel, da s svojimi arditi ne bo dosegel ničesar. Zato je pa poslal v Rim svojo deputacijo, ki naj izposluje pomoč Italije! A najnovejši dogodki ob de-niarkacijski črti pričajo, da je d' Annunzio dobil v Rimu gotova zagotovila. Na Sušaku se nahaja regularna italijanska vojska, ki je v zadnjih dnevih razvila različno pripravljanje, utrjuje se na vse mogoče načine, ali ne proti d' Annunziu, ampak proti nam. Dan na dan kopljejo strelske jarke, dovažajo žico, topove in mu-niči jo. Na Sušaku se govori javno, da bo italijanska regularna vojska v prvem trenutku .,kapituliral a" — saj to je navajena iz Abesinije pa do Albanije in Soče — pred d' Annun-ziem in se potem pridružila njegovim arditom v napadu na našo de-markacijsko črto. Tudi v Istri se o-jačuje italijanska vojska. Italijanski nacionalisti hujskajo med našimi ljudmi, ustavljajo fašistoveke organizacije, ki naj bi v slučaju konflikta z Jugoslavijo terorizirale in iztreb-Ijevale naš živelj v zasedenem ozemlju. Italija dobro ve, da jo mera potrpežljivosti polna, mi smo molče gledali vsa izzivanja in Italijani so se lahko prepričali, da znamo molčati, ali ako pride odločilen moment, zvedeli bodo, kako in kam zna udariti tisti, ki je doslej potrpežljivo gledal in molčal! + Francoska politika v srednji Evropi. Že dalj časa sem se pojavljajo glasovi, da je med Francijo in sedanjo vlado na Ogrskem prišlo do popolnega sporazuma in to ne samo v gospodarskih, smpak tudi v političnih vprašanjih. Govori se oelo o formalni zvezi med obema državama. Francija dobi v Ogrski važne gospodarsko koncesije (nadzorstvo in eks-ploatacijo železnic, rudnikov in industrije), a Ogrska bi morala pod zaščito Francije staviti emtenti na razpolago srvojo vojsko v eventualnem konfliktu z Rusi jo, ištotako bi morala Ogrska biti pripravljena na akcijo proti Avstriji, ako bi se ta hotela njediniti z Nemčijo. Sicer je francoska vlada dem en tirala te glasove, ali komentar, ki ga je dodal temu domentiju pol uradni „Temps" potrjuje mod vrstami to, kar jc zgoraj o po vrgel, češ, da je potrebno v sred- nji Evropi ustvariti blok, ki bi bil protiutež boljševizmu in nemški nevarnosti. + Cerkveno vprašanje vr Češkoslovaškem. Češkoslovaška narodna eerkev, ki se ji je sedaj pridrnžila tudi češka starokatoliška cerkev, vodi j>ogajanja z amerikansko episko-patsko in pravoslavno cerkvijo, kako bi se mogla s temi cerkvami, ki so v svojem bistvu narodne, stopiti v eno ali pa da bi se vsaj določilo skupno delovanje in nastopanje teh cerkva. Minister prosvete v sedanji vladi, Ilabrmsn, je izjavil, da jc ločitev cerkve od države že dognana stvar, ki so izvedo v najkrajšem času; to zahteva duh časa in volja naroda ter je moral tudi že sam Vatikan v načelu pristati na to! Isti minister jc izjavil deputnciji židovske cerkvene občine v Pragi, ki ga jc prišla prosit, da se v židovskih in drugih šolah odmeri večje število ur za verouk, da je to nemogočo, ker so v ministrstvu prosvete ravno sedaj izdeluje učni načrt, po katerem se ure, določene za verouk, katerekoli konfesije v ljudskih in srednjih šolah, skrajšajo na minimum, to je na največ eno uro na teden. + K socijalncmu gibanju v Italiji. „Corriere della Sera" javlja iz Rielle, da delavci nadaljujejo z zasedbo tekstilnih tovarn. Na podlagi dogovora z lastniki pa so zapustili tovarno Rivetti, v kateri dela 2000 delavcem. Poleg pogajanj v Milanu se vrše pogajanja v Rimu med zadrugami in vlado, da se pospeši pre-vzetje tovarn po zadrugah, ki zahtevajo, naj zadruge takoj prevzamejo državne obrate, naj pa lastnina ostane državi. V kolikor je denarnih' sredstev na razpolago, se bodo privatne tovarne odkupile, sicer pa prevzamejo obratne fonde delavci. Lastnikom se bodo dale zmerne obresti in gotov delež pri dobičku. + JFreie Stimmen" in vladni svetnik Skabcrnč. .,Freie Stimmen" prinašajo pogovor, H ga je baje imel vladni svetnik Skabeme, ki sodeluje pri plebiscitni komisiji, v čisto privatni družbi. Dela se, kakor da je njen dopisnik prisluškoval. Meša pogovor prav spretno, da bi naredilo utis resničnosti. Vkljub temu nihče ne verjame „Freie Stimmen". Nemško časopisje je jako iznajdljivo, da bi zasejalo razpor in osokolilo glasovalce. Iz uradnih listov. : Pri državni posredovalni za delo sta imenovana Rado Berce za šefa v činu sekretaija tretjega razreda in Fran Erjavec za upravnika te posredovalnice. : Nov konzulat. V Dtisseldorfn v Nemčiji se otvori konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. : Imenovanje v držami službi. Za inšpektorja dela L razreda v ministrstvu za socialno politiko je imenovan inženjer Anton Štebi, doslej višji obrtni nadzornik v Ljubljani. £a pisarja tretjega razreda v istem mioi-bistrstvu je imenovana Jožica Les-kovec. Pri finančni prokuraturi v Ljubljani sta imenovana Slavko Kobe za pisarniškega oficijala in narednik Aleksander Knharič za kanclista. * Imenovanje. Titularni sodni nadsvetnik dr. Kronvegel je premeščen iz Št Lenarta v Maribor, kjer prevzame posle vodje okrožnega sodišča Dosedanji vodja, sodni svetnik Mnlaj, pride najbrže k senatu civilnega sodišča. * Šole se začenjajo. Ljubljanske uli«' so se oživele. Mladina se vrai-a s počitnic v šolske prostore. Prihajajo veseli, rdeči, zdravi s polno zavestjo* da gredo za c-no leto naprej. Po hišah hodijo očetje in matere in iščejo stanovanj, šolanje jc danes težka stvar: po mestih primanjkuje stanovanj, draginja ouemogoČujc sta rišem jioekrbeti vse potrebno za otroka. Ta kriza se pozna povsod. Idilični časi, ko sc je plačalo za študenta 10 do 15 goldinar jev na n.csec za vse skupaj, so izginili v svet bajk. Danes, jc treba za študenta več, nego jo imel prej uradnik plače. Zato se po vseh mestih oglašajo pozivi na prebivalstvo, da poskrbi za narodno mladino. Danes marsikje