Ust izhaja ođ oktobra 1947 kot tednik — Od i januar* ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SREDA. DNE 29. JANUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 8 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori ŠZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej T V A" Z A GORENJSKO Pot do zvišanja Seja občinske skupščine in plenuma ObO SZDL v škof ji Loki 1 • 1 J| I JI Sprejeli so osnutek osebnih dohodkov ^£žbeninaCrt Razgovor s podpredsednikom obč. skupščine Igranj Slavkom Beznikom NAPORI za povišanje osebnih dohodkov so danes v ospredju. To je razumljivo. Zelo načrtno so se tega lotih v kranjski občini. Hkrati pa se prav tu odpirajo mnogi problemi in težave, pa tudi nejasnosti okrog tega cilja. Zato smo zaprosili podpredsednika skupščine Slavka Beznika za razgovor. Odborniki občinske skupščine Škof j a Loka v odmoru med živahno diskusijo o osnutku proračuna Bo cesta na Vršič prevozna tudi pozimi Po dograditvi ljubeljske ceste bo potekal ves promet iz smeri Gorenjske proti Tržiču po stari cesti na odseku Zvirče—Tržiška Bistrica LETOS in še prihodnji dve leti jc predvideno na gorenjskih cestah precej rekonstrukcij in asfaltnih prevlek. V načelu je že osvojeno stališče, da se morajo vse gradnje, ki so postopne in se bodo izvajale vsaj dve leti, izvrševati tako, da Vsaka etapa predstavlja za sebe zaključen odsek, ki se bo lahko vsako leto izročil svojemu namenu. Tako se bodo lahko tudi vsakoletne naložbe takoj aktivirale. Za letos je predvidena rekonstrukcija in asfaltna ureditev ceste do žičnice na Vogel. Z izgradnjo žičnice na Vogel je pač postala nujnost, da se do žičnice uredi primerna cesta in parkirni prostor. Ta odsek ceste je izrazito turističnega pomena, rekonstrukcija in asfaltna prevleka pa bi veljala' 60 milijonov dinarjev. Za letos je predvidena tudi rekonstrukcija in asfaltna ureditev ceste med Spodnjimi Brniki in žičnico na Krvavec. Prihodnje leto bi naj prišla na vrsto za rekonstrukcijo in asfaltno preureditev dva cestna odse- ka, in sicer tri kilometre dolg odsek na cesti Rateče-Planica in prav tako tri kilometre dolg odsek na vršiški cesti od Mihovega doma do Koče na Gozdu. Cesta Rateče — Planica je postala za hitro naraščajoči promet že do-kajšnje ozko grlo, zlasti v zimskem času. Tudi ta cesta je turistično zelo pomembna, predvsem? v času športnih prireditev na pla-niških skakalnicah. Po rekonstrukciji bo mogoče to cesto redno vzdrževati tudi pozimi. Cesta iz Kranjske gore na Vršič je bila že preteklo leto rekonstruirana in prevlečena z asfaltom do Mihove- OBRAZI in »Ljudje v barakah! Ali ni to sramota? Kakšen socializem je to! Turisti in inozemci to vidijo in zvedo ha) vse se pri nas dogaja .. .« Tako piše nekdo (žal, anonimno, brez podpisa) našemu uredništvu. Bil je to eden izmed Kranju. Nekdo je. bil pretirano »razpoložen« in začel je udrihati čez socializem. Pripovedoval je, kako že leta in leta stanuje v vlažnem kletnem stanovanju. Drugi ob mizi so tiho poslušali. Nekdo mu je čez čas resno prigovoril. »Zakaj se ne držiš nobenega dela,« je dejal. »Vsa podjetja si že .obred. Zmeraj se potikaš po - gostilnah. Poglej njega — pokazal je na soseda pri mizi! V podjetju se je privadil, priučil in uveljavil. Dobil je posojilo. Garal je in delal dve teti, se zadolžil, ampak zdaj ima svojo hišo. Poznaš Toneta, tistega, ki se je kregal na sestanku zaradi nočne izmene. Priden delavec je. Zdaj je na spisku in ze to jesen bo dobil stanovanje. Mnogo ga doma. Z relativno manjšimi sredstvi bi bilo mogoče rekonstruirati tudi odsek od Mihovega doma do Koče na Gozdu. Prej ali slej bo potrebno — tako zatrjujejo turistični delavci in ostali gospodarstveniki — cesto rekonstruirati do "Vršiča, da bo prevozna tudi pozimi. Leta 1966 naj bi na gorenjskih cestah opravili naslednja dela: rekonstrukcijo ceste v makadamu od Spodnjih Gori j do športhotela na Pokljuki (15 km), rekonstrukcijo ceste v makadamu od Mojstrane do Vrat (13 km), rekonstrukcijo in asfaltno ureditev ceste Jesenice—Gorje (7,7 km), rekonstrukcijo in asfaltno ureditev ceste Golnik—Križe (3,7 km) in rekonstrukcijo ter asfaltno ureditev cestnega odseka ,Trebija-*-Selo (2,7 km). Z dograditvijo avtomobilske ceste Naklo—Ljubelj bo potekal ves promet iz smeri Gorenjske proti Tržiču po stari cesti na odseku Zvirče—-Tržiška Bistrica. Ta cesta pa je neprimerna za bodoči promet. Zaradi tega je nujno tudi ta odsek delno rekonstruirati in asfaltno utrditi. Podobna dela bo potrebno opravili tudi na odseku Kamna gorica—Radovljica. Ta cesta je neprimerna in nevarna za obstoječi promet. — P. # Kako se v podjetjih lotevajo naloge za zvišanje osebnih do-hodkov? — Zelo različno — je odgovoril. So podjetja, kjer skušajo enkratno dvigniti dohodke in tako zadovoljiti delavce. Je pa tudi precej primerov, da se tega lotevajo načrtno in iščejo rešitve z izboljševanjem organizacije in tehnološkega postopka. Ob tem spoznavajo, da nobeno fizično natezanje niti dviganje cen ne vodi k pravim, trajnejšim rešitvam.« # Največ govorimo o zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. Kaj mislite o teh? — Res je to problem. In prav tu so tudi velike pomanjkljivosti v naši industriji. Malokje so doslej napravili analizo o zaposlovanju navadnih, nekvalificiranih delavcev. Niso se sproprljeli s tem, da bi taka dela mehanizirali ln omogočili delavcem večjo produktivnost in ob tem večji za-služek. Ob analizi v tovarni IBI *o ugotovili, da so bili pomožni delavci ob fluktuaciji dražji, kot da bi bili, če bi jim omogočili večjo produktivnost in tudi dohodke. # Kaj mislite o raznih vzdrževalnih delih po podjetjih? So morda tudi tukaj možnosti boljše organizacije? — Vsekakor. V tem je velika hiba. Vsako podjetje Ima na primer svojo službo za elektro Instalacijska dfela, za zidarska dela itd. Iskanje Izhoda k zmanjševanju Izdatkov za te službe bo v prihodnosti verjetno vodilo k sodelovanju med podjetji, k nekim skupnim servisom, ki bi bili pogodbeno urejeni.« • Priznati morate, da imajo podjetja zelo različne možnosti za zviševanje dohodkov. — Tega nikdar nismo zanikali. Tudi pogoji so različni. Nekje bodo lažje dosegli uspeh kot drugje. Nekatera podjetja sploh ne bodo. Zakoni ekonomike ln trga ne poznajo izjem. Zato niti ne trdimo ln ne moremo zahtevati, da mora vsako podjetje poslovati za vsako ceno. Izjemoma ne ustvarjajo sredstev za razširjeno reprodukcijo. Tam bo morda vodila pot tudi k dviganju cen uslug čeprav so Še druge možnosti.. SLAVKO BEZNIK ŠKOFJA LOKA, 28. januarja — Danes je bila v kino dvorani »So-ra« skupna seja občinske skupščine in plenuma ObO SZDL občine škofja Loka, na kateri so odborniki in člani plenuma sprejeli osnutek občinskega statuta, družbeni plan in proračun. Pričakovali so, da se bo razvila temeljita razprava, vendar do podrobnejšega pretresa predloženega gradiva ni prišlo. Končno postaja v Retečah Razprave o nujnosti gradnje železniške postaje v Retečah so stare že dolga leta. Kljub temu se stvar vse doslej ni premaknila z mrtve točke. Na pobudo krajevnih činiteljev je bilo včeraj dopoldne v Retečah posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki krajevne skupnosti, turističnih zvez, občinskih organov in organizacij in železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Ugotovili so, da bo z gradnjo treba začeti že letos. Ker so tamkajšnji prebivavci pripravljeni sami nositi večji del stroškov gradnje, bo iz drugih virov treba zagotoviti le 6 milijonov dinarjev. Predvidene nove cene avtobusnih prevozov Čeprav se je govorilo, da bodo že 1. februarja začele veljati nove — višje cene avtobusnih prevozov, pristojni organi še niso sprejeli predlogov prevozniških podjetij. Kot je znano, predlogi predvidevajo za približno petino višje cene. Kranjčane bo verjetno zanimalo, da namerava podjetje Ljubljana-Transport, poslovna enota Gorenjske vpeljati. mesečne vozne karte za lokalni promet. Cena take vozovnice sicer ne bo zelo nizka, vendar pa bo število voženj neomejeno. Te vozovnice smemo pričakovati skupaj z novimi cenami. Se nikoli nisem tako težke govoril IZ KRANJA in drugih krajev Gorenjske so se preteklo nedeljo napotili mnogi v Cerkno. Tako kot nekoč v času zadnje vojne. Cerkno je bilo središče organiziranega odpora in organizacije takratne ilegalne dejavnosti tudi za Gorenjsko. V nedeljo je bila v Cerknem proslava 20-letnice partijske šole za Primorsko in Gorenjsko, hkrati pa je bila tudr komemoracija v spomin sedeminštiridesetim padlim tečajnikom, komunistom, ki so padli ob tragičnem dogodku 27. januarja 1944. Dr. Aleš Bebler, nekdanji partijski instruktor pri CK KPS za Primorsko, je v nedeljo, na začetku svojega govora dejal, da še nikdar ni tako težko govoril in glas se mu je tresel. Spomin na tisti tragični dogodek v Cerknem je bil hud udarec v vrstah mladih revolucionarjev, Dolnih optimizma in življenjskih sil. Vendar je bila ta šola jedro revolucije. Na- daljevala se je od jeseni 1943 pa vse do osvoboditve. Bil je to edinstven primer v Jugoslaviji za časa NOB. Okrog tisoč mladih organizatorjev in partizanskih voditeljev se je tu spoznalo s teoretičnimi deli o razrednem gibanju in z zakoni revolucionarnih prehodov iz ene družbene ureditve v drugo. To pa jim je dalo trdno in nepremagljivo vero v zmago in svobodo. In to, kot je dejal tovariš Bebler, je mnogo pripomoglo, da se v teh krajih ni mogel razviti belogardizem in da ni bilo še večjih žrtev. Po govoru je množica krenila na hrib nad Cerknim, kjer so padli tečajniki. Po nepopolnih in- formacijah so tam padli tudi komunisti iz Gorenjske: Jože Oman, Jože Poličar, Avgust Barle-Am-brož, Rozika Mezeg, Janez Mar-kež, Edi Zupan, Rozika Golob, Ivan Medmež in Franc Hafner. Komemoracije so se udeležili preživeli udeleženci tečaja in slušatelji šole, svojci padlih, borci in aktivisti, ki poznajo Cerkno iz tistih časov, .voditelji partizanskih enot po teh krajih in mnogi okoličani. Med gosti so bili Lidija Sentjurc, dr. Jože Vilfap, France Bevk, Franc Kimovec-Ziga, Mitja Ribičič in, drugi. Ivan Bratko, upravnik in predavatelj partijske šole, je svojim padlim tečajnikom spregovoril pred spomenikom. Odjeknile so salve, ogenj iz bakel je plapolal in grobnico so zagrnili mnogi venci iz Primorja, Trsta, Gorenjske, Ljubljane, Maribora ... Sledil je ogled razstave partijske šole. — K. M. " Kasen socializem je to! mnogih odmevov na objavljeno reportažo o Kranjski Koreji. Pisec sploh ne omenja njegovih težav in razmer. Samo uvršča se med »barakarje« in hudo, hudo se.zgraža nad našim sistemom — socializmom. Zato nič ne vemo o njegovih razmerah — koliko časa je že v barakah, kakšni so tam pogoji , življenja, kakšno družino ima, kaj in kje dela, kaj je .že sam ukrenil in je pripravljen storiti za izboljšanje lastnih .stanovanjskih razmer ... Nič o tem. Morda ni prav, vendar sem se ob tem spomnil lanskega .dogodka na vrtu gostišča Lovec v je takih. Ti pa kolneš čez socializem. Sam si pomagaj! Socializem je za tiste, ki delajo.