nc marajo študenta, ker n. pr. vertžnik boljše plača. Dolžnost nas vseh je, pi»skrbeti za to, da dobi mladina stanovanje, kjer se bo mogla učiti. To je naša narodna dolžnost Ištotako bo treba podpreti ..Domovino" in vso one kuhinje, kjer dobiva mladina svojo hrano, da sc omogoči nadarjenim in nepremožnim kmetskim dijakom šolanje v mestu. Zato sprejmimo mladino v svoje domove, da ji omogočimo šolanje. * Novi zimski čas, ki bi se moral uvesti od 14. na 15. september, se uvede šele v noči izmed 30. septembra in 1. oktobra. * Reorganizacija ministrstva prosvete. V ministrstvu prosvete izdeluje se zakonska predlaga glede preosnove notranje uredb« ministrstva Ministrsko poslovanje bo popolnoma preurejeno in postavljeno na najmodernejša upravna načela, zlasti se bo skrčilo na najmanje nepotrebno pisarniško delo — zastareli administraciji. Minister prosveto dobi svojega pomočnika. * Odlikovanje. Za zasluge in uspehe v poučevanju slepih invalidov odlikovan je z redom Sv. Save V. razreda kapetan-dobrovoljec Lujo Lovric, ki jo kakor borec za osvobojenje našega naroda izgubil v Dobrndži svoje oči. * Boje se sodišča. Sarajevska „Srbska Riječ" objavlja izjavo svojega glavnega urednika, da se ne identificira z napadi rta ministra Svetozarja P ribičevima, ki so za časa njegove odsotnosti bili ponatisnjeni iz beogradsk!?ga „Balkana". + Uradništvo poštne uprave v Sloveniji je soglasno sklenilo, predpostavljenemu gospodu ministru z ozirom na n jegovo, v Službenem Listu št 15/1920 objavljeno okrožnico, po kateri je obljubil, da bo vsak, tudi najnižji v najkrajšem času dosege! svojo pravico, predložiti sledečo spomenico: 1.) Poštnim odpravnikom naj se nemudoma nakažejo že dne 1. decembra 191». zapadle 120 Vi, obenem pft tudi 25 % draginjske do-klade od 1. junija 1920. naprej. 2.) Razredni poštni uradi do vštetega III. razreda, 3. stopi*jnžij sg clin prej podržavijo, osobje pragmatizira Ljubi j ona, 1 C. septembra. j in uvrsti r novi status na podlagi službenih let. Službena leta se šteje-| jo od dne nastopa prakso. 3.) Uradniki na vodilnih mestih s poštarsko i ali prometno skušnjo naj se prekva J lificirajo v višjo skupino, v kateri avtomatično do zadnje plačilne stopnje ! napredujejo. 1.) Uradne prostore in upravo naj preskrbi v bodoče poštna uprava; v že obstoječe pa ista takoj prevzame in opravo odkupi. 5.) I rad-ne potrebščini; naj sc nc pavšal i rajo, temveč za dobo izrednih razmer kupujejo in zaračunavajo na konto poštne uprave. <>.) Celibat naj se za uradnice odpravi in se obdržo ono, katere stopijo v zakon, v istem služlienem razmerju v aktiviteti. kakor so bile j pred zakonom. Ako uradnica poroči moža, kateri ni v državni službi, imajo otroci iz tega zakona v slučaju smrti roditelja pravico do vzgojeval-liih in drugih rodbinskih prispevkov po materi. * Podružnica trgovsko-obrtniške zbornice se otvori v kratkem v Mari-l>oru. Nastanjena bo v prostorih trgovskega greuiija, ki se jc preselil v Jurčičevo ulico št. S. * Vsprejem qojenk na državno moško učiteljišče. Vsled brzojavnega ol>. vestila višjega šolskega sveta v Ljubljani sme državno moško učiteljišče v Mariboru sprejeti v prvi letnik do 40 gojenk, v višje razrede pa le bivše tamošnje gojence. Oglasiti se morajo ta*°'konferenca jugoslovanskih sodnikov. Dne 19- septembra in naslednje dni se vrši v Zagrebu konferenca delegatov sodniških udruženj iz cele Jugoslavije v svrho, da sestavijo skupno sodniško pragmatiko in da store primerne korake za zboljšanje svojega materijaluega položaja. Delegati imajo po odredbi prometnega ministrstva pravico do znižane vožnje. * Dinar ali krone. Piše se nam: Naš državni denar je dinar, ali ako prineseš na ljubljansko pošto nakaznico za Beograd, ki si jo izpolnil v dinarjih, ti isto vrnejo, češ, da no poznajo dinarjev, da moraš dinarje, ki jih pošiljaš v Beograd spreminjati v krone, v Beogradu pa zopet ne sprejemajo kron, zakaj se ne uredi to enotno naznačevanje vrednosti. * Shod ljubljanskih hišnih posest' nikov. V vel. dvorani hotela „Union" se je vršil v sredo popoldne diod ljubljan. hišnih posestnikov. Predsednik društva hišnih posestnikov, g. Frelih, je pozdravil zastopnika vlade poverjenika dr. Ravniharja, župana dr. Tavčarja, zastopnika trgovske in obrtniške zbornice, zveze industrijalcev in raznih društev, zlasti delegate društev hišnih posestnikov iz Beograda, Zagreba in Osjeka. Potek zborovanja je bil zelo živahen. Govorniki so zlasti ostro kritikovali v vojnem času izdano naredbo, po kateri hišni posestniki ne smejo prosto razpolagati s stanovanji, ter so tudi ostro obsojali, da se hišnim posestnikom ne dovoli primerno zvišanje stanarine, poudarjajoč, da cene stanovanj niso v nikakem razmerju z obstoječo splošno draginjo. Poudarjalo se je, da hiše danes ne do-našajo niti toliko dohodka, da bi se Mariborsko giedaiiile Veliki beli plakati naznanjajo drugo sezono slovenskega gledališča v Mariboru. Gledališče se otvori v soboto dne 13. t. m. s Cankarjevimi ..Hlapci". Menda ni slučaj, da se obe slovenski gledališči otvarjata letos s Cankarjevim imenom. To naj bo dokaz. da hočemo slediti oni umetnosti, ki jo jo predstavljal naš slovenski genij. Mariborsko gledališče obeta za letos še mnogo več, nego lani. Kakor kaže oenanilo, se je izpopolnil ansambel z dobrimi novimi silami: med drugimi čitamo znana imena: Skrbineek, Povhe, med damami Ože-govičervo in Voukovo. Repertoir kaže sledeča, glavna dela: slovenska: Cankar : Hlapci in Pohujšanje, Borštnik: Stari Ilija, Detela: Učenjak, Jelene: Kosovo, Lah: Noč na Hmeljniku, 'Majcen: Kasija, Novačan: Veleja, IPuhar: Požar. — Srbohrvatska: Brana: Istra, Corovič: Zulumčar, Nu-iič: Knez od Semberije, Ogrizovič: Smrt Smail age Čengiča, Petrovič: Mrak, Vojnovič: Ekvinoikcij. — Ru-tka: Andrejev: Anfisa, Gogolj: Romar, Tolstoj: .Vstajenje. — Češka: BKoi 1&-— ~ ' peare: Pen kresno noči, Sbaw: Obrt gospe Warrenove, Wilde: Idealni soprog. — Francoska: Brieus: Žrtve, Hennequin in Bjlhaud: Gospa predsednica, Lavedan: Dvoboj, Mo-lierc: Skopuh, Rardou in de Najac: Cvprijena, Seribe: Kozarec vode, — Španska: Echegarayj Galeotto. — Italijanska: Nicodemi: Perjanica. — Nizozemska: Michaelis: Revolucij-ska svatba. — Nordijska: Ibsfen: ne-da Gabler, Strindberg: Smrtni ples I. in II., Velika noč. — Madžarska: Dregelv: Če frak dobro pri stoj a, Mol n ar: Vrag. Nemška: Anzengru-ber: Podkriževalci, Samski dvor, Co-sta: Brat Martin, Czinner: Maska satana. Ernst: Vzgojitelj Lanovec, Hebbel: Marija Magdalena, Kadel-burg in dr.: Pri belem konjičku, Raimund: Zapravijivec, Schonherz: Otroška komedija. Zemlja, Suder-mann: Tiha sreča,'vVedekind: Zemski duh, Wildgans: Uboštvo, Psickar in G.: Kako so palčki premagali orjaka. — Poleg drame se bo letos gojila tudi opereta in lahka opera. Na re-pertoriju to: Bloudek: V vodnjaku, Verdi: Trubadur, Audran: Punčka, Heuberger: Operni ples, Kalman: Jesenski manever, OflFenbach: Orfej v podsvetu, Parma: Amazonke, £alck«.«krJSiffi- • pe: Lepa Galatea. — Ponovile se b«> ido tudi nekatere dobre lanske stvari, j Napredek mariborskega slovenske-jga gledališča je stvar, ki mora zani-' mati in razveseliti vsakega Slovenca. Ko sem zadnjič obiskal gosp. Nučiča v njegovem gledališču, je bil sredi priprav in poln najlepših nad. Začetek je bil lansko leto težak, letof. poj-de lažje. Mariborska široka publika se je šele tekom lanske sezone navadila na slovensko gledališče. S po-četka je bila galerija slabo obiskana, proti koncu pa nas je veselilo, ko smo videli galerijo nabito polno občinstva in vojaštva. „Gledališki list" je obstal vsled tiskarske stavke pri 3. številki, letos bo izhajal gledališki vestnik". Vprašanje glode gostovanja v Celju se je ugodno rešilo, isto bi bilo potrebno glede Ptuja. Tako bo vršilo mariborsko gledališče važno kulturno nalogo. Otvorila seje dramatična šola, ki bo skrbela za naraščaj. Imena učiteljev (Skrbinšek, Bratina, Mecger, Peonik) jamčijo za uspeh. Mariboru so torej obeta lepa sezona. Pri repertoir ju se nam zdi, da se je premalo vpoštevala češka in poljska drama — pa to se še lahko izpremeoi. V Mariboru nastaja naš jfcagi Imlh^torJfl ehašnaka •lišče bo osrednja sila, okoli katere se bomo razvijali. Zato upamo, da bo mariborska publika, ki je lansko leto I pokazala, da 9e zaveda važnosti gle-jdališča za naše narodno življenje v | Mariboru, tudi letos izpolnila svojo dolžnost Kar se tiče vodstva in igralcev, smo lahko polni zaupanja, da bo letošnja sezona imela najlepše uspehe. To tudi mi želimo našemu Mariboru. — ,,Gledališki list". Včeraj je izšla prva številka »Gledališkega lista", ilustrovanega tednika, ki ga izdaja uprava Narodnega gledališča v Ljubljani in ureja Oton Zupančič. List prinaša zasedbo in vsebino dramskih in opernih del, ki se vprizore tekom tedna v obeh ljubljanskih gledališčik, vesti o gledališki umetnosti pri nas in drugod, članke o važnejših dramskih in opernih delih in njih avtorjih. Dobiva se pri gledaliških blagajnah, bi-ljeteijih in v knjigarnah. Cena številki je 2 K. — Glasbena Matica. Vsi konserva-toristi naj se zbero v petek 17. septembra dopoldne ob 11. uri r dvorani Glasbene Matice. Ravnateljstvo. — Gojenem šole Glasbene Zlatice se naznanja sledeči red razdeljevanja ~ ur a Šolsko leto 1920-21. Raz- deljevanje učnih ur se vrši v dvorani Glasbene Matice v hiši Vegova ulica 7 v II. nadstropju. Redni pouk se prične v ponedeljek 20. septembra Šolsko ravnateljstvo. — Orkestralno društvo Glasbene Matice pričenja zopet svoje redno delovanje. Prva skupna vaja se vrši v nedeljo 19. t m. ob 10. dopoldan v dvorani fiiharmoničnega društva. Vabijo se vsi dosedanji člani k polnoštevilni udeležbi. Novi člani se sprejemajo isti dan med 9. in 10. uro. — Prof. A. A. Šahmatov, znani ruski slavist, je umrl v Petrogradu. Rojen je bil leta 1864. Bil je eden izmed največjih slovanskih filologov, ki je organiziral v Rusiji slavistično vedo. More se postaviti vsporedno z našim Jagičem. Nadaljeval je delo svojih prednikov Vostokova, Sreas-njevskega i. dr. Skupno z velikimi ruskimi učenjaki (Pypin, Lamanskij, Fortunatov, Korš, Šobolevski j, Kan. da hov) je izdajal temeljna dela: Slovnik ruskega jezika, Spomenike cerkvenoslov. in ruskega jezika. Enciklopedijo slov. filologije itd. Revolucija je onemogočila njegovo znanstveno delo. Ruska in slovanska veda je izgubila velikega učenjaka. mogle izvršiti-vsaj potrebne poprave Resolucije, ki so bile na shodu sprejete, se po posebni deputaciji pred-lože osrednji vladi v Beogradu. * Sličice iz hrvatske kmečke bune. Zagrebška „Riječ" objavlja iz najnovejše kmečke bune nekoliko resničnih posameznosti. Središče kmečke bune je bila belovarska županija, zlasti one vasi in občine, ki so vedno slovele kot radičevske trdnjave. Neposredni povod in pretveza je bil popis in žigosanje konj. Širili pa so obenem izmišljene vesti, da se je na pohodu proti Albaniji uprla in razbila cela naša divizija. Tudi Madžari da se že bližajo našim mejam. Tako daleč je šla pokvarjenost kolovodij, da vidijo že v Madžarih svoje rešitelje. V Garešnici so hujskali na buno seljaki iz tujih občin. Napadli so komisijo, ki je popisovala vprežno živino. Orožniki so morali napraviti red. Do najtežjih spopadov je prišlo pri Sv. Ivanu Zelini. Ubili so okrajnega predstojnika. Izmed upornikov je bil ustreljen neki kmet, za katerega so prinesli krsto. stopijo (fobrovoljci pri volitvah v kon stiiuauto samostojno s svojimi kandidati. * Bakteriološki zavod v Noveia Sadu. V novem Sadu je bil nstanovljen državni bakteriološki zavod, v svrho uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, ki so se vsled vojne razpasle po tamošnjih krajih. * Pohištvo za novi kraljevski ko nak v Beogradu je naročeno na Fran coskem za ceno od 2,700.000 frankov Na razpis za sobano tega pohištva v Jugoslaviji ni prišla niti ena ponud ba, ter se je moralo delo oddati v tujino. * JTadžarski poslanci v Beogradu Vr* rnj je odpotovalo iz Budimpešte ogih';-hnstvo ogrskega parlamenta, k sestoji iz 15 poslancev, v Beograd Ogrski parlament je odposlal te odposlance, da obišrejo prestolnice vseh sosednih držav, Ogrske poslance sprej me in pozdravi deputacija našega Narodnega predstavništva. * Za one, ki potujejo v Bosno Občinstvo, ki namerava potovati Bosno in Hercegovino, se opozarja, Uporniki pa so izjavili, da mora v S da si preskrbi od policije izdan potni J-sv b-r-^i/v liof L-ov ca hro7 nno^iiclrarra HnvnHnmfl to krsto okrajni predstojnik. Prisilili so ga, da je moral nesti krsto na po-' kopališče, kjer so ga ubili, čeravno jih je prosil, naj mu prizanesejo. Mrtvecu so sezuli čevlje in mu vzeli uro. Marija Bistrica je znan romarski kra i. '.'pomiki so udrli tamkaj v občinsko pisarno, razmetali razne spise in jih zažgali. Potem so razobesili sliko — bivšega cesarja Karla, a nad njo so razvili rdečo komunistično zastavo. Prava marijabistri-ška buna. * Štrajk stavbenih delavcev v Zagrebu, ki traja še dalje, je zelo nezgodno prekinil stavbeno delavnost, ki je počivala od leta 1914. in se je sedaj baš bila začela najlepše razvijati. V Zagrebu se je pričelo zidati znatno stanovanjskih hiš, trgovskih lokalov in uradov. Mestna občina pripravlja gradnjo 200 malih stanovanj, a nad 40 tvrdk, podjetij in denarnih zavodov se je priglasilo za gradnjo palač na sejmišču, zasebniki pa hočejo graditi na Peščenici in drugod. Projektiranih je mnogo novih tvornic in nad 50 privatnih hiš. Zagreb stoji pred živahno stavbeno dobo in zato je treba primernih ukrepov, da se čim prej ukine štrajk in prične z energičnim stavbenim delom. * Združene ženske ljubljanske Ciril-Metodove podružnice prirede povodom velike skupščine -Družbo sv. Cirila in MetodaK v nedeljo dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri v Narodnem domu na vrtu veselico v korist „Družbi'\ V poletju je bilo sicer veliko veselic, toda le malo, ki bi imele za narodno prosveto tolik pomen, kakor ravno ta. Veselica bo nudila tudi vsem vnanjim udeležnikom pobližno med-ebojno spoznanje. Vsi, ki čutite narodno ter imate smisel za prosveto, udeležite se velike skupščine, popoldne pa dokažite tudi svojo narodno požrtvovalnost s tem. da se udeležite družbsne veselice in da pripomorete s svojim obolom k gmotnemu uspehu. (V slučaju slabega vremena se vrši veselica v notranjih prostorih Narodnega doma.) Pri veselici sodeluje godba dravske divizije in pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon". * f Halik Stanislav, strojni stavec, znan turist, je po daljši bolezni včeraj preminul. Kot tiskar je bil pokojni vrl tovariš, v javnosti znan kot eden najboljših in najvztrajnejših turistov. Na zadnji poti, v tej žalostni dolini, ga spremimo k večnemu počitku v soboto ob 3. uri popoldne s Trnovske ulice št. 7. — Bodi mu ohranjen prijazen spomin! * Drnštvo finančne straže na Slovenskem. Tovariški sestanek, ki bi se imel vršiti dne 19. septembra t 1. v Vetrinju se vsled nepričakovanih ovir preloži na poznejši čas. * Finančna deželna blagajna v Ljubljani, Krekov trg 1 bo dne 22., 23. in 24. septembra 1920. radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta. * Osrednji zavod za žensko domačo •ta-t v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje učenk se Trši od 15. do 18. septembra vsak dan. Pričetek pouka 21. t. m. * Licejska ljudska šola. Gojenke, ki so sprejete v I. razred licejske ljudske šole, izvedo to v petek zjutraj pred poukom v pritličju Mladike na vratih. — Ravnateljstvo liceja. * Glasilo bosanskih dobrovoljcev. „Nova Otadžbina" začne izhajati v soboto v Sarajeva. Izhajala bo trikrat pa teden Po sklepu bosanske pokrajinske dobrovoljske organizacije, m-j list, ker se brez policijskega dovoljenja nikomur in v nobenem slučaju ne dovoli potovanje v Bosno in Hercegovino. * Izprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Z današnjim dnem izosta-neta na progi Grobelno-Rogatec in obratno vlaka št. 2903, ki je doslej odhajal iz Grobelnega ob 13-50, in št. 2904, ki je doslej odhajal iz Rogatca ob 10-17. Vlak št 1905 odpelje iz Grobelnega dve uri kesneje kakor dosedaj, t. j. ob 21-10, tako da ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 17-55. Drugi vlaki št. 2901, 2902 in 2906 ostanejo neizpre-menjeni. - * Prometne ovire. Iz Št. Jerneja nam pišejo: Kakor povsod, smo po prevratu tudi v Krški ravnini Novo mesto-Krško imeli zelo neredno poštno zvezo. Po več dni smo bili odrezani od ostalega sveta. Po večkratnih pritožbah in zabavljanju po časopisih, smo konečno vendar dosegli redno vozno pošto s konjsko upre-go. Bili smo do septembra s to vožnjo zadovoljni, ker smo pošto redno prejemali in so se tudi potniki redno prevažali. Nekega dne pa se otvori avto-pošta na naši progi. Kako razočaranje: namesto napredka, največje zapreke, kako*- jih ni bilo več za časa vojne! Sedaj dobivamo pošto šele čez 3 do 4 dni, ker se avto vsak hip potare in sredi pota zastane. Avto je bolj prikladen za prevažanje premoga ali gramoza. Vožnja v prvem razredu vlaka ni tako draga, kakor s tem vehiklom. Poštna uprava naj vendar napravi zopet red, sicer bomo sami poskrbeli za to. * Carinski urad v Celju bi moral skoraj opustiti svoje delovanje, ker uradniki ne morejo dobiti stanovanj. Mestni stanovanjski urad je sedaj sklenil, da f ^povedo stanovanja raznim znani;1 ivšim nemškim hujskačem, ki imajo brezplačna stanova nja v mestnih