« Tako je povedal. Vsi so utihnili. Prizadeti možak srednjih let in z dolgimi lasmi preko čela je vstal, se majavo vzravnal, prijel steklenico piva, ki je bila na pol izpraznjena in jo treščil na tla s tako silo, da so se drobi ci razleteli daleč naokrog. Prihitela je natakarica, zahtevala na) plača, on pa je še bolj vzroban-til, klel in odšel. Še na cesti so ga opazovali ljudje, kako je mahal z rokami in preklinjal vse, kar mu je prišlo na misel. K. M. V soboto je napočil dolgo pričakovani trenutek: s pomočjo potapljača so z dna Blejskega jezera dvignili potopljeni avtomobil. Tako je bil zaključen prvi dogodek take vrste, ki se je pripetil na Bledu. Obširnejše poročilo o tem berite na 2. strani 07 SRED*, 29. l*S«a»l« 1W4 TE DNI PO SVETU # PARIZ—PEKING — NOV PRISPEVEK K OKREPITVI MIRU NA SVETU Vest, ki jo je sporočilo francosko zunanje ministrstvo o navezavi diplomatskih odnosov nI bila nova. te decembra je bil v Pekingu ugledni francoski državnik, ki je pripravljal teren. V treh mesecih bosta državi imenovali svoja poslanika. Odmevi na sklep so različni. Moskva je pozdravila sklep, medtem ko je Formoza ostro protestirala. Amerika pa za sedaj molči. Toda prvi kitajski novinarji so že prlSll V ZDA. Morda bo tudi francosko priznanje LR Kitajske pripomoglo k okrepitvi miru v svetu. # PODKANCLER PITTERMANN V JUGOSLAVIJI V torek je prišel na uradni obisk avstrijski podkancler Pitter-mann, ki bo gost zveznega izvršnega sveta. S tem bo vrnil obisk predsedniku zvezne skupščine Edvardu Kardelju. # NAMESTNIK INDIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA POTI V BEOGRAD Na uradni obisk bo prišel namestnik indijskega zunanjega ministra. Ob odhodu Je izjavil, da se bo pogovarjal o pripravah na konferenco neblokovskih držav. Predsedniku Titu bo izročil tudi posebno poslanico predsednika Nehruja. # MAC NAMARA POROČAL V KONGRESU Mac Namara je v kongresu sporočil, da je južnovietnamska osvo- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Lludie in dogodki • Ljudje in H Ko sta proti koncu prejšnjega leta dobili dve vzhodno afriški državi Zanzibar in Kenija svojo samostojnost, ln ko sta nekaj tednov pozneje še dve sosednji državi Njasa ln Severna Rodezija dobili uradno obljubo ln točen rok umika kolonialnih sil Iz tega dela Afrike, so mnogi pričakovali, da bo vzhodna Afrika končno prišla na zeleno vejo. Ta čas, ki je obljubljal popolno pomiritev, pa je bil v koledarju prezgodaj napovedan. V vseh štirih deželah, ki ležijo ob Indijskem oceanu je formalni konec kolonialnega jarma sprožil nove sile, ki v pripravah za politično samostojnost niso prišle do večjega izraza. V času politične borbe za samostojnost, ne glede na to, kakšne oblike Je ta borba imela, oboroženi ali mirni potek, v nobeni izmed naštetih dežel niso bile do podrobnosti razčiščene politične smernice razvoja. Dolga kolonialna uprava belcev v tem delu Afrike Je pustila neraz- čiščena številna vprašanja, s katerimi so se politični voditelji spoprijeli šele, ko so prišli po svoje samostojnosti. Notranja politična nasprotja skupin, ki so bile udeležene v borbi za samostojnost so dam nove dogovore o političnem, vojaškem in kulturnem sodelovanju, da bi na ta način zadržale svoj vpliv. V nekaterih državah je takšno vmešavanje naletelo na odpor in nove vlade, ki so bile pre- V tej mali otoški državici so pičel mesec po samostojnosti nasilno vrgli sultana. Videti Je bilo, da so sultana ln njegovo vlado z lahkoto odpihnili kar čez noč. Kot vroča lava se je potem gibanje doma- Vzhodna Afrika se znatno zaostrila v času, ko Je bila samostojnost priznana, in ko so nacionalne vlade začele svoj politični medeni mesec. Odgovornost za politični razvoj je bila s tem naložena na ramena vlad, ki nekatere niso dorasle položaju. V tem času so se nekdanje kolonialne sile prav tako vključile v politični razplet s tem, da so hotele nove vlade čim bolj trdno vezati za svoje hlače. Ponudile so vla- računane ln oblikovane na kopito kolonialnih sil so se znašle v škripcih. Proti njim so se usmerile bolj zdrave ln tvornejše politične sile. Formalna zamenjava državnih zastav še ne pomeni odprave starega načina življenja in odklona od politične stvarnosti, ki so jo z vsemi mogočimi sredstvi vzdrževale kolonialne sile. Ta resnica je dobila dokončno potrditev predvsem v Zanzibaru. činov preneslo v dve sosednji državi v Kenijo in Tanganjiko. Seveda Je med Zanzibarom ln Kenijo ter Tanganjiko veliko razlik. V Keniji in Tanganjikl upori vojakov niso dobili obličja borbe proti legalni vladi, ki Ima zaupnico ljudi, pač pa bolj proti ostankom kolonialnega nasledstva. V teh vojskah so namreč ostali britanski vojaški strokovnjaki in izvedenci s svojimi starimi navadami ln razvada- mi, čeprav razglašajo nemirni vojaki zahtevo za zboljšanje materialnega položaja, pa najbrž v tem grmu ne leži pravi zajec. Razen povišanja plač zahtevajo domači vojaki tudi postopno odstranitev tujih vojakov \i nacionalnih armad. Ozadje vojaških zahtev so si pravilno razložili v Londonu, zato britanska vlada skuša z novimi okrepitvami zavezati domačinom jezik. Gibanje domačinov nobenemu britanskemu državljanu nI skrivilo las, zato je izgovor britanske vlade, da z novimi okrepitvami ščiti svoje državljane samo zvit poskus, da bi prikrila dogodke v neodvisnih vzhodnih afriških deželah. Nemiri v vzhodni Afriki imajo globlji razlog. Vzroki ležijo v zgodovinskih okoliščinah v teh državah, ki so bile dolga desetletja zapeljevane Iz evropskih metropol. Da so časovno ta gibanja usklajena v različnih državah ni najbrž zgolj slučaj. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lludie in dosrodki • Lludie in do- -*k Vsak dan domača jedila KRANJ, 29. januarja — Dneva slovenskih jedi, ki sta bila v sredo in Četrtek v restavraciji Park sta uspela, številni gostje od blizu in daleč so pospravili vse dobrote. Zaradi zanimanja gostov bodo odslej vsak, dan na jedilnem listu domače jedi. Tako so v ponedeljek pripravili vipavsko joto in krvavice z zeljem, včeraj je bila štajerska tunka in ciganska pečenka, danes pa bo močnikova juha in ričet s kračo, za jutri je bodilna vojska Vietkong, po str- predvidena pojedina in belokranj- moglavljenju Dicma, dosegla znaten napredek. Vendar je dejal, da 15.500 vojakov ameriških oboroženih sil ne more zagotoviti varnosti in miru. ski matevž z mesom, za v petek pa gorenjski želodec in dolenjski štruklji. Vsak mesec pa bosta dneva narodnih jedil, tako kot sta bila pretekli teden. —^8. S. S plenuma obč. sindikalnega sveta Radovljica 0 izobraževanju V Radovljici se je ♦sešel minuli predstavniki vseh panog: gospo- teden občinski sindikalni svet''na darstva in družbenih služb ter sto- razširjeni plenum, na katerem so ritvenih dejavnosti. Plenum je bili predsedniki sindikalnih po- predlagal delovnim organizacijam družnic in predstavniki samo- naj same uredijo z delavsko upi- upravnih organov. Obravnavali so verzo, kako bodo izpolnile pred- vprašanje izobraževanja. videni program. Nedvomno, naj- že v začetku prihodnjega me- primernejša oblika bi bili semi seca bodo sklicali širše posvete z direktorji podjetij, s predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic ter sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov. Glavna tema na teh posvetih bo- narji, medtem ko se bodo ponekod odločili za predavanja. S se minarji in predavanji bodo pričeli že takoj v februarju. Z začeto akcijo namerava občinski sindikalni svet vzpodbuditi od pogovori o načinu izvedbe se- podjetja, naj posvetijo več skr-minarjev za družbeno ekonomsko bi splošni ekonomski izobrazbi, izobraževanje. Sodelovali bodo J. B. ISKRA SODELUJE NA OLIMPIADI ZA ORGANIZACIJO tako velike prireditve, kot je letošnja zimska olimpiada v Innsbrucku, je bila olimpijskemu komiteju potrebna pomoč več podjetij. Tako sodelujejo s športnimi rekviziti, tehničnimi napravami in Letos prvič v Škof ji Loki Prešernove nagrade Skofja Loka, 29. januarja —Prihodnjo soboto, na dan obletnice n°st spreminjanja programov. Po- uslugami številna renomirana podjetja — seveda večinoma iz Avstrije. Zanimivo je, da tudi »Iskra« sodeluje na olimpiadi. 2e lani je poslala avstrijski podružnici IIT Standard Telephon und Telegra-phen AG na Dunaju 38 kompletnih ojačevalnih naprav, med katerimi je bilo nekaj namenjenih za ohmpiado. Dvoje ojačevalnikov so po naročilu izdelali še posebej za novo letališče v Innsbrucku To sta bili dve garnituri s skupno močjo 375 W, s katerima so ozvočili vse notranje in upravne prostore ter del letališča. Vsak ojačevalnik ima 6 vhodov in mož- smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bodo v škofji Loki nagradili pet občanov za prizadevanje na kulturno-prosvetnem področju. Predlog komisije za odlikovanja, da se prvič letos podeli zaslužnim kulturnoprosvetmim delavcem demrne nagrade (vsakemu 40 tisočakov) iz občinskega rezervnega sklada, so odborniki na predvčerajšnji seji v celoti potrdili. Na seznamu nagrajencev, izbor je bil precej težaven, so letos učiteljice OLGA SMID iz Cešnjice, CVETA 2ARGI s Trate in MARA JELOVSEK iz Škofje Loke; ANDREJ PAVLOVEC, umetnostni zgodovinar in direktor Loškega muzeja, POLDKA STIGLIC pa bo dobila nagrado kot prizadevna igravka v loški »Svobodi«. Tako bo Skofja Loka postala za Kranjem drugo mesto, kjer v spomin smrti slovenskega pesnika nagrajujejo zaslužne kulturne delavce. —S. škrabar leg teh bo še nekaj Iskrinih oja Čevalnikov neposredno na olimpijskem prostoru za ozvočenje tekmovalnih prog. Vse naprave so montirali m preizkusili že lani. Avstrijci so zelo zadovoljni z dobavljenimi napravami, tako da je Iskra dobila že nova naročila za 30 enakih naprav, Nenavadna dogodivščina V SOBOTO okoli 14. ure je iz kvadratne odprtine sredi težko obleko, ledene ploskve Blejskega jezera najprej pogledal fičkov žilo treba zavarovati posebej, kar je v navadi pri raznih prireditvah na ledu. Za en dan je v takem primeru treba doplačati nekaj tisočakov, seveda po tem, ko po- S pomočjo potapljača varna pot na kopno — V Blejskem jezeru se je kopalo že pet avtomobilov .,v ' radijsko postajo, vrvi in podobno) prispel na Bled sebna komisija ugotovi, da tvega . namesto v petek šele v soboto nje ni veliko, sprednji del. Kakšnih 30 parov krepkih rok je še enkrat Kmalu po 13.uri Se je popri jelo za.močn? vrvi in fičko se je spet znašel na trd- spustil na dno in tatoj sporočil, nih, čeprav ledenih tleh. Tako se je zaključil prvi del da stoji avto na kolesih. Pomoč-pustolovščine avtomobila MB 70-51, ki mu je življenjsko JJ-oSt8a altomobna' kajje mokra ^teval «Y«"k5 dobo popestrila svojevrstna nezgoda. Skozi odprtino, ki jo n^ndar 7egT°vp?ašanja ni vzel ^ved? razumel je na manj trdnem ledu odprla njegova teža, je padel resno. Pri previdnem in počasnem skoraj 25 metrov globoko na jezersko dno. dviganju avtomobila so najprej sodelovali le lastnik in naši znan- Fičko je neprijeten dogodek na šili. Ob neki priložnosti, tudipred'^ ci — izkušeni reševavci, pozneje videz dobro prestal. Ce izvzame- nfe'č desetletji, je zapeljal v vodo pa je bila potrebna pomoč mno- in obležal kakšnih 5 metrov glo- gih izmed radovednih opazovav-boko avtomobil za škropljenje cev. Tokrat je bilo torej prav, da cest. Pred leti se je »odvezal« tudi se Ji*1 Je toliko nabralo. mo, da je bil do »kože premočen«, je bilo mogoče opaziti le odbito steklo levih zadnjih luči. (Kljub temu ga lastnik ni skušal vžgali.) Z drugim avtom so ga