hišah. * Seja celjskega gerentskega sosveta, ki bi se morala vršiti včeraj je bila nesklepčna in je preložena na ponedeljek 20. t. m. Bavila se bo zlasti z načrti za novi most čez Savinjo. Poprava starega mostu je že razpisana in mora biti gotova do konca oktobra. Stroški za popravila so proračunjeni na 60.000 K. Stanovanjske razmere v Celju postajajo vedno neznosnejše. Posamezniki izrabljajo pomanjkanje sta novanj in sob in so začeli grdo navijati zlasti cene za meblirane sobe. Brez postrežbe zahtevajo ogromne svote 300 do 500 K. Ta draginja je zlasti katastrofalna za našo učečo se mladino. Nujno je potrebno, da oblasti, posebno pa verižniški urad, energično posežejo tu vmes. * Discipliniranje carinskih uradnikov v Mariboru. Nezaslišani Škandali in izgredi carinskih uradnikov v neki mariborski kavarni in v oficirskem domu, ki so se dogodili pred kratkim, so vzbudili po vsem mestu velikansko ogorčenje. Naduteži so nastopali celo s samokresi in to ne samo proti civilistom, ainpak tudi proti častnikom. Kakor smo izvedeli z zanesljive strani, so pristojne oblasti na pritisk javnosti sedaj uvedle proti krivcem disciplinarno postopanje. Dva glavna hujskača bosta od-slovljena in bosta morala takoj za-pustiti Maribor. * Tatvin* v Zaloga. Na postaji r Zaloga pri Ljnbljani so doslej neznani tatovi vlomiti v nek voz ter odnotli med drugim 40 kilogramov britev. Situacija na svetovnem trgu hmelja. Gospodarske vesti iz vseh večjih držav, kjer goje hmeljarstvo, poročajo o močni stagnaciji v trsrovini s hmeljem. Opažati je povsod veliko vzdržljivost pri nakupu; producenti so postavljeni pred težko gospodarsko vprašanje, kako vnovčiti veliko množino letošnjega pridelka.' Skoro vse države so pridelale več hmelja, kakor so pričakovali. Čehi so računali na produkcijo SO tisoč centov, dejanjski pridelek pa znaša 130 tisoč centov. Nemčija, največji konkurent Cehom s tem produktom, je pridelala skoro enako množino. Pivovarne imajo zadosti starega blaga v zalogi. Na kon-um doma, v teh dveh državah ni misliti. Preostaja izvoz. — Francija in Belgi ja sta pridelali čez lastno potrebo okoli 00.000 centov; imata tedaj tudi blago pripravljeno za izvoz. Edina uvozna država je Anglija, ki je nakupovala hmel j v tujih državah. Od lastnega pridelka in od starih zalog ima letos na razpolago 650.000 centov, konsum pa znaša letno petsto-tisoč centov. Angli ja je že izdala prepoved uvoza hmelja iz tujih držav, ki velja do meseca januarja 1921. Množina celotnega letošnjega pridelka znaša 900.000 centov. V časih 'iti smernice in sredstva, kako avstrijsko industrijo rešiti pred katastrofo. = Za nadvlad« na Donavi. Pred kratkim smo poročali, da se za to vlado borita Dunaj in Bratislava in da bo najbrže r tem konkurenčnem boju zmagaln Bratislava, ki zida pristanišča z mrzlično naglico. Bratislava naj bi s pomočjo Anglije in Francije postala osrednje pristanišče za celo Donavo in pritočne reke. Zadnje čase pa je časopisje prineslo vest o trgovski pogodbi med Francijo in Madžarsko, katero vest je sicer madžarski poslanik na Donaju dementiral, in od tega časa in od časa Benešovega prihoda v Beograd se francosko časopisje zanima za — Budimpešto. Angleški iu francoski kapital kupuje akcije madžarskih paroplovnih družb. Ustanovila se je posebna dražba ,Dunabe Navijation Companv", ki si hoče za-sigurati znaten vpliv na nemška, avstrijska in madžarska paroplovna podjetja. Tako je strah pred malo antanto zasukal angleške in francoske kapitalistične oči od Bratislave na Budimpešto. = Urejevanje mednarodnega prometa. V Madridu zboruje 1. okt. 11. svetovna poštna konferenca, na katero tndi naša država odpošlje delegate in ki ima namen ustvariti novo konven- 1. septembra, ko je še Belgija napovedala svoj izstop. Druge države so storile že preje. Pri sedanjih razmerah ta institucija — ki je imela pred vojno velik gospodarski pomen —-nima več pravega pomena. = Izvoz ovnov je dovolil ekonomska finančni komitet ministrstva = Cena cementa v Brodn. V brod-skih trgovinah je carastla v zadnjih dneh cena cementa od 3 K na 4 t za kilogram. = Blagovno skladišče v Zagrebu. Gospodarsko društvo v Zagrebu namerava ustanoviti skladišče za zbiranje blaga, ki je potrebno za izvoz. Na tir način se misli odpomoči sedanjim razmeram, ko so morali kmetje radi pomanjkanja primernih skladišč svoje blago zopet odpeljati domov. najrazvitejšega pivovarništva je pri- cijo gl -de mednarodne "poštne službe delek dosegel lM> milj. centov in je in tarifa. — Novembra meseca pa — popolnoma zadostoval. V sedanjih ča sih pa je produkcija piva zaradi pomanjkanja ječmena močno reducirana, tako da se z gotovostjo zamore računati na dejstvo, da kon&um ne bo uporabil cele letošnje žetve. Izgledi na izvoz v nobeni državi niso dobri. Producenti ne bodo mogli samovoljno določati cen hmelju, tem Sorze 16. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila čvrstejša v efektih, toda promet j6 bil razmeroma slab. Tečaji so se držali na včerajšnji višini, nekateri 90 po-rastli. Zato pa je bil tem večji promet v valutah in devizah. Povpraše-' valo se je zlasti po dolarjih in duv-najskem izplačilu, posebno pa po na-poleondorjih in to zaradi razlike na beograjski borzi, kjer so bili včeraj tlražji neiro v Zagrebu. Devize: Berlin 207 do 210, Milan 505 do 510, London 390 do 430, Newyork 113 do 117, Pariz 750 do 770, Praga 165 do 168, Ženeva 1725, Dunaj 40.50. Valute: dolarji 116 do 116.50, av-trijske krone 40 do 41, rublji 123 do 127, češke krone 168 do 175. 20 kron v zlatu 410 do 415, napoleon-dorji 405 do 410, funti 390 do 405, francoski franki 770. marke 205 do SOS, leji 228 do 230. lire 490 do 495, turške zlate ure 430 do 460. Efekti: denar blago Jadranska banka............. 