odvlekli v mehanično delavnico. Samo en dan je trajalo, avto presušili in namazali, glede na prerokbe o veliki škodi, ki naj bi jo voda naredila, niti nj bil previsok: 36 tisoč dinarjev. S te strani si bo kaj takega lahko še marsikdo privoščil. Lastnik (na Bledu je bil na seminarju finančnih inšpektorjev) in popularni avtomobil sta se v nedeljo popoldne odpeljala domov. Prvi zimski kopavec KOT VEMO, se je nezgoda pripetila v četrtek in vzbudila veliko zanimanje in še več radovednosti od Mizu in daleč. Z deskami obdana luknja in čoln s številko 13, na katerega je skupina domačinov privezala • avto, je bilo vse, kar so radovedneži lahko opazovali. Vendar pa zavarovalnica niti če bi bil avto dopolnilno zavarovan, ne bi jamčila, če voznik ne' bi varilnih znamenj kot primeru (če je seveda razumel pomen zataknjenih vejic). Take dogodke uvrščajo v skupino »grobe malomarnosti«. M. Sosič Nesreče avtomobil gostilničarja z otoka in avtomobil nekega inozemskega gosta, kmalu po vojni pa avto-da so mobil Ljudske milice: Kadar je Račun TRČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV Na cesti I. reda na Jesenicah sta v nedeljo ob 10.55 trčila osebna avtomobila LJ 31-65 (voznik dr. Ukašin Uzelac) in LJ 14-04, ki ga pinje. Pravijo, da je prišel izvode moder kot sliva. Eno uro s potapljačem VZROK, ga Fička Pogum ni splahnel KLJUB TEMU, da je avtomobi-šlo za poletno nezgodo, je bilo lov padec v vodo mnogim vozni-delo olajšano, saj se je hitro kom pognal strah v kosti in so lahko kdo potopil in avtomobil se ledene ploskve posebno zaradi navezal. Eden izmed blejskih čol- misli na to, kaj bi bilo, če potni- je upravljal Ivan Omerzu. Uzelac narjev je tako nalogo že dvakrat ki ne bi mogli pravočasno iz av- je vozil iz Javornika na Jesenice, opravil, enkrat celo v mesecu tomobila, na daleč izognili, tudi V trenutku, ko se je izognil par-marcu, ko je imela voda le 4 sto- pogumnih še ni zmanjkalo. Mnogi kiranemu avtomobilu na cesti je avtomobilisti in motoristi v teh nasproti pripeljal Omerzu in tr-dneh z velikim užitkom drvijo po čenje je bilo neizogibno. Škoda na ledu in verjetno niti ne slišijo obeh vozilih je ocenjena na okoli zamolklega bobnenja, ki navadno 320.000 dinarjev, spremlja njihovo vožnjo. Neki / Tržačan se je v soboto zabaval ZARADI VINJENOSTI PADEL tako, da je na najbolj gladkih Na ^ IV reda med Pševim m Blejcem, je bil preprost, ker so mestih hitro zavrl in se potem Kranjemf je v nedeljo ob 15.45 pa-bila vrata avtomobila odprta, v veselil, ko je avto divje zanašalo. dd jQŽe Andrljašlč z motornim njem pa je za »ubežnikoma«, ki Toda gostilničar z otoka ima pri kojesom KR 10-443 in s sopotni-sta zadnji trenutek skočila iz vožnjah odprta vrata ^svojega av- kQm Stanetom Kašmanom. Andri-njega, ostalo nekaj površnikov, tomobila. Za vsak primer! je VQzil prQti Kranju. Zaradi aktovka z dokumenti, ura, foto- Za tiste, ki menijo, da lastniku .vinjenosti je na klancu padel. Pri grafski aparat in še nekaj drugih potopljenega avtomobila tako ne padcu sta se ODa lažje poškodova stvari. Vse to bi bilo pri nekon- bo treba seči preveč globoko v troliranem reševanju v nevarno- žep, saj je imel avtomobil zava-sti, da ostane na jezerskemv dnit. rovan, še tole pojasnilo: pri za- na 15 tisočakov. Potapljač iz Vuhreda je zaradi varovanju, ki je v navadi pri za-okvare na avtomobilu, ki je pre- sebnih osebnih avtomobilih jam-važal njegovo opremo (napravo »tvo za nezgode na ledu ni upo-da bi se silno razveselili, "če bi za dovajanje zraka, 85 kilogramov števano. Za take primere je vo-jiniilastnik dovolil, da bi se sami da lastnik potopljene-ni zaupal izkušenim Skupina blejskih 1,»veteranov* (z Jezernikom na čelu) je>takarekoč dan ln noč zdela nad »ponesrečencem«. Ni bilo težko uganiti, la, motorista so odpeljali na odvzem krvi, škoda pa je ocenjena VINJEN AVTOMOBILIST polotili reševanja avtomobila. Za vsak primer so s kavi jem, privezanim za dolgo vrv, že »ujeli« avtomobil.za odbijač, za „kar je bilo potrebno večurno prizadevanje. Pohvalili so se, da so sodelovali že pri 4 ali 5 podobnih nezgodah. Vendar pa so do sedaj vsi avtomobili zdrknili z brega v vodo, ne sicer v zimskem času in je bilo reševanje tako lažje. Spominjajo se, da se je 1.1927 skupina štirih vinjenih tujcev zapeljala v jezero v bližini hotela Toplice. Avtomobil je bil brez strehe in so se potniki hitro re- CRno nn Beiem u r e m e MORSKEGA PSA in MAČKO Dobite med speclalitetami na RIBJI DAN, 12. februarja 1964 v »Park« restavraciji VREMENSKA SLIKA \ Področje visokega pritiska nad zahodno Evropo naglo slabi. Atlantske frontalne motnje so se usmerile proti srednji Evropi in bodo vplivale na vreme pri nas. S tem je končano obdobje mrzlega in jasnega vremena. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Postopoma poslabšanje vremena, vmes padavine, dnevne temperature okoli 0 stopinj. Tudi v četrtek bo slabo vreme, vmes padavine. VREME V TOREK OB 13. URI Jezersko zmerno oblačno, —l; Triglav-Kredarica jasno, —5, piha rahel jugovzhodnik. Lesce oblačno, —I; Planica pretežno jasno, —1; Brniki oblačno, 0; SNE2NE RAZMERE OB 7. URI Kredarica 130 cm, Komna 35, Bohinj 30, Tamar 45, Rateče 30, Kranjska gora 30, Vitranc spodaj 30, srednja 44, na vrhu 50; Vršič 40, Pokljuka 40 in Krvavec-Niivice 40 cm snega. Na cesti I. reda v Kranju so v nedeljo ob 4.50 varnostni organi preprečili nadalnjo vožnjo vozniku osebnega avtomobila KP 43-82, Borisu Frellhu iz. Goric. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in ga odpeljali na odvzem krvi. NA POLEDENELI CESTI V GORJAH V ponedeljek popoldne sta na cesti III. reda Bled—Gorje trčila. osebni avtomobil KR 44-10, voznik Mirko Pokljukar in poltovorni avtomobil KR 59-98, ki ga je vozil Martin Stih. Voznik poltovornega avtomobila je vozil iz Bleda proti Gorjam po sredini ceste, da bi se izognil »tirnic« na poledeneli cesti. Nasproti mu je pripeljal osebni avtomobil in trčil vanj, zakaj voznik zaradi poledenele ceste ni mogel pravočasno ustaviti, škoda je ocenjena na 300.000 dinarjev. Požari pozimi V zadnjem času je bilo precej manjših požarov v naravi, kjer je prišlo do večje ali manjše škode Izredno suha trava na kopnih sončnih pobočjih je hudo vnetljiva. V mnogih primerih so ogenj pogasili sami povzročitelji ali ljudje iz okolice. V dveh primerih: na Begunjščicl ln v Spodnji Kokri pa je bilo huje. Na Begunjščicl je prejšnji če trtek zgorelo več kot 10 ha goz&a. Gaslvci, vojaki ln delavci so komaj ustavili plamene, ki so se širili kar s smreke na smreko. Domnevajo, da je požar nastal zaradi odvrženega cigaretnega ogorka v suho travo . Tudi požar, ki je bil v nedeljo v Spodnji Kokri, je povzročil veliko škodo. Dva fanta sta se v tamkajšnji gmajni Igrala z ognjem ln kar hitro mu nista bila več kos. Prihiteli so gasivcl Iz Lastnik potopljenega Fička ln domačin Jezernlk sta imela razen Kranja ln Preddvora, pomagali pa potapljača pri reševanju glavno besedo so tudi domačini, toda ogenj je uničil več kot 4 ha mladega gozda. &&EDA. 29. januarja • *M iz naših kgn^n f ng*?h komun g t? naših komun # i* naš h komun g iz naših komun » iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Tr gcvina na rešetu Mnogo obetajoči načrti DVEMA ZAPISOMA o naši trgovini, ki smo ju objavili vilo za vse primere, ko domače vajo občutna investicijska sred- pred dvema tednoma oziroma pred enim tednom, tokrat Podjetje ne razpolaga z zadostni- stva za blagovnice, ki prodajajo dodajamo še razgovore z načelniki oddelkov za gospodar- K? p°™agala nai b* tudi Wago Prav tako bi lahko stvo gorenjskih občinskih skupščin. Ti so v nekaj stavkih preCej neizkoriščenih možnosti dajaten,' 'na Si označili pomanjkljivosti trgovine na svojih območjih in je pri sodelovanju z industrijski- Tekstilindusa, Oljarice, Mlekarne načrte za v prihodnje. mi P°djetji, ki marsikje prispe- in drugih. Namestnik načelnika oddelka za gospodarstvo obč. skupščine Skofja Loka — Franc Dermelj Izboljšanje prodajne mreže Iz razgovorov lahko povzamemo, da se trgovina nahaja na po-raembni meji. Dolga leta doslej je bila precej zapostavljena, le malokdaj je bila deležna večje pozornosti in pomoči. Tako ni bilo Čudno, da se je znašla precej daleč za potrebami in, da svoji vloži, ki jo ima kot posrednik med Proizvodnjo in potrošnjo, ni bila kos. V tem času je trgovina pogosto osrednji predmet razprav, svoje mesto pa je dobila tudi v vseh načrtih, ki obravnavajo razvoj posameznih območij. Dobrih obetov za izboljšanje trgovine je torej dovolj, prvi pomembni koraki k napredku pa naj bo zagotovilo, da ne bo ostalo le pri obljubah. Načelnik oddelka za gospodarstvo inženir Zvone Vreček Razdrobljenost v trgovini Glavne pomanjkljivosti naše trgovine so nastale, ker se nismo lotili reševanja problematike v tej panogi s korenitejšami ukrepi, ampak smo se zadovoljili z manjšimi preureditvami. Navzlic nekaterim organizacijskim ukrepom in Združevanjem še vedno ugotavljamo precejšnjo razdrobljenost trgovine z velikim številom poslovalnic, ki v manjših krajih niso Rentabilne. Prvi korak k zboljšanju poslovanja je smotrnejša notranja organizacija in izpopolnitev trgovske mreže z dobrimi strokovnimi kadri. Nekateri ukrepi v trgovini pa so že učinkovito vplivali na zboljšanje poslovanja — to je zlasti stimulativ-nejši način nagrajevanja. Tudi 'Zbira blaga je mnogo boljša in tudi odnos zaposlenih v trgovini ^ je prav v zadnjem letu precej •Popravil. To dejstvo pa je prav Razveseljivo. Kupna moč prebivavstva v našem območju je zadnji čas precej večja kot v preteklosti, zato naša podjetja s skromnim ekonomskim potencialom skorajda niso kos naraščajočim potrebam Potrošnikov. Zato predvidevamo Za prihodnje vrsto sprememb in Izboljšav kot so: pospešena gradnja sodobnih trgovskih hiš, zlasti v potrošniških in turističnih središčih na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. Potrebno bo še nadaljnje združevanje domačih podjetij, da ojačamo ekonomsko osnovo ter omogočimo razvoj strokovnih in specializiranih služb. Ob takšnih prizadevanjih pa jc povsem utemeljena tudi težnja občinskih organov, da omogočijo uveljavljanje podjetij z drugih področij, ki so pripravljena investirati lastna sredstva za razvoj sodobne trgovine v našem območju. Takšne ponudbe pravzaprav že imamo in smo jih sprejeli. V radovljiški občini imamo že sedaj, poleg petih domačih podjetij, tudi 10 poslovalnic, ki pripadajo trgovskim podjetjem, ki niso v naši občini. Vendar pa delež naših v skupnem prometu prevladuje in znaša 82 odst. Trgovska podjetja bodo začela že letos z novimi gradnjami- Največja pridobitev za celo radovljiško območje bo nova samopostrežna trgovina in blagovnica v Radovljici. Trgovini bodo odprli najkasneje do polgtja letos. Pozneje bosta na vrsti Bled in Bohinj. Pomembno jc, da se trgovina na celofnem območju komune prilagaja potrebam turizma, tako z obratovalnim časom kot tudi s primemo izbiro predmetov, ki zanimajo tuje goste. —• J.B. 0 Katere so pomanjkljivosti trgovine na škofjeloškem področju? Vse do sedaj so bila trgovska podjetja močno razdrobljena. Tako niso bila sposobna zbrati dovolj sredstev za razširitev in izboljšanje prodajne mreže. Ta je pretežno zapuščina in je razumljivo precej