2300 2300 Ljabl!ans>ka kr. banka.......... HI" HM Narodna iumska ...... 99' »o«® Hrv. zcrualjska banka...................."69 Hrvatska psknmptna.......1«»» Slov. esk. banka.............. 700 «SIavonia». d. d za intastriju ;rva Prod na Savi................ 1720 Prva hrv. štedionica .......... 1 > 00 '1256 Bnrk"' Brol n* Savi....... WT SIS Beograd, devize: London 102 do lo lt'S. Newvork 29, -IS5, Milan 127.50 do 128. Praca 42 inarkp 5 ,eu 5S-3° 'lo "»ke.fro---------- -'-i--'«-'- - - ........— ne 43 do 47, levi 42 do 43, avstrnske krone 10 do 10.50. nmdorji 106 do 107. Dunaj. di , -;•£>.- r:!: 3er?in 497, se v Waschingtonu sestane mednarodna telegrafska konferenca, ki bo razpravljala o ureditvi mednarodnega telegrafskega, telefonskega in radio-telegrafičnega prometa in tarifov. Tndi na tej konferenci bo naša država zastopana. = Znižane prevozne cene na morju. „Trg. List" poroča iz Trsta, da so v več bodo prisiljeni cene prilagoditi zadnjem času prevozne cene blaga na svetovnim cenam in si vnovčenje za- morju silno padle in so se približale sigurati z direktno prodajo v deže- predvojnemu stanju. Zadnja dva me-lah z dobro valuto. I seca so cene padle za polovico. — I == Nazadovanje prometa na Ja- = Položaj državnih železnic. Ne- drann je vsaki dan občutnejše. Luke ateri časopisi sc naglašali te dni, da v Julijski Benečiji s strahom gledajo stojimo pred težko prometno krizo, v bodočnost Največji del blaga, ka-vsled česar se je bati, da vsled po- terega so preje uvažali preko teh Ink, manjkanja vagonov Jugoslavija ne uvažajo sedaj preko Genove, celo bo mogla izvoziti letošnje žetve. Za- mesta, ki leže bližje Benetkam kakor . grebška „Riječ" se jc na merodajnem Genovi. Vlada zato namerava točno1 J10'1 an*_ 2 ( mestu informirala, koliko se omenje- označiti in ograničiti zaledja posam^z- Ženeva 47 ne vesti utemeljene, ter je izvedela, njh jadranskih luk. Tako bi na pr.: da so te vesti pretirane. Ees je sicer, Gornja Furlanija z Udinami smela da primanjkuje vagonov, a pri vsem svoje potrebno blago uvažati samo tem se bo letošnja žetev zamogla iz- preko Trsta voziti do Božiča, ne pa — kakor lani — Elektri — šele do spomladi. Razmere na že- Zagrebška mi_______________ leznici so se bistveno izboljšale. Za- na Savi pri Brežicah električno cen-grebska delavnica delft zelo intenziv- tralo. Izdelava načrtov je bila poverilo, er popravlja mesečno 600 do jena inženirjema Peyerju in Riesnerju 900 vagonov in kakih deset lokomo- = Tržni dnevi na praškem vele-tiv. Meseca avgusta je bilo popravijo- trgn. Na prošnjo interesentov bodo! Ne\vvork London 70, Pariz nih 911 vagonov. V zadnjem času na praškem vzorčnem veletrgu prire- 1930, Mil.-n w •% l - '12, Beo-smo prejeli večje število težko po«l-i jeni tudi takozvani tržni dnevi, katerih svrd 10, Zrurcb 251, Bulimpešta dovanib vagonov iz Avstrije, ki so bistvo je v tem, da se na gotovi dan, 103. Varšava 11.6, Zih-ir- 4870. Bu-vozili tjakaj naše eksportno blago. Ti ki je zato posebno določen in javno karešta 580. se sedaj popravljajo v zagrebški de- razglašen, shajajo kupci in prodajalci j ------ Efekti: avnici. Pričela se je preiskava, da-li gotove vrste blaga v svrho sklepanj?1 Av.tr <.to Avstrijci sistematično uporabljajo kupčij. Diaj«ka rut:-. O. ska kr n fca r a . r.aše vagone v svoje svrho tako dolgo, = Pšenica za seme. Ministrstvo' »T""*5*.? v dokler ne postanejo nerabni, ali pa za prehrano in obnovo dovolilo je k"" so poškodbe le slučajne. Potem se bo Poljeprivrednemu društvu kredit v primerno postopalo. Težavnejše \je jmesku pol milijona dinarjev za nakup popravljanje vagonov za osebni pro- semenske pšenice za jesensko in spo met, ker manjka potrebnega materi- ndadansko setev. Seme se bo nabavilo ala, zlasti za tapeci ranje. Lokomotiv v Banatu. Pri tej priliki so strok v-smo imeli celo preveč in jih je za- njaki priporočali društvu tudi ovčje- jn-pHSlrsl #11 rolrni i a lnlrnm/\fiTr rw1-__i- _ t__- - _ __ ______• TurpV.e srečk Creiitni r.-voi z" trg. in in . Alii riivi:. ............... Har.t r,t - i........... ■ • . n k i z -uial i banka . . . . Av tro- yrska banka .... Zivr osten*k» b-»nka......... Državne že.2*nice.......... nzna železnica........... Alpine-. ................ Fr ^ka zeVna ind->s*r. *• - 91.— -I'«-— 2198*—. 9^0-— ««•— ' 812-— 54-0 — 171«-— "' 4230 — 7JOO-— 7850-—. Praga, devize: Berlin 121.25, Ne\vyork 72, London 225 in pol, Pa- SSa*b^Skemu SZ^^S^M Sh *'S 72' ^ T * ^ ** Ce bi se odbile draginjske doklf za S v^fna^L^^eS ^ \f' ^^JZ^Ti Si nameščence, katere bi moralo plačati j = Nove banke. V Kotoru se os- f ^ fi° T*"ewyork 61.75, nuArja okoli 500.000 kron, a meseca rajiijonov kron. Naloga te banke bo,! T^ndon 214> Pariz 400' M,l?n 2?° •Zagreb 60, Budimpešta 23 in pol, Varšava 25 in pol, Dunaj 23 in tri Ziirieh 11.485, Bukarešta junija letošnjega leta že približno 11 milijonov kron. Ce se pa vpošte-vajo draginjske doklade, znašajo pa pasiva 95 milijon, kron. Tak je položaj po zagrebških informacijah. = Kriza v nemško-avstrijski industriji. Avstrijski državni urad za trgovino in industrijo je na 10. sept sklical posebno anketo iz zastopnikov delavcev in delodajalcev železne in kovinsko industrije. Avstrijska industrija je v obupnem položaja in grozi ji popolna kriza. Večina firm ne more več zadostiti plačilnim obveznostim, cer mora surovine takoj plačati, od-emalci industrijskih produktov pa si lavadno pogode daljši plačilni termin. Večina tovaren obratuje v omejenem obsega. Ker tndi eksport zaostaja, bi bilo predvsem potrebno znižati cene tfoduktoro, kar pa je vsled stalne drfcginje surovin in visokih raetd nemogoče. Omenjena anketa, kateri bodo sledile ankete dragih skgjpp ima .namen ugotoviti is da predvsem podpira domača industrijska podjetja na otoku Braču. Novo knriro. Nemški inženirski Praga 82.05, Zagreb 43, Budimpešta 20 in tri osminke, Dunaj 27. Trst, devize: Berlin 49.25, New- iznajdljivosti se je posrečilo pridobiti -vork 23-4a' London 81./o, Panz lo3, iz pepela po izgoretem premoga novo Pra*a 36-50 Zagreb 19.25 Dunaj kurilno sredstva V pepelu je še vedno 10-50' ZUnch 383' Bukarešta 50. 