zastarela. Od novega leta naprej imamo le dve podjetji: veletrgovino »Loka« in trgovsko podjetje »železnina«. Upamo, da bosta močni podjetji sposobni Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Tržič — Jože Jurjevčič Le polovico več investirati v svoje prodajalne in skladišča. Založenost z blagom ni zadostna. Občutno je pomanjkanje in premajhna izbira v prodajalni s sadjem in zelenjavo, pa tudi izbira tekstilnega blaga ni najboljša" in prebivavci hodijo nakupovat v Kranj ali v Ljubljano. • Ali so predvidene kakšne bistvene izboljšave? Omenil sem že, da je bil med najvažnejšimi vzroki združevanja manjših trgovskih podjetij prav zmožnost investiranja v trgovsko mrežo. Predvidena je cela vrsta izboljšav, do katerih bo, upamo, kmalu prišlo. Razen tega sta v načrtu dva nova potrošniška centra za prodajo predmetov dnevne potrošnje. Prvi bo na Novem svetu, investitor bo verjetno Prehra na Ljubljana, drugi pa na Trati, kjer ga namerava graditi podjetje »Loka«. Delavci podjetja »Marmor« iz Hotovelj pozimi ne počivajo. Res je pa tudi, da pri napornem delu mraz ne pride do njih. Na sliki: pri obdelavi velikega marmornega bloka, ki je namenjen za izvoz doma Mnenja o družbenem planu in proračunu občine Šk. Loka za leto 1964 Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Kranj — Marjan Ropret Potrebni so dobri potrošniški centri 9 Katere so glavne težave trgovine na vašem območju? Najlažje jih označimo z naslednjim podatkom: ugotovljeno je, da trgovska podjetja pokrivajo le 52 odstotkov celotne in splošne potrošnje, da obenem ne omenjam še investicijske potrošnje. Do neke mere nam primanjkuje specializiranih trgovin, na primer z že-leznino in gradbenim materialom. Podjetja imajo nezadostne prodajne površine, o skladiščih je pa sploh težko govoriti, saj sc poslužuje jo le priložnostnih prostorov. Razdrobljenost je v zadnjem času odpravljena. Tako imamo le dve trgovski podjetji »Preskrba« in »Runo«, kar naj pripomore k učinkovitejšemu zbiranju sredstev za investicije pa tudi k specializaciji. V Tržiču je že precej proda-jalen podjetij s sedežem v drugih občinah, katerim ne zapiramo Sest m eno mnenje • Katere so značilnosti trgovine v kranjski občini? Predvsem ji primanjkuje prodajnih in skladiščnih prostorov, Zato prodaja ni dovolj dobro or-Banizirana in ni sodobna. Potrošnik ob vstopu v trgovino ne ve, *a.i vse lahko v njej nabavi, pred-"""Hi niso razstavljeni, samopostrežni način pri prodaji tekstilnih predmetov ni v veljavi. Za mnoge tehnične predmete ni specializiranih prodajaln. Določen napredek je doseglo podjetje »Merkur«, ki je uredilo prodajal-n°_ z gospodinjskimi potrebščinami, vendar to še ni dovolj. Podaje »Kokra« namerava urediti Prodajalno z blagom za opremo stanovanj, vendar je potreb še Veliko. Kraj, kakršen je Kranj, hj lahko imel prodajalno z glas-J31'', nogavičarja, parfumerije itd. Jtd. Kar zadeva mrežo dnevne potrošnje bi morali posvečati večjo Pozornost potrošniškim centrom, ***r bi notrošniki dobili vse Ustrezno blago: od mleka, kruha ln zelenjave do ostalih živil in špecerijskega blaga. Princip potrošniških centrov naj bi upoštevali vsi investitorji v mestu, v primestnrih naseljih in v krajevnih skupnostih. Če bo investicijska politika sledila tej težnji, ne bo treba improvizirati, kot mora na primer Pekarna Kranj s kioski za prodajo kruha. Program razvoja trgovine v kranjski občini predvideva, da naj bi trgovina čez sedem let razpolagala s sodobnimi in zadostnimi zmogljivostmi. Tako naj bi bila sposobna zajeti odliv v druge kraje in priliv z ostale Gorenjske. # Ali je skrb za izboljšanje prodajne mreže povsem prepuščena trgovskim podjetjem? Največje naloge so seveda pred trgovskimi 1 podjetji, predvsem pred tistimi, ki imajo sedež v občini. Vendar sama težko sledijo smernicam, ker se ubadajo s hudim pomanjkanjem sredstev. Trgovina ni zelo akumulativna panoga, zato naj bi pristopila k izgradnji trgovske mreže tudi podjetja s sedežem izven občine. Vendar to ne bi smelo biti pra- O OSNUTKU občinskega statuta, kakor tudi o predlogu Gostinstvo in turizem. Območje družbenega plana in proračuna občine Skofja Loka za le- naše komune ima nedvomno vse tošnje leto imajo zdaj besedo občani. Povedali bodo svoja p/,g(,'£ za ^ vse večji razvoj tako . , ,. - . ^ , , v ,, domačega kot tujega turizma, ven- mnenja na zborih volivcev, ki se prično ze jutri, končali dar bo treba predvsem zagotoviti pa se bodo desetega februarja. Pred tem pa smo za krajši zadostne kapacitete. Danes gost, razgovor naprosili predsednika ObO SZDL Skofja Loka in ne domač ne tuj, ni več zadovo- šest predsednikov svetov pri občinski skupščini. Postavili 9$, če,ga. ^strežeA *£ m" daš a,, M K , , . . , . v , ključ sobe iz časov Marue Terezi- smo jim Samo eno vprašanje: kaj menite o letošnjem je (!).-Letos bo treba s pravilno družbenem planu in proračunu občine. in pravočasno propagando privabiti čimveč turistov. Privlačnosti in danja delitev dela med družbeno f00*"051* Je dovolj: lov, ribolov političnimi skupnostmi. Sredstva 1 ,mskl §port- Resda so ovire v proračunu so razporejena v skladu z načeli družbenega plana. Proračunski dohodki pa so razdeljeni »Družbeni plan občine temelji na tako, da bodo prvenstveno zagoto-vrat. Obenem bi morali domačim doseženih uspehih preteklih let, vili v danih pogojih nemoteno de- trgovcem zagotoviti, da bi lahko zlasti v drugi polovici leta 1962,in lovanje javnih služb in drugih NEKAJ VEC KOT TISOČAK NA prodajali !tudi na debelo, da bi ta- 1963 in nam je realna stimulativna ustreznih organizacij. Vsekakor pa ENEGA ČLANA ko zajeli odliv drugam' in pove- osnova za še uspešnejše gospodar- so potrebe mnogo večje, ki pa jih « „-.„^ „ trf-CT_ čali prodajo v komuni. jenje v letu 1964. Bolj kot doslej z dosedanjim sistemom delitve ni >>i>redstva poudarja plan občine tudi hitrejši moč realizirati.« So za letos predvidene kakš- razvoj družbenih služb in njih po- CIRIL JELOVŠEK, predsednik ObO SZDL Skofja Loka: Velike potrebe predvsem s sredstvi, vendar je potrebno tudi več elastičnosti.« JANEZ GAšPERSIč, predsednik sveta za telesno kulturo: ne bistvene Izboljšave? membnost za enakomerni družbe- Družbeni plan predvideva pri- ni razvoj. Novo v družbenem pla-četek gradnje novih prodajnih po- nu je tudi, da bolj določeno govo-vršin, skupaj 850 kvadratnih me- ti o nadaljnem razvoju kmetijstva t rov. To povečanje je občutno, sai v družbenem sektorju, posveča pa podjetja sedaj razpolagajo ie s pozornost tudi privatnemu kmetu. 1400 kvadratnimi metri prodajne površine. Predvidena je gradnja prodajalne v Bistrici, ob novi avtocesti, v stolpnici in novem naselju. Nujno potrebno pa je, da »Pekarna« financira gradnjo nove prodajalne kruha in peciva. V planu je dan velik poudarek produktivnosti dela, specializirani proizvodnji in finalnim izdelkom, kakor tudi skrbi za kadre. vzgojno dejavnost ne zadoščajo niti za redno vadbo, organizacijo tekmovanj in udeležbo na tekmovanjih, da ne govorimo o vzdrževanju in obnovitvi telesnovzgojnih objektov. Na gradnjo novih ob-, jektov v bližnji prihodnosti ne moremo računati. Po predlogu pride na enega aktivnega člana te-loska Komuna, ki je pred leti pre- ]eSnovzgojnih društev približno cej zaostajala v razvitosti za os t a- ]m dinarjev> _ 7>8 miIi*-om>v ^ hmi gorenjskimi komunami j,h TVD Partizan, planince, tabornike, polagoma dohitela. Kljub temu pa strelce itd.« ***** VALTER GALOF, predsednik sveta za industrijo: in obrt PREMAJHEN OPTIMIZEM »Stalen porast dohodka, posebno narodnega, dokazuje, da bo škofje. Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Jesenice — Karel Frančeškm Kritika je opomin Proračun občine pa ni v skladu menim, da so bila podjetja pri po stavljanju svojih planov za leto 1964. premalo optimistična. Zelo* pozitivno pa je, da so investicijska vlaganja za letošnje leto bistveno večja od lanskoletnih.« z doseženimi uspehi na področju gospodarstva, čemur je vzrok se- centru večjo trgovsko hišo, kjer bo bogata izbira. Na Jesenicah je tako, da mnogi trgovci misli- •"•llliilllllllllllllll nnniiiiiiiiinn^ Filmi, ki jih gledamo NEZNANCI V VLAKU Ameriški film, režija: Alfred •»'tphcock; igrajo: Farley Granger, Robert IValker. V FIJ™ k nastal leta 19S1. Torej času, ko je Hitchcock še pilil tiom tehniko, a je bil vendar že in*n v svetu filma. Predvsem po tipitfti zvrsti — tako imeno-psihološki kriminalki. Niego-v%[?*Wmanje za tehnično plat film-s*r^- ustvarjanja, je združeno z n"č>'tkom za komercialno, prineslo r"[?o od vseh Hitchcockovih del. • 0Hđ*rck ie na notranji akciji, ki e navadno utemeljena s psihologi- jo. Zunanja akcija je omejena na zasledovanje, na prvino kriminalke. Neznanci v vlaku nam povedo, da je vsak zločin bolezenski pojav, vsak zločinec pa duševno neuravnovešen. Do tega končnega rezultata privede analiza zločina, ki je režiserjevo pravilo, njen rezultat pa edini osebni nazor, ki nam ga s filmom izpove. Največ pozornost'-so vredni nekateri detajli, ki tudi sami zase pomenijo spretno rešitev tehnike filmskega izražanja. Na žalost nič več kot to. Pomanjkanje smisla za aktualne probleme človeške sredine, vključuje Hitchcocka med tiste filmske ttstvarjavce, ki se povprečnemu gledavcu nikoli ne izneverijo. Njegovo delo ni nikdar kič; čeprav je industrija, je še vedno pravi film. Ker nam je zaenkrat nemogoče videti najnovejšo Hitchcockovo stvaritev Ptiče (ki obetajo zanimiv vrh njegovega ustvarjanja), si v bodoče želimo bolj načrtnega prikaza režiserjevega dela, vsaj kar se tiče kronološkega zaporedja. Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Jesenice Karel Frančeškin je povedal: »Na Jesenicah vse do leta 1966, ko bo zgrajena v Lescah nova moderna industrijska pekarna, ne bomo jedli boljšega kruha, pa tudi asortiman ne bo večji. Prodaja sadja in zelenjave napreduje pravila slab odnos do potrošnika, počasi, vendar se boljša, k če- Imamo pa tudi izjeme, ki bi jih EVGEN BOGATAJ, predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: SKLAD NI V RAZMERJU POTREB ANDREJ STRNIŠA, predsednik sveta za socialno varstvo in varstvo družine: DOSLEDNO REŠEVANJE »Posebnost družbenega plana je predvsem v tem, da izrecno poudarja pomembnost razvoja nekaterih dejavnosti socialnega varstva kot so vprašanja negospodarskih investicij (doma za stare in onemogle, igrišča, posebno šol- »Sklad za kmetijstvo je očitno premajhen glede na potrebe in stvo), povečanju skrbi za strokov jo, da je potrošnik odvisen od namen, za kar je bil ustanovljen, nost služb in reševanje teh vpra njih in ne obratno. S primerno Letošnji občinski proračun pred- Sanj v gospodarskih organizacijah konkurenco podjetij izven obči- videva skladu 10 milijonov dinar-ne, ki se zelo zanimajo za jeseni- Jev: za pospeševanje kmetijstva v ški trg bo domača trgovina po- zasebnem sektorju (živinoreja, pre- tapljanje pasem itd.), za nakup mur bo pripomogla poleg domačih podjetij Rbžca, Zarja in Delikatesa tudi Agrarija iz Kranja in zadruga v Radovljici. Na splošno pa se bo trgovina na Jesenicah izboljšala, ko bomo dobili v bilo potrebno posnemati. Kritika v časopisu je za našo občino vsekakor pozitivna. Škoda le, da je preredka, zakaj zdrava kritika v je pasem zemljišč družbenega posestva, za soudeležbo pri najemanju kreditov, za odkup gozdov, za arondacije, za krčenje gozdov na Sorskem polju itd. Skratka, če bi ho- časopisju jc za ljudi najboljši *c,i pokriti vse potrebe, za katere opomin. • V DESETIH DNEH — Na področju škofjeloške komune bodo v teh dneh zbori volivcev. V desetih dneh naj bi bili končani v 31 krajih. Razen odbornikov, ki jih bodo vodili, se tih bodo udeležili tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij. Na dnevnem redu je napovedana razprava o osnutku statuta, ter predlogu družbenega plana in proračuna občine Skofja Loka za leto 1964.; zbori volivcev v Skofjl Loki pa bodo obravnavali hkrati še urbanistični načrt mesta in okolice. * • VIRMASE: PLESNA ŠOLA IN ŠIVILJSKA TEČAJA — Dejavnost krajevnih družbenih organizacij in društev jc dokaj pestra. Začetna plesna šola Je pri kraju. Traja že dva meseca ob nedeljskih popoldnevih. Kmalu se bo začel tudi nadaljevalni plesni tečaj —■ Prejšnji teden sta se začela šiviljska tečaja (eden dopoldne, drugi popoldne), ki ga obiskuje okoli 40 zaposlenih žena in deklet ter gospodinj. V teh dneh pa potekajo priprave za kuharski tečaj, za katerega je kar precejšnje zanimanje. jc bil sklad ustanovljen in uresničevati smernice sedemletnega razvoja kmetijstva, ki jih je žc obravnaval politični aktiv komune, bi moralo biti v skladu predvidenih vsal 50 milijonov dinarjev. Menim, da je rešitev v dodatnih virih sklada.« JOŽE BABIC, predsednik sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem: VEČ ELASTIČNOSTI »Smernice za razvoj trgovine v Proračun je za področje social-nega varstva postavljen realno in smo lahko zadovoljni, da vsi razumemo resne probleme. Pomembno je to, da se bodo socialne podpore dvignile in približale življenske-mu minimumu, priznavalnine in pomoči za ostarele kmete pa so dobile tudi odgovarjajočo materialno osnovo.« ANDREJ PAVLOVEC, predsednik sveta za kulturo ln prosveten USPEHI, KI JIH NI MOČ MERITI Z DENARJEM »Kultura in prosveta je v planu samo bežno omenjena. Vemo pa, da je kulturno prosvetno življenje doseglo v letu 1963 izredne uspehe (res ne takih, ki se lahko merijo 7. denarjem), ki so proslavili Skofjo Loko. Naj omenim samo Loške poletne prireditve z 12.000 obiskovavci, Ljudsko knjiž- okviru družbenega plana naše ko- nico, ki velja za vzorno in^pa Lo- mune so realne. Prav zato pa je ški muzej z 18.000 obiskovavci, de- ttfdl predvidena izgradnja novih lo v muzeju na prostem razen te- prodajnih objektov — samopo- ga pa še napore raznih društev, strežba, sodobneje pa bo treba Tudi v planu za leto 1964 naj bi opremiti tudi sedanje trgovinske bili sprejeti načrti kulturnih usta- prostore. Ob vsem tem pa bo tre- nov in društev, čeprav to vsaj ba posvetiti več pozornosti in skrbi sedaj ne bo moglo vplivati na vce- izobrazbi trgovskih delavcev. ja finančna sredstva. STATIV 29. Januarja 1964 ® iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun % iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Ob ustanovitvi sklada za borce narodnoosvobodilne vojne To ne bi smela biti le občinska skrb Nekaj misli iz razgovora s tržiškim prvoborcem Vladimirjem Peraičem OBČINSKA SKUPŠČINA Tržič je na svoji zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi sklada za borce narodnoosvobodilne vojne Tržič. Sredstva tega sklada bodo uporabljali za stalne priznavalnine, za občasne •pomoči, za stroške pri pridobivanju kvalifikacije in za pomoč pri šolanju in zdravljenju otrok umrlih borcev in invalidov, kakor seveda za zdravljenje borcev samih. Takšne sklade so pri drugih občinskih skupščinah ustanovili že pred časom, kjer so se ti problemi spričo družbeno ekonomskih značilnosti posameznih občin ostreje pojavljali že prej. V tržiški občini so doslej tovrstno problematiko urejevali z občasnim reševanjem povsem konkretnih primerov; odslej pa to tudi v tržiški občini ne bi bilo več mogoče. Ob ustanovitvi sklada za borce pomoči, z vidika množičnega so narodnoosvobodilne vojne v občini Tržič smo poprosili za kratek razgovor tržiškega prvoborca Vla- Niso tudi redki primeri, ko je kmečka žena v ljudski revoluciji izgubila moža in sinove ter jV tako po vojni ostala sama dom* na kmetiji, ki je prav tako obremenjena z normalnimi davščinami, ker v tem pogledu sedanji predpisr ne poznajo olajšav. NI pravilno, da je reševanje teh problemov samo 'Občinska skrb. Iz obravnavanih misli je mogoče povzeti zaključek, da so potrebna za reševanje problemov Letošnjo zimo Bled še nI doživel tolikšnega obiska kot preteklo nedeljo. Glavna privalčnost: zaledenelo jezero, sončno vreme in zanimivo tekmovanje dimirja Peraiča. Iz njegovega razgovora povzemamo nekaj misli. Vsekakor je potrebno, da je pri občinski skupščini ustrezen sklad, ki bo s svojimi sredstvi nudil pomoč ljudem iz narodnoosvobodilne vojne. Ce ocenjujemo število ljudi, ki so potrebni takšne Vsako leto enkrat z upokojenci V Elanu so sklenili, da bodo vsako leto vsaj enkrat organizirali srečanje z upokojenci. Taka srečanja naj bi seznanjala upokojence z novimi dosežki kolektiva, ker so bili zaposleni. Na letošnjem prvem srečanju je Plačilo po delu naj zagotovi zvišanje osebnih dohodkov Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so na Jesenicah obravnavali smernice družbenega plana za letošnje leto. Šef oddel- bilo nadvse prijetno. Zbrali so ka 7a pian tov. Hrast je povedal se skoraj vsi, pozdravili so jih člani kolektiva in jih seznanili z načrti dela v letošnjem letu. Ogledali so si preurejene prostore tovarne. Vsi upokojenci so bili veseli, ker vidijo, da temelji, ki so jih položili, niso bili zaman. J. H. Ob Saai 1)olinkl • V KRANJSKI GORI je bilo v soboto zvečer in nedeljo popoldne drsalna revija. Nastopili so drsavci iz Ljubljane, ki so trenutno v Kranjski gori na treningu. • NA KOROŠKI BELI je v nedeljo zvečer gostovala dramska družina Svobode »France Prešeren« iz Žirovanice. Uprizorila je trodejanko »Slaba vest.« • CDS ŽELEZARNE JESE-NIČE je ugodil vlogi štipendistov in odobril povišanje štipendij študentom od 10.300 na 16.000 dinarjev. Kot novost je odobril CDS tudi brezobrestna posojila študentom fakultet do 50.000 dinarjev in diiakov srednjih šol do 30.000 din. • ŽELEZARNA JESENICE se je sporazumela z železniško-transportnim podjetjem v Ljubljani glede uvedbe marš-rutnih vlakov iz Trbovelj na Jesenice. Z maršrutnim vlakom bodo vozili iz Trbovelj in Zagorja premog, iz Kresnic pa apno. Po 14-dnevnem poizkus-nem prevažanju premoga in apna z direktnim vlakom, bodo podpisali pogodbo in uvedli stalen direktni prevoz premoga in apna. • SVOBODA »TONE CU- FAR« z Jesenic je priredila v ponedeljek zvečer v hotelu Pri-sank v Kranjski gori večer pod naslovom »Gorenjska v sliki, pesmi in plesu«. Jeseniški svo-bodaši so s svojim nastopom navdušili predvsem goste iz Holandije. da bi bil predlog občinskega družbenega plana lahko že gotov, če bi gospodarske organizacije svoje predloge pripravile boljše in točneje. Predvideva se, da bo bruto-produkt za 7 odstotkov, družbeni produkt za 11 odstotkov in narodni dohodek za 12 odstotkov večji kot v lanskem letu. Pri povečanju družbenega produkta nosi levji delež Železarna, čeprav letos še ni predvidene bistveno večje proizvodnje, ker bodo novi objekti zgrajeni šele v letu 1965. Ugotovili so, da bo po odbitju prispevka za Skopje neto osebni dohodek za 11 odstotkov večji. Tudi pri skladih je predvideno 28 odstotno povečanje. Mišljeni so predvsem skladi za investicije, poslovni sklad in za neindividuali-ziran osebni dohodek (malice, rekreacija itd.). V izvozu ne bo bistvenih sprememb, ker je. že v letu 1963 tako narasel, da letos kljub povpraševanju ni večjih iz- galanterijski obrat zmogel nabaviti za 20 milijonov novih strojev, bi lahko tu izvoz podvojili, ker je povpraševanje večje od sedanjih proizvodnih možnosti. CIani občinskega odbora SZDL so ugotovili, da bo za povečanje življenjske ravni, osebnih dohod- ^Va kratkem valu kov, potrebno narediti Se več, kot pa kažejo smernice plana. Poleg ostalega bodo v planu upoštevali tudi priporočilo o uvajanju 42-urnega tedna in priporočilo, da naj ne bo mesečnega osebnega dohodka, ki bi bil manjši od 25.000 dinarjev. — B. B. • RADOVLJICA — Na obeh zborih volivcev v Radovljici so izrazili občani veliko nezadovoljstvo zaradi radovljiške železniške postaje. Železniške tire so namreč preložili in odstranili čakalnico. Dijaki, delavci in drugi potniki so tako prisiljeni, da v hudem mrazu ali slabem vremenu čakajo vlak na prostem. Radovljičani se sprašujejo, koliko časa bo to še trajalo? • BOHINJSKA BISTRICA — Med prebivavstvom Bohinjske Bistrice vlada veliko zanimanje za gradnjo žičnice na Koblo. Na zadnjem zboru so volivci sprejeli sklep, naj bi letos zagotovili v proračunu delovalnih možnosti. Ce bi lesno- sredstva za izdelavo načrtov. Teren za gradnjo .ie že raziskal geodetski zavod iz Ljubljane, določena pa je tudi lokacija. • NA BLEJSKEM JEZERU — je bilo minulo nedeljo toliko gostov kot doslej še nikoli. Privabila jih je zanimiva šport- ■ na prireditev z motorji in smučarji. Motornih vozil je bilo skoraj tisoč. Polna so bila vsa parkirišča in tudi na cestah je bilo povsod dovolj motornih vozil. Ljudje so se zbirali okrog tekmovalne steze in se sprehajali po zmrznjenem jezeru. Mnogo gledavcev pa je opazovalo tekme kar z obale, s ploščadi kazine, gradu in z drugih razglednih krajev. Bled je torej doživel rekorden obisk nedeljskih gostov prav sredi zime. Kmalu za tem, ko so ob kranjskem stadionu uredili manjše drsališče (služilo bo nekaj let, da bo zgrajeno novo — stalno so se tu začeli zbirati ljubitelji hokejskega športa. Mnogi se navdušujejo tudi za hokej. Zaželeno bi bilo, da bi začetniki športa na ledu dobili tudi svojega učitelja Kranjska gora se uveljavlja O Kranjski gori, našem zimsko* je povedal, da imajo kljub nimi športnem centru se je že mnogo pi- nekaj sto obojestranskih prehodov, salo. Vso problematiko našega zim- Na prelazu v Ratečah je skoraj skošportnega centra stalno sprem- enako in je promet proti lanski Ijam in delno tudi opisujem. Ker pa zimi znatno večji, kar je ugodno za je lastna prepričanje največ vred- obmejno gostilno. Na Podkoren- no, sem se odločil preživeti dan v skem sedlu pa žal že od septembra, Kranjski gori. z listkom na vratih, popravljajo Pula je sobota. Lepo sončno vre- restavracijo, ki bi lahko nudila me je privabilo ^na smučišče že v številnim gostom domač prigrizek je zaključil direktor Turistbiroja v idnjih dopoldanskih urah števil- in predvsem toplo pijačo. Kranjski gori. carjev iz Salzburga. Gostom organiziramo izlete na Bled, v Ljubljano, v Postojno in tudi v Trbiž v Italijo. Organizirano imamo tudi smučarsko šolo. Prihodnji mesec bomo dobili goste celo iz Amerike. Trudimo se, da domače in tuje goste kar najbolj zadovoljimo, saj je to naša najboljša reklama,' z gol ne goste. Kranjska gora pa je bila kljub temu kot podeželska vas ob praznikih. Pri blagajnah žičnice in vlečnic je bila še vedno stiska, čeprav je že sto in sto mladih nedeljskih smučarjev utrjevalo svoje veščine na dilcah. Spričo pregostih padcev je bilo kaj lahko ugotoviti, kdo tvori večino smučarjev. Obisk ns obmejnih prelazih Stilm cesta in predvsem lepo fo-\:.o vreme sta me zvabila na ' mvinih prelazov na Podko-: '•:••»/ •••.'