10—50 »/, koksa iu premoga, ki je Ziirieh, devize: Berlin 10.10, N ew-bil do sedaj za gospodarstvo več ali vork 625, London 21.60, Pariz 40.45, manj popolnoma izgubljen. Pepel se J Milan 26.45. Praga 8.75, Zagreb razkroji v svoje sestavine: v žlindro, 5.40, Budimpešta 2.10, Dunaj 2.85. koks in premog. Izaajdba sloni na magnetičnih lastnostih žlindre. Iznajdba je patentirana. = Potreba v razdejani severni Franciji. Saarsko-francoska trgovska zbornica objavlja, da je v severni Franciji potreba po vseh predmetih zelo velita. Zbornica je pripravljena pri dobavi posredovati. Oferte je pošiljati v francoskem jeziku in jih je kolikor mogoče detajlirati. Cene v frankih na francoski meji. c= Bruseljska sladkorna konvencija je tndi formalno nehala eksistirati dne Vremensko poročilo. Ljnbliana 3« m na/i mo.jetn Dan rt > -S 5 U oo a ts •S 6 S w ■na > i" l| H3 Vstran Nebo 1 " a* s 3» 1 15. eept 16. sept 16. sept 22. ari 8. nri iS. nri 7«3-7 741-0 58»-8 14t »•9 30-4 brez vetra slab ah d. jawo megla pol. obi. o Obir MM m nad morjem 16. Mpt tt- on 598 8 M. eeptl 8. uri j 597 5 Sradni. vcenjšnja tem VremamlcanapaTod: S-« 60 >eratc i^epo, brez vetra si. zap. ira 16 3, no toplo in mir JMO U * 1 ; nnaln* 14:1 . ■o neme. A Šport in turistik st Na Koroško! Koroška -jesen je znana vsled >voje miline posebno ob -jezerih. Ravno sedaj je bivanje ob iBaskem, Vrbskem in Klopinjskem jjezeru poseben užitek za one, ki med poletjem niso mogli nastopiti svojega dopusta. Posebno Vrbsko jezero se priporoča uradi svojih toplih kopeli in prekrasnih izletov. Tudi naše nedeljske izletnike oixizarjamo, naj se pridno poslužujejo turistovskega vlaka ter posečajo našo prekrasno in toli ogroženo Podravje. Posebno priporo-ročamo peš izlet iz Podrožčice mimo vasi Brezniee na Št. Jakob (pol ure), od tod po cesti na Dravlje, kjer se poslužimo dravskega broda ter do-speiro v desetih minutah v prijazno vasico Št. IIj. Od tod naprej vodi markirana, s tablicami označena pot v dobri pol uri v Logo ves, od koder je samo še deset minut do Vrbskega jezera. Kdor ljubi višinski izlet, jo iz Loge ves i lahko udari ob novozgrajeni cesti na Škofiče od od tod ali po j cesti na Hodiško jezero in v Ribnico ali pa po markirani poti čez Gorice i mimo Rozenbergovega ribnjaka na Otok. Od domačih gostiln posebno priporočamo: Gostilno pri pošti v Št. Jakobu, gostilno Schleieher v Logi vesi, zajutrkovalnico Strajnik v Ribnici ter za povratek v Vetrinje etablissement Majernik. Vest. da le-toviščnikom v našern pasu ni dovoljeno bivati od dne 10. t. m. naprej je neosnovana in nastala vsled tega, ker so bili Nemci v pasu B primorani vsled slabe aprovizacije odsloviti dne 10. t. m. vse svoje fi-oste ob Vrbskem jezeru. Mi smo hvala Bogu v loljšem položaju ter zato še enkrat opozarjamo naše izletnike, da je ravno sedaj njih narodna dolžnost, da polotijo v največji meri na Koroško. st Slovensko planinsko društvo naznanja, da se zatvorijo planinske koče dne 20. septembra Aljažev dom ostane odprt do 1. oktobra, Valvasorjeva koča, Obirska koča, Koča v Kamniški Bistrici, iu Hotel Zlatorog stanejo celo leto odprti in oskrbovani. st Športni teden v Ljubljani. V Ljubljani se pripravlja športni teden v dneh od 26. septembra do 3. oktobra. Športni teden priredi ,,Športna ' zveza". Tekmovalo se bo za prven-i i stvo Slovenije. Plavalna tekma preteklo nedeljo se je vršila kot del teh tekem. Športni teden bo pokazal naš napredek in stanje na vseh panogah športa. Priprave so v polnem teku. Natančen program se objavi v začetku prihodnjega ledna. st Zrakoplovna razstava v Pragi lx> otvorjena dne 25. t. m. Razstava bo mednarodna in se je udeleže svetovne tvrdke s svojimi najnovejšimi aparatu Sokolski cestnih. sv Jugoslovansko Sokolstvo za Koroško. Starešinstvo Sokolskega Saveza je izdalo poziv na vse Sokolstvo, da prskoči v zadnjem trenotku zatiranim Korošcem tudi z denarnimi sredstvi na pomoč. V to svrho se vrši dne 26. t. m ,.Koroški dan" po celi državi. Dolžnost Sokol stva je, da nastopi ta 1 dan kot disciplinirana četa in stori v vsakem oziru svojo dolžnost Vsako društvo mora organizirati nabiranje darov in storiti kar je v njegovi moči. sv Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma na Viča in Sokol Vič priredita v nedeljo 19. t. m. javno telovadbo in ljudsko veselico pri kateri sodelujo pevsko društvo ..Slavia" in godba dravske divizije. V nedeljo vsi na Vič! Zdravo ! sv Sokol Litija-smartno priredi v nedeljo dne 19. t m. pešizlet v Ko-strevnico z javnim nastopom in ljudsko veselico. Ob tej priliki se ustanovi našega društva ,.Odsek Kostrevnira'-. sv Slike iz sokolskega zleta v Mahom. Ker je mnogo amateur-fotografov slikalo razne telovadne točke pri sokolskeni zletu v Mariboru, prosimo vse brate, ki imaje tozadevne slike, da jih proti odškodnini dajo Sokol-skemu Savezu na razpolago. Slike se lahko oddajo v Narodnem domu I. nadstropje. sv Sokolskn društvo v Tržiču priredi v nedeljo, dne 19 t m. svoj letošnji javni nastop, združen z veselico v svojem domu in na letnem telova-dišču. Spored: I. nastop šolskega naraščaja s prostimi vajami za 1. 