//// in v Ratečah. Mejni uradnik na Podkorcnskcm sedlu Direktor Turistbiroja je povedal Oglasil sem se v Turistbiroju v Kranjski gori, kjer je direktor Fer-jančič povedal: »Trenutno imamo v Kranjski gori nekaj nad 1200 gostov, od teh nad 400 tujcev: Ho- In še večerni obisk Vsi prostori hotela so bili polni. V večii dvorani pa se je ob zvokih domače godbe vrtelo staro in mlado. Dvorana je bila mednarodno prizorišče. Starejšega gospoda iz Holandije, po poklicu trgovca, sem ogovoril. Govoril je čisto nemščino in z izrednim zadovoljstvom pripovedoval o lepotah naših krajev, udobnostih, ki jih nudi hotel Pri-sank, odlični hrani in tudi o odlični postrežbi. Bil je že na nekaterih izletih, zato Gorenjske in Slovenije kar ni mogel prehvaliti. V Motelu in ostalih lokalih je bilo skoraj prazno ... Bilo je blizu polnoči. S fotoreporter jem sva obiskala Motel. Povedali so, da imajo polno gostov, vendar je bila večino v Prisanku. V recepciji hotela Prisank so najprej pojasnili, da so imeli preko dneva prevzem. Hotel, ki jc skoraj poln, je prevzelo trgovsko gostinsko podjetje Gorenjka z Jesenic. Tistim, ki so govorili in pisali, da Največ imajo Hrvatov, pa tudi preje bila prva skupina Holandcev cej inozemcev in med .temi tudi landcev, Italijanov, Avstrijcev, nezadovoljna, so najlepše zavezali švedske študente. »Policijske* ure Nemcev, Švedov in drugih. Smuči- jezike s pismom, ki ga jc poslal nimajo in imajo po potrebi odprto šča niso najboljša, so pa zadovolji; predstavnik holandske turistične tudi vso noč. Skupina gostov ob va in ker je lepo vreme so polna agencije, ki je bil za novoletne televizijskem aparatu je bila do-predvsem začetnikov in nedeljskih praznike v Kranjski gori. Razen bre volje. »Zadovoljni smo in dne-smučarjev. Razen teh pa imamo na izrazov zadovoljstva in čestitk ob- vi prehitro minevajo,* je dejala treningu tudi ljubljanske umetne ljublja, da bodo Holandci tudi v plavolasa gostja iz Nemčije. Po-drsavec, našo vaterpolo reprezen- prihodnje stalni obiskovavci Kranj- dobno je bilo tudi v hotelu Razor tanco in skupino invalidov — smu- ske gore. in pri Slavcu. delovanja v narodnoosvobodilni preživljanja borcev ln aktivistov vojni in če se k temu vidiku pri- NOB (za katere to seveda s seda- druži še takoimenovano humano njimi predpisi še nI zadovoljivo stališče, potem je na območju urejeno) kompleksna prlzadeva- tržlške občine nedvomno dovolj nja, ki bodo morala v določ'—"i takih, ki so upravičeni izkoriščati pogledih prekoračiti občinsko sklad. je. To je potrebno še terr Mnogo ljudi, ki bi bili potreb- ker je kopico problemov po ni pomoči iz omenjenega sklada, čil prav naš hiter družbeni razvoj. je prav iz hribovskih vasi; in to so ljudje, ki se morajo še na stara leta sami ukvarjati s kmetijstvom, ker so jih mladi zapustili. Osnovni vir njihovega preživljanja sta živinoreja in gozdarstvo. Perspektivno gledano bo čedalje pomembnejši vir preživljanja živinoreja, ki pa zlasti v pogojih hribovskega kmetovanja zahteva veliko težkega dela. Prav za te ljudj pa še ni rešeno vprašanje pokojnin, pa tudi sistem zdravstvenega zavarovanja še ni zadovoljiv. Problem pomoči tem ljudem, ki pa so v narodnoosvobodilni vojni nosili težko breme naše revolucije, se torej tesno prepleta z našim družbenim razvojem in tako to vprašanje v bistvu ni problem narodnoosvobodilne borbe, temveč problem našega družbenega razvoja. Zato je obravnavani sklad bolj socialen sklad. V prihodnosti bo treba reševati podobno problematiko tudi za ostale ljudi. P. Letos za deset odstotkov več TRZIC — Delovni kolektiv tovarne usnja Runo Tržič predvideva, da bodo letos proizvedli za deset odstotkov več proizvodov, kakor v preteklem letu. Za enak odstotek, kakor je predvideno, se bo letos dvignil tudi finančni bruto znesek. Možnosti za realizacijo povečane proizvodnje že imajo; zagotovili so si že trg, in kar. je seveda tudi pomembno — surovine. Seveda pa bo tudi še letos ostal pereč problem (vsaj trenutno tako kaže) neugodnih družbenih Instrumentov za doseganje dohodka. V tovarni Runo vedo povedati, da se je na primer dohodek znižal, ne glede na to, da se je proizvodnja na zaposlenega povečala, in da se je tudi kvaliteta izdelkov v zadnjih letih dvignila za 50 odstotkov. — P. Vsakokrat po nekaj # Inšpekcija dela skupščine občine Kranj v teh dneh 'zbira podatke o ogrevanju delovnih prostorov posameznih gospodarskih in drugih organizacij na območju občine Kranj in Tržič. Ugotovili so, da je še precej podjetij in zavodov, ki nimajo urejenega ogrevanja. # Družbeni sklad za šolstvo je v začetku tega tedna dodelil redno dotacijo za osnovno dejavnost šol in drugih vzgojno-izobraže-valnih zavodov za mesec januar. Sklad finansira 31 šol, 6 vrtcev, delavsko univerzo in medobčinski sklad za prosvetno-pedagoško službo. # Kulturnoumetniško društvo v Preddvoru se že nekaj časa pripravlja na proslavo praznika 8. februarja in na praznovanje dneva žena. 9 Svet za blagovni promet občine Kranj je na svoji zadnji seji obravnaval stanje in razvoj trgovine na območju občine. V zvezi z družbenim in sedemletnim planom razvoja trgovine je sprejel zelo pomembne sklepe, ki zagotavljajo, da se bo v trgovinah in trgovski mreži marsikaj spremenilo in izboljšalo, kar je dolgotrajna želja potrošnikov oziroma občanov. # Na območju kranjske občine so se v teh dneh pričele priprave za ogled sadovnjakov in določitev dreves, ki jih bo potrebno posekati. Imenovane so posebne komisije, ki bodo na območjih posameznih kmetijskih zadrug pregledale vsa sadna drevesa in določile okužena in izrojena za posek. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-07/63-4 Datum: 15.1.1964 Na podlagi 3. in 6. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26-291/54) in odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psOv proti steklini (Ur. vestnik okraja Kranj št. 16-137/61) oddelek za gospodarstvo skupščine občine K ran { • OBVEŠČA, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po spodaj navedenem razporedu: Naklo 27. l.ob 9. uri na običajnem mestu Podbrezje 27.1. ob 11. uri na običajnem mestu Duplje 27. l.ob 13. uri na običajnem mestu Trata 27.1. ob 8. uri pri Godelmanu Cerklje 27. l.ob 10. uri pred zadružnim domom I Zalog 27.1. ob 12. uri pri Recku Prebačevo 27. l.ob 14.uri pri Novaku Trboje 27.1. ob 15. uri pred zadružnim domom Voklo 27. l.ob 16.uri pred zadružnim domom . Bela 28. l.ob 8.uri na običajnem mestu Preddvor 28. l.ob 9. uri na običajnem mestu i Kokra 28. l.ob 11. uri na običajnem mestu Jezersko 28. l.ob 13. uri na običajnem mestu Rakovica 28.1. ob 9. uri pred Zimoprejo Besnica 28. l.ob 10. uri pred zadružnim domom Nemilje 28. l.ob 11. uri pred gostilno Šenčur 28. l.ob 15. uri pred gostilno Jama Visoko 28.1. ob 16. uri pred zadružnim domom Predoslje 29. l.ob 15. uri pred krajevnim uradom Kokrica 29.1. ob.16. uri pred gasilskim domom Breg ob Savi 29.1. ob 14.30 uri na običajnem mestu Praše 29. l.ob 15. uri pred krajevnim uradom Podreča 29.1. ob 16. uri v mlinu Kranj 30. l.ob 15. uri na Sejmišču , Zabnica 30. l.ob 14. uri pred zadružnim domom Bitnje 30. l.ob 15. uri pri Strahincu Stražišče 30. l.ob 16. uri pred gasilskim domom Primskovo 31. l.ob 15. uri pri Vrečku Gorice 30. l.ob 9. uri na običajnem mestu Trstenik 30. l.ob 11. uri na običajnem mestu Za zamudnike iz cerkljanskega območja bo ponovno cepljenje dne 3. 2.1964 ob 10. uri pred zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje dne 5.2.1964 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju se morajo privesti vsi psi stari nad 5 mesecev. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko jc 600 din, le zamudniki bodo plačali 1.000 din. Opozarjamo, da bodo kršilci kaznovani po 72 členu cit. zakona o varstvu živine. Načelnik MARIJAN ROPRET SREDA, 29. Jaritfcrja 196« prodam . Prodam pralni stroj AEG s ©»ntrifugo — tudi na ček. Naslov ▼ oglasnem oddelku 312 Prodam kuhinjsko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 309 Prodam plemenskega vola, 458 k« težkega. Ljubno 21, Podnart 334 Prodam Tobljev štedilnik v dobrem stanju. Planina 16 335 Prodam čevljarski stroj za tanj-fanje (širf) in prešo. Ljubljanska 14, Kranj 336 Prodam dobro ohranjen štedilnik »Gorenje«. Mlakar, Voglje75, Šenčur 337 Ugodno predam 80-basno Hon^ toerjevo klavirsko harmoniko z dvema registroma. 'Podbrezje 60 338 Prodam pol prašiča, težkeera 820 kg. Sp. BrnlH 14 339 Prodam vola, težkega 400 ker. Luže 11 340 Prodam dva prašiča po 50 kg tožka. Cerklje 114 341 Prodam prašiča, težkega 160 kg *a zakol. Sp. Brndki 26 342 Prodam gumi za pod, usnjene "kornje z gumijastimi podplati, 17 m kabla — štirižllnega in 6-velten akumulator. Naslov v oglasnem oddelku 343 Na Jesenicah prodam vseljlvo •nostanovanjsko hišo. Naslov v Oglasnem oddelku podružnice Jesenice <• 359 Prodam suhe smrekove deske 25 mm ln 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 360 Prodam motorno slamoreznlco ' dobrem stanju. Sp. Zalog 52, Cerklje 361 Prodam 2000 kg čebule. Naslov v ©glasnem oddelku 362 Prodam italijanski otroški vozl-j-fk, čemažar Jože, Reginčeva 2, Kranj 363 Prodam skoraj novo motorno Mrežno kosilnico in moped Coll-°rl. Loka 22, Križe 364 Komisija za sklepanje-in odpovedovanje delovnih razmerij Podjetja »VINO KRANJ« razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov »VINO KRANJ«, Kranj, Mladinska 2. Komisija za delovna razmerja pri obrtnem podjetju »COKLA« na Blejski Dobravi razpisuje zasedbo prostega delovnega mesta RAČUNOVODJE PODJETJA POGOJI: Samostojen računovodja v obrtnem podjetju. Razpis velja do zasedbe. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka Podjetja. Kupim prosto stoječo banjo. Nartnikova 5 323 Kupim staro žimo za zimnico. Naslov v oglasnem oddelku 344 Kupim 15-colskl gumi voz oziroma štiri 15-colska komplet gumi kolesa. Ponudbe poslati na podružnico Glasa Jesenice 345 Kupim večji gnojnlčni sod. Naslov v oglasnem oddelku 346 Kunim planino aH kratek klavir. Ponudbe s ceno in opisom posilite na Plesna in baletna šola Kranj. Delavski dom, Trg revolucije 1 347 Kupim zemljepis za 7. razred. Naslov v oglasnem oddelku 356 Kupim dobro ohranjen Fiat 750 Naslov v oglasnem oddelku 357 Kupim moped Colibri. Cesta na Klanec 17, Kranj 358 Sprejmem delavca ln delavko po urah. Sprejmem tudi hišno pomočnico. Plača 10.000 dinarjev. Konjedic Fr., Delavska cesta 39, Kranj 348 Iščem službo ra mesto šoferja BC kategorije. Naslov v oglasnem oddelku 349 Izgubila sem zeleno okensko navojnlco (rolo) pred križiščem Primskovo. Naslov v oglasnom oddelku 350 Pustovanje v domu TVD »Partizan« Gorenja vas, 11. februarja 1964 ob 19. url. Igrajo čadežl, maske nagrajene, rezervacije r>H Mileni Ferlan 236 Iščemo honorarnega blagajnika-poblravca za sindikalno podružnico zaposlenih v zasebnem sektorju. Prednost imajo mlajši upokojenci. Pismene ponudbe pošljite do 31. januarja 1964 na občinski sindikalni svet, Kranj 237 Pomožne natakarje za maškara-do zaposli 8. februarja 1964 restavracija »Park« 351 V soboto sem od Begunj do Tržiča izgubil mrežico z očali. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne samo očala. Perko Janez, nt-smonoša, Tržič 352 Zamenjam štirlsobno stanovanje, primerno za dve družini, v središču Krania, (najemnina 2900 dinarjev) za dvosobno stanovanje v stari hiši aH bloku. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »2900« 353 V nedeljo sem na poti Iz Stra-žišča do Sv. .Tošta Izgubila črno usnieno rokavico. Poštenega najditelja prosim, da ml Jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnom oddelku 354 Iščem službo servirke v gostinstvu aH slaščičarni v Radovljici aH na Bledu. Naslov v oglasnem oddelVu 355 MASK AR ADA V STRAŽI8CU TVD Kranj prireja na pustno soboto, dne 8. februarja 1964 tradicionalno maškarado v vseh prostorih svojega doma v Stražlšču. Igra kranjski Jazz ansambel. Spremljala ga bo pevka. Rezervacije vstopnic sprejemajo v gostilni Benedik, telefon 25-18. Do-stoine maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Vljudno vas vabi odbor. RAZPIS PlanlnsVo društvo Križe Išče: 1. oskrbnika za kočo na Kriški gori Zaposlitev stalna. Zaželen zakonski par. 2. oskrbnika za nlanšarsko kočo na Mali Poljani. Zaposlitev honorarna. Prijave sprejema Planinsko društvo Križe. RAZPIS 1. Upravni odbor Avtomoto društva Skofja Loka razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA SEKRETARJA Pogoji: odslužen kadrovski rok, srednješolska izobrazba, obvladanje knjigovodstva in strojepisja, ter veselje do športnega in družbenega dela. Osebni dohodki po dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. Pismene ponudbe poslati na Avtomoto društvo Skofja Loka. RAZPIS 2. Avtomoto društvo Skofja Loka razpisuje delovno mesto INŠTRUKTORJA PRAKTIČNIH VOŽENJ šoferjev amaterjev AB kategorije. Pogoji: odslužen kadrovski rok, poklicni voznik motornih vozil, ter pogoji glasom Pravilnika za poučevanje voznikov motornih vozil. Stanovanie ni na razpolago. Osebni dohodki po dogovoru. Pismene ponudbe na AMD Skofja Loka. Gibanje prebivavstva V TR2ICU Poročili so se: Miroslav Lučki, vulkanizer in Marija Vrbek, pred-deiavka, Marijan Bohinc, avtome-haničnj delavec in Marjana Kerec, delavka; Ivan Turk, pečar in Marija Primožič, administratorka. Rojeni so: Darko Šemrov in Tatjana Ovčar. Umrli so* Franc Cotelj, osebni upokojenec, Marija Jazbec, gospodinja. Radovljica 29. januarja — amer. barv. CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri 30. januarja — amer. barv. CS film, FANI ob 20. uri 31. januarja — amer. barv. CS film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 20. uri tržni pregled v Kranju Jabolka 80 do 100 din, suhe slive 250 din, zelje glave 60 do 70 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din krompir 30 do 35 din, skuta 120 do 200 din, surovo maslo 900 do 1000 din. med 700 din, orehova jedrca 1000 do 1200 din, korenček 50 do 60 din, pesa 60 do 70 din. redkvica 50 do 60 din. peteršilj 160 do 200 din, fižol 200 do 220 din. kaša 140 do 160 din. ješpren 120 do 130 din. proso 80 din, pšenica 65 din. aidova mn'-i 160 do 180 din za liter; kokoši 800 do 1000 din, jajca 38 do 40 din za komad. objave Upravni odbor zavoda za vzdr-' zevanje ln gradnjo telesuovzgolnih objektov in naprav v mestu Kranju razpisuje delovno mesto ADMINISTRATIVNE USLUŽBENKE Pogoji: dovršena administrativna šola. R*azpis velja do zasedbe delovnega mesta. ' Ponudbe pošljite upravi zavoda Kranj, Partizanska cesta 39 fcdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči fačun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni Urednik,' uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. UO Centra za rehabilitacijo ln varstvo slepih Slovenije Šk. Loka razpisuje/ prosto delovno mesto TAJNICE CENTRA Pogoji: nižja (dvoletna) administrativna šola in najmanj 3 leta prakse ali višja administrativna šola in 1 leto prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Perfektno znanje strojepisja in stenografi ie. Samostojnost v vodstvu osrednje pisarne centra. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku. S stanovanjem zavod ne razpolaga. Pismene prošnje s kratko navedbo izobrazbe in dosedanie zaposlitve sprejema uprava zavoda. i Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. DPD Svoboda ln ZB Primskovo vabita na tradicionalno pustno maškarado, ki bo v soboto, 8. februarja v Zadružnem domu na Prlmskovem. Zabaval vas bo gasivski kvintet iz Stražišča. Najboljše maske bodo bogato nagrajene. Rezervacije dobite v predprodaji v trgovini Zadružnega doma na Primskovem — cena 500 din ZAVOD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TFLHSNOVZGOJNTH OBJEKTOV IN NAPRAV V MESTU KRANJU OBVESTILO Obveščamo vso kranjsko in ostalo javnost, da bo v sredo, dne 5. 2. 1962 pričelo redno obratovati zimsko kopališče v Savskem logu. Zimsko kopališče bo odprto vsak dan od 10. do 20. ure. Vabimo vsa vodstva šol, sindikalnih podružnic, gospodarskih organizacij in ustanov, zdravstvene ustanove, športne kolektive, plavalne klube in ostale, ki želijo imeti na zimskem kopališču rezerviran Čas uporabe bazena za svoje članstvo, da prijavijo svoje želje Zavodu za vzdrževanje in gradnjo telesnovzgojnih objektov in naprav v mestu Kranju, Partizanska cesta 39, telefon 21-76, osebno, pismenp ali telefonič-no, da bomo lahko vskladili razpored vseh koristnikov. Uprava zavoda 169. Njegove kratke noge so naglo tekle proti gozdu. Inženir Novak je zajokal, nato si je obrisal solze in se obrnil proti zasledovalcem. Motoristi so obstali. Nekaj so se dogovarjali, mahali z rokami, nato so se razšli. Eden izmed zasledovavcev je krenil naravnost po nasipu, drugi pa je zavil na desno. Inženir je šel na levo, da bi preprečil pot enemu izmed zasledovavcev. Našel je majhen jarek. Zravnal se je in ustrelil. Motorist Je padel z motorja. 170. Ustrelil je tudi drugič, vendar tokrat ni zadel. Vseeno ne atre-ljam tako dobro kot kavboje! v filmih, si je mislil Inženir. Zasledo-vavci so ga opazili. Poskakali so z motorjev, si poiskali zaklone in začeli streljati. Tudi Inženir je bil v skrivališču. Okrog njega so žvižgali streli in se odbijali od panjev aH rili po zemlji. Eden mu je oplazil obraz in začela mu je teči kri. Inženir ni streljal. Svoje naboje je skrbno spravil. 171. OdloČil se Je, da si bo poiskal drugo skrivališče. Hotel Je ugotoviti, kje Je drugi motorist. Ko je našel primeren prostor, je opazil, kako je hotel motorist z motorjem dohiteti otroka, čeprav ni mogel voziti po tej razritl ledini. Streljali so za nJim. Sin se je obrnil, toda takoj je slišal »Ne obračaj se, sinko! Teci!« Sin se ni več obrnil. Tekel je še hitreje. Zasledovavcl so zdaj zasuli s streli inženirja, ki je še enkrat s poslednjimi močmi zaklical »Ne obračaj se, sinko!« Zoran se je izgubil v gozdu. KONEC Ivanov - Leonov PRVO POGLAVJE Moški je obstal na gozdni jasi in pogledal skozi podrast £enange\ Na temno rjavem, skoraj otroškem obrazu se je pokazal jasen, otroški nasmešek. V dolini so se v blestečih sončnih *arkih zelenila obdelana polja. V daljavi so se vzpenjali valovi sin- bregov, ovitih v dimasto meglico. V utripavi opoldanski vročini ?° se temnile kolibe rezervata Kikuju2. Mladi Afričan je dolgo lskal s pogledom po dolini in začel zatem sestopati z naglimi, lahkotami koraki. , Steza med bambusovimi nasadi se je vijugala kakor rdeča kača. Pripekajoče tropsko sonce je sejalo pramene zlatih žarkov in se Prebijalo skozi listje. Potnik je nosil na glavi majhen svc?enj. Progasta, izprana srajca, zatlačena za kratke hlače kakijeve barve, se Je_ lepila na hrbet. Na uhvicah so se belile brazgotino, ostanki števil- luknjic za paličice, lesene in medeninaste obročke. Luknjice so oržkone skrbno zašili in tako so se zarasle. Iz goščave je slaboten veter prinašal vonj trohnečega listja in Cvetja. Opice, ki so so igrale na zemlji, so se pričele skrivati, ko so Ogledale popotnika. Ptice so glasno cvrčale. Toda zamišljeni moški Se ni brigal zanie. Nasproti mu je prihajal policist-a s k ar« s kopjem na rami. ^oosimi stopali je dvigal prah. Popotnik je zadržal korak in se 1 Senanga = grmovic / ozkim listjem. • Kikuju - najštevilnejše ljudstvo v Keniji. Domačine so Angleži spravili v posebne rezervate. • Askar — domačin-policist ali vojak. jezno namrščil spričo nepričakovanega srečanja. Želel se je skriti v grmovje senange, toda askar ga je že opazil in se mu naglo bližal. »Kaj hočeš?« — Popotnik je imel malce hripav glas. Njegov pogled je mirno in počasi spolzel po črnem askarovem obrazu, po prašni, obledeli uniformi in obstal na obujkih, ki so vezali gole noge. Policist je obstal in naperil kopje. »Se sprehajaš? Vsi Kikuju beže s plantaž.« Pripadala sta različnim plemenoma in askar je govoril slabo angleščino, pomešano z besedami jezika Vakamba'. Popotnik je molčal in mirno gledal policista. »Pokaži k i p a n d i2!« je ostro vzkliknil askar. Popotnik se je jezno namrščil. Na čelu mu je izstopila žila. Nosnice so mu jezno plale. Vendar se je obvladal in počasi pokazal oguljeno sivo knjižico." »Kako te imenujejo?« — Askarov glas je izdajal oblasten prizvok. »Dedan Geturi.« Askar je dolgo ogledoval izkaznico, jo obračal v rokah in celo povohal z resnim obrazom. »Kje imaš dovoljenje, da smeš domov?« Moški, ki se je imenoval Dedan Geturi, mu je pokazal potrdilo. »Papir za dopust. Poglej...« — Govoril je dokaj dobro angleščino. »Sam preberi.« Dedan Geturi se je nasmehnil in pričel počasi brati pa od strani gledal askarija. Plantaža Spillane, poštni predal 117 15. oktobra 1952. Vakamba <* narodnost v Keniji. Kipandi - legitimacija Afričanov z odtisom kazavca. Dovoljenje za dopust Dedan Geturi je delavec pa plantaži mr. Spillanea. Dovolil sem mu, da sme za teden dni na dopust v rezervat v okrožju Fort Hali. Na delo se mora vrniti 22. oktobra. Upravnik Macleod »Lažeš! Upravnik ti ni odobril dopust. Plačaj kazen ali pa boš odšel na policijo!« »Natančno sem prebral. Vse je res, tako kot mesec vselej lovi sonce.« »Tudi jaz znam brati... Boš plačal pet f i ž o 1 o v*?« Dedan Geturi ie dobro vedel: na policijski postaji bo askar dejal, da ga je on, Geturi, žalil, in plačati bo moral kazen, morda pa ga bodo celo pretepli in zaprli za pol leta. »Hočeš en šiling?