1920, II. nastop članov s Hofmanovimi prostimi vajami, III. nastop članic s čes- skiroi prostimi vajami, IV. orodtla telovadba. Vstopnina K T— za osebo, K 20'— za družino. Zač«tek ob 15. uri. Kdor se hoče dobra zabavati, naj pohiti to nedeljo v Tržič. Za vsa društva so jako ugouue železniške zveze, ker vlak prihaja ob 14. uri v Tržič in se vrača ob 13 in pol uri iz Tržiča in ima zvezo na obe strani gorenjske proge. Po svetu. X Italijani plenijo mrtve in ranjene. Iz Toskane se poroča, da so povodom zadnje potresne katastrofe ryzni temni elementi porabili priliko ter oropali mrtvece in ranjence, ki so postali žrtev katastrofe. Nad 20.000 ljudi je brez strehe. X Griža na Madžarskem. Kakor poročajo peštanski listi, sc je v zadnjem času griža na Madžarskem zelo razširila. V Budimpešti je zadnji teden obolelo 1030 oseb, od katerih je umrlo 10 odstotkov. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Iz upravništva ,,Jutra". Ekspedloljskl oddelek: Reklamacijami ki dohajajo na «Jutro>, posvečamo največjo pažnjo. V nekoliko dneh bo odpravljen tudi ta nedostatek. Kdor ne dobiva lista v redu, naj nam takoj javi, da preiščemo vzrok. Reklamacije so poštnine proste. Knjigovodski oddeSek: Do Slo je na-kailo 90 K, poslanih iz Lnkovice dne 13. septembra. Pošiljatelj je pozabil napisati sveje ime. Naj se javi, da bo mogel prejemati list. oglasi. Dne krašovec. po imenu «Tiger». srednje IBil| volik, sive, dolge dlako, dolg rep, na kratki verigi, je nšel pred par dnevi iz našega skladišča. Kdor ga privede, dobi dobro nagrado. „Balkan", d. d., Ljubljana, Dunajska oesta 33. 157 liaobFožBii Rotronjs^i mladenič, v cvetu mladosti, Išče primerne mladenke, ki bi imela veselje se ž njim kratkočasiti s korespondenco, povodom bližajočih se mrzlih jesenskih dni. Cenjene ponudbe na poštnoležeče Cerknica, pod »Kraška barja". 129 7—4 ,Hrua!sl{! DriiotPžsc\i^iu8S slavij i. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mje-secu. Suradjuju naši prvi stručnjaci. Pret-p!ata godišnie K 120— ili 30 Dinara. Adre-s=ax industrije drva. Cijena K 20— ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmaj erjova ulica br. 6. __101 10—9 =Ljubljana= Selenburgova u ica Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja 110 3 in razglednic. Glasom naredbe ministrstva za finance v Beogradu št. 8410 z dne 28. avgusta 1920 je od 20. t m. naprej opravljati od tvrdk trošarina na žarnice, in sicer najmanj 20 K od ene žarnice. Za več kakor 32 svečne žarnice znaša trošarina za vsako nadaljnjo svečo K 1-20. Za žarnice od 50 sveč bo torej plačati 60 K, za SOOOvatne žarnice 7200 K trošarine, to se pravi, čim večja je jakost žarnice, tem večji je davek. Nabava močnejše žarnice bo vsled tega državnega davka postala skoraj nedosežna. Kdor pa se hote Se pravočasno preskrbeti z žarnicami in zlasti moine žarnice po zelo znižani ceni kupiti, ta naj takoj poki'i do vStetega 19. t. m. k elektrotvrdki »SVETLA", LJubljana, Mestni trg 25. i&8 f^frtil najfinejši, trčan, ae proda, (litI UJ Večja množina po 60 kron kilogram. Vekoslav Bratina, čebelar, Kriiovol pri Ljutomera. 117 5—5 Prazni zaboji nappodaj g Delnici tiskarni d. d. b Ljubljani. NSrOidjfG spise o naši državi: A Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. del 15 K, II. del, 1. snop. 21 K, 2. snop. 21 K. Dr. Sasadin: Bai sadainjl ustavni položaj. Cena 16 K. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena 18 K- 128 3 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 več. Naročila spi ejema Tiskovna zadrug:* v Ljubljani, Sodna ulioa 8. ZBBjB žarnici ^ntratt N0 ^ uspeb! Išče se sfanouanje s hrano za gospodično pri boljši rodbini pod strogim nadzorstvom. — Naslov pove uprava »Jutra». 145 2—2 dBOliDiesa, plaifi1' Po zelo znižani _ oenl^nova _ UUJiUl&ull, zračnice, finalni cfrnii iu vsakovrstni deli, kar-OlVuilll anuji bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa ln razni stroji pri EATJELU. Ljub-ljana. Stari trg žt 28^ 67 10—8 od ameriškega petroleja in kupi Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova 94 10—6 156 3-1 zs W na Bregu pri Ptuju ima naprodaj prvovrstne gonilne in šivalne jermene, inozemske provenijence, v večjih množinah, gfl|^> po zmernih cenah. "VI Zaboje in &snfe železna sode ulioa. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dostoj.vskij-Levstik: Besi. Roman v IV. delib. Broš. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Gonconrt-Pastuikin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vet. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Cervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. Aate Debeljak: Solnce in sence. Broi. 10 K, vez. 14 K, po pošti 1 E 80 v več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po poŠti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 K, po pošti 3 K več, II. zvezek broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulioa. 6. PORTLAND-CEMENT (Beočin) prodaje na veliko — te razašilje n sva mjesta Jugoslavije Milan Pejnovic Zagreb — (Sv. Duh) Telefon interur. 19.55. Brzojavi: »Milpej" Zagreb. 0 Odvetniška pisarna 150 2 Dr. Karel Koderman v Mariboru se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 (na vogalu Sodne ulice). veletrgovina žganja družba z o. z. 99MLRW Ljubljana (Kolizej). Nudimo dobre likerje: Pelinkovec, kakor tudi druge fine likepje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož. Nadalje bumlnovec, griot in hnuševl likep. Slivovko, bpinjeveo, rum in konjak, samo na debelo, po najnižjih cenah. 148 4—2 m I B—fl B—fl B—fl B—fl B—fl I P—g ! B—fl B—-fl B—g B-—fl B-— d. SE O. SE« M Ljubljana, Dunajska cesta št 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: PSenično in koruzno moko, koruzni zdrob, pšenico in koruzo v zrnu, oves, koruzo za krmo. Sladkor, amerikanski rjavi v vrečah in beli feSki v kockah, kavo, olje, sir, sol, U „. .„, „ «W u»Ma|i#A MSIM H Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih: Ustanovljena leta 1881. Ustanovljena lota 1881. °/o bpez odbitka, rentnega davka., katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Tekoii raiun. U 6