« Dolgo sta se prepirala. Dedan Geturi se je branil in ni hotel popustiti. Askar ie grozil in se jezil, vendar ni vztrajal in se slednjič zadovoljil s šilingom. »Nimaš vesti,« je rekel Geturi. Askar je vrgel kovanec v zrak in ga ujel v dlan, se nasmejal in odšel ter s stopali dvigal prah. Dedan Geturi je gledal za njim, pljunil in na obrazu se mu je spet pokazal prejšnji izraz. Nobene sledi prejšnjega srečanja ko da ni bilo pohlepnega asknrja. Spet je hodil po gozdni stezi. Dedan Geturi je bil v pasu vitejk, vendar lepo grajen. Podoben je bil številnim pripadnikom plemena Kikuju: visok, lepo grajen in z gostimi kodrastimi lasmi. V razdobju številnih pokolenj je morda narava lase prir.'dni-kov njegovega plemena spletla v goste, drobne kite, kot da bi jih želi tako ubraniti pred nevarnimi sončnimi žarki, pod temno rjavo, skoraj črno kožo pa je nalagala varovalni melanin, ki je branil škodljivim sončnim žarkom vstop v telo. Hodil je naglo z dolgimi in okretnimi koraki. Njegove dolge in krepke noge so ga lahkotno in malomarno nosile po deželi Keniji, ki jo je gladilo sonce. * Fižol — šiling (domač vzdevek). Sport # Sport O šport • šport • šport • šport • Sport » šnort 0 šnort # šport g šport 0 šport * šport • šport • šport šport • šport • špo Danes začetek največje olimpiade v zgodovini zimskih športov Hitreje, dlje in bolj vrtoglavo SLIKE, ki prikazujejo tekmovavce na prvi zimski olimpiadi 1924. leta v francoskem Chamonixu, se nam danes zdijo smešne, čeprav jc bila tedaj olimpiada takega merila kot prej še nobeno zimsko tekmovanje, saj se je je udeležilo 300 smučarskih tekačev, skakavcev, drsavcev in hokejistov iz 16 držav. Tedaj so nekateri tekli na smučeh več ur, danes pa vozijo s hitrostjo sto kilometrov na uro. Da si ne bi razbili glav, nosijo čelade; da bi laže premagali zračni odpor, so oblečeni v ozke hlače. Njihove smuči niso več lesene, ampak kovinske, pa tudi smučarji niso več usodno priklenjeni nanje — imajo take vezi, da se pri padcu ločijo in tako ohranijo vsaj cele noge. Razeji po tehničnem napredku pa bo innsbruška olimpiada največja tudi po udeležbi, saj se bo v tirolski prestolnici zbralo skoraj 1500 tekmovavcev iz 40 držav. Obudimo spomine na prejšnje zimske olimpijske igre z nekaj zgodbicami. »Pustite cilj ...!« Na prvih igrah so tekmovali le drsavci, tekači in skakavci, ker so za alpske vozače trdili, da so profesionalci. To je bilo tudi res, zakaj najboljši iz te vrste so bili avstrijski, francoski in švicarski smučarski učitelji. Tako so največ medalj osvojili Skandinavci. Nastopili so tudi Jugoslovani, ki so pred odhodom zatrjevali, da bodo vsemu svetu pokazali, kaj se pravi smučati! Vendar so1 se morali zadovoljiti z zadnjimi mesti. Med drugim je Zagrebčan Dušan Zinaja na 50 km vozil skoraj ves dan. Ko je pritekel na cilj, so ga organizatorji že podirali, naš junak pa je ambiciozno vpil: »Pustite cilj, da bom prlvozll skozenj!« — Njegovega časa kljub temu pi bilo med rezultati sodobnih olimpijskih iger. Prav tako se ni uvrstil Švigelj, ki jc .bil pomanjkljivo oblečen, tako da mu je pričelo zmrzovati spolovilo in je odstopil. Američani po svoje 2e naslednja olimpiada je bila kvalitetno precej boljša kot prva. Kljub temu so še vedno največ medalj osvojili Skandinavci. V umetnostnem drsanju je zlato odličje dobila Norvežanka Sonja Henie, ki je kot 12-letna deklica nastopila tudi že v Chamonixu. Drugo zlato je dobila Sonja v ameriškem Lake Placidu, kjer so pripravili tretjo olimpiado. Ta bi bila zaradi spomladanskega vremena kmalu obsojena na polom, v kolikor zanj niso poskrbeli že organizatorji, ki so si za hitrostno drsanje izmislili sistem skup- iz nflšeop spoRTneon arhiuo Četrte zimske olimpijske igre v Garmisch Partenkirchenu — 1936 • ZLATE KOLAJNE 18 km — Lundstrom (Šve) 50 km — Carlsson (Sve) 4 x 10 km — švedsfca skopi — Hugsted (Nor) komb. — Heiki (Fin) smuk — Oreiller (Fran) slalom — Reinalten (Svi) alp. komb. — Oreiller (Fra) hltr. drs. 500 — Helgcsen (Nor) 1500 m — Farstad (Nor) 10.000 m — Sevfart (Sve) um. drs. — Button (ZDA) pari — Lanov-Eaugniet (Bel) vojaški tek — Švica bob 2 — Švica hokej — Kanada • ŽENSKE Švica 1 z 1 s Kanada 1 z ZDA 1 z Avstrija 1 s 2 b Anglija 1 s Čehoslovaška 1 b • SREBRNE KOLAJNE Finska 4 Švedska 3 Švica 3 Avstrija 1 Čehoslovaška 1 Francija 1 Madžarska 1 Norveška 1 ZDA 1 • BRONASTE KOLAJNE Norveška 4 švedska 3 Finska 2 Francija 2 Švica 2 ZDA 2 Avstrija 1 Kanada 1 • JUGOSLOVANI 18 km — 51. T. Razingcr, 53. M. Kordež, 55. J. Knific, 56. T. Pogačnik, 84. L. Klančnik 50 km — 14. J. Knific, 15,. F. Smole j, 16. M. Kordež 4 x 10 km — 9. Jugoslavija skoki — 23. K. Klančnik, 32. F. Pribošek, 41. J. Polda, 43. J. Me-žik komb. — 24. T. Razingcr smuk — 36. T. Mule j, 54. S. Lu-kanc, 71. C. Praček, 80. J. Ber-toncelj, S. Molnar — odst. slalom — 18. S. Molnar. 27. M. Lukanc, 36. F. Cop. 40, T. Mulcj alp. komb. — 34. S. Lukanc, 37. M. Lukanc, 51. J. Bertoncelj nega starta. Domačini so bili vajeni takih tekem, zato so si z odrivanjem pridobili odločujoče metre prednosti in — vse štiri zlate kolajne. Tudi potem, ko so zaradi pritožbe Skandinavcev tekmovanje v hitrostnem drsanju na najdaljši progi ponovili, do sprememb v vrstnem redu ni prišlo. B. Ruud prvi v smuku Prvič so bile alpske discipline na sporedu na četrti olimpiadi — zadnji pred vojno — 1936. leta v Garmisch Partenkirchenu. Tam so se med najboljše tekmovavce vrinili tudi »vsemogočni« Nemci, ki so osvojiJi tudi 7 medalj. Tekmovanje so si med drugim ogledali nemški ministri in kasnejši vojni zločinci Goebels, Him-mler, Hess, Goring in sam kancler Hjtler. — V odsotnosti avstrijskih in švicarskih alpskih, smučarjev je v smuku zmagal Norvežan Birger Ruud, ki je tedaj osvojil tudi drugo zlato kolajno za prvo mesto v skokih. Za smuk ni dobil odličja, ker so ocenjevali samo kombinaciio, tu pa ga je prehitel domačin Pfniir, Izmed 17 jugoslovanskih tekmovavcev se ie najbolj izkazal Jeseničan Franc Smolej, ki je bil v teku na 50 kilometrov deseti. 12 let kasneje Prve povojne zimske olimpijske igre so bile 1948. leta v St. Moritzu, kjer pa niso nastopili nemški in japonski tekmovavci, ker so bili tretirani kot agresorji, medtem ko olimpijske igre že od nekdaj veljajo kot simbol miru in prijateljstva med narodi. — Tedaj je evropsko smučanje doživelo nepričakovan šok. V slalomu za ženske ie zmagala Američanka Fmser, čenrav so vozači iz evropskih de*ei veljali za nesporne favorite. Snloh se ie pokajzalo, da so najbolj nanredovali športniki iz držav, ki jih je vojna vihra najmanj prizadela, zato so jim drugi stali ob strani. Tako tudi Jugoslovani, ki so tokrat prvič nastopili v dresih z rdečo zvezdo. Presenečen je pa ie pripravil Moi-strančan Janez Polda. ki je z 7t metri zabeležil najdaljši skok dneva, vendar je pri doskoku padel. Najboljše umetnostne drsavke požirajo fotografom po končanih prvih zimskih olimpijskih igrah 1924. leta v Chamonbcu. Na levi je Av-strijka HERMA JAROSZ-SZABO, ki je osvojila zlato kolajno. Takega junaka pa še ne Alpske discipline 1952. leta v Oslu so bile 60 kilometrov daleč od glavnega mesta, zato so se končale skoraj v anonimnosti. Le slalom je bil pred vrati Osla in si ga je ogledalo 60 tisoč ljudi! Mati dveh otrok Andrea Lorenz iz ZDA je zmagala v slalomu in veleslalomu ter tako pokazala, da imajo matere velike možnosti za uveljavitev tudi na smučeh, ne le v kuhinji. Pravijo, da je vse gravitacijske zakone postavil na glavo domačin Eriksen, ki je zmagal v veleslalomu. Vozil je tako, kot bi bil na baletni sceni, čeprav je imel — tako kot naš Štefe, ki je v slalomu zavzel odlično 13. mesto — noge zaradi poškodb povite z medicinskimi trakovi. Tako kot na prejšnjih dveh olimpiadah je največ zanimanja tudi v Cortini veljalo za alpske discipline. Tam je v vseh treh panogah — smuku, slalomu in veleslalomu — zmagal Toni Sailer iz Kitzbiihla. Nikoli pred niim svet še ni videl tako vsestranskega smučarja — s takim ravnotežjem med tehniko in stabilnostjo, pogumnostio. instinktom in refleksom. Hitrostna drsavca Norvežan Bellangrvd in Finec Thun-berg sta osvojila vsak po štiri zlate kolajne ter nekaj srebrnih in bronastih, vendar je .Toni zasenčil oba in tudi druge dosedanje olimpijske zmagovavce. V smuku je dosegel fenomenalnih 6 sekund naskoka pred drugim, kar pomeni 500 metrov prednosti! Drugič brez Jugoslovanov Naši tekmovavci se osmih iger v Squaw Vallevu v Ameriki niso udeležili, tako kot tudi ne tretjih v Lake Placidu. Kljub temu, da je bilo treba prek »luže«, pa so se v »dolini indijanskih žena« zbrali predstavniki 32 držav — toliko kot v Cortini. Tam ni manjkalo presenečenj, junak iger pa je postal Helmut Recknagel, ki je bil prvi v skokih. Prvič so zlato olimpijsko kolajno v hokeju osvojili ameriški igravci, ki so premagali tako Kanadčane kot tudi zmagovavce iz Cortine — Sovjete. Sedaj je na vrsti Innsbruck, ki ga bomo lahko podrobno obravnavali šele po 9. februarju, ko bodo tamkaj Ugasnili olimpijski ogenj in ko se bo hrup okrog mrdali že nekoliko polegel. — čez štirinajst dni bodo torej znani novi oHmnfj.skl zmagovavci ln hkrati svetovni prvaki zimskih športnih disciplin. — 2. V soboto zvečer Ponočno potepanje ' POZIMI SO noči dvakrat daljše kot poleti. Ko ljudje stiskajo zobe pred mrazom, ko so ženske skoraj do vratu v kučmah in ko ima vsak drugi občan skrbi s kurjavo, je težko najti pravo razpoloženje. V eni noči lahko od Jesenic do Kranjske gore in nazaj spoznate nekaj deklet v smučarskih hlačah, ki imajo prsa in bedra podobna Dolinarjevemu kipu na kranjskem trgu, poročenega zapeljivca, ki nosi skoraj ženski klobuk in se po končanem veselju v hotelu zaklene v sobo s prvo žensko, ki se mu obesi ma kljuko, priletno tujko s tirolsko kito in pobarvanimi lasmi, ki pleše kot prodana kobila in carinika, ki v hotelu vsakega gostaj s katerim se spozna, pogleda tak6, kot da bi imel skrite dolarje. Zadnji večer smo merili razpoloženje v gorenjskem kotu. Dolina proti Kranjski gori je bila podobna temnemu škornju. Kmetje, želarji in delavci so se od ceste ločili z lesenimi plotovi. Hiše so bile temne kot kozji rog. Davčni zavezanci se ne zmenijo za angleško soboto v Kranjski gori. Imajo svoje koline in zbore volivcev. i Ples v nogavicah RAZLIKA na plesiščih v Kranjski gori in na Je-genicah je velika. V Kranjski gori plešejo v nogavicah, napol bosi, na Jesenicah pa je ples še v čevljih. V mali dvorani v hotelu Prisank, ki je po tramovju podobna veliki kmečki stiskalnici, plešejo tujci in domačimi. Tujci za svoj denar, velika večina domačih gostov pa na stroške države. Sobotni večer v Kranjski gori je višek redna. Ko se žičnice ustavijo, se zimski vrvež prenese v hotel. Vsak turist si najde kotiček. Izjeme so samo smučarji, ki so si polomili kosti. Kosti pa si na pobočjih Vitranca lomijo enakopravno ministrski sinovi, začetniki in najboljši jugoslovanski športniki. Po polnoči, ko plesišče spraznijo, se ljudje gne-tejo okoli točilne mize. Najbolj trdi smučarji in smučarski učitelji položijo svoja dekleta na visoke barske sedeže in to zadostuje, da se po starem slovenskem običaju fantje ma koncu stepejo. Takšen je ponavadi konec sobotnega večera v Kranjski gori. Jesenice po polnoči SOBOTNI večer se na Jesenicah konča prav tako z dvema plesoma v dveh hotelih. Po plesu ostanejo na cestah redki meščani, ki so izgubili pamet. Sobe v hotelih niso zasedene. Bolj zasedena je železniška postaja z lesenimi klopmi, V njej je kakšnih deset potnikov, ki skozi življenje potujejo na lesenih klopeh. Po spominu je tukaj potnik z vencem, ki dremlje, čeprav potuje na pogreb, ob njem sta se z veliko prtljage spravila k nočnemu počitku potnika, ki jima je vseeno, če bosta zamudila prvi vlak, na drugi strani sta pokonci vojak in njegova deklica, zraven njih pa starejša ženska, ki ob tem poznem času večerja iz časopisnega papirja. Vlak. Zadnji vlak, ki odpelje sosede Avstrijce domov. V vlaku so tudi Turki. Turek s turbanom si na oknu čisti zobe. V sosednjem kupeju so pri večerji. »-Ura je točno ena. V spalniku leži športni novinar Delić, ki potuje v Innsbruck. Zraven njega v sosednjem oddelku je neki kitajski diplomat, ki potuje iz Carigrada. Carinik pravi, da je to prvi Kitajec, ki ga je srečal na naši železnici. V vlaku je okoli 700 potnikov. Dvanajst vagonov dolgi vlak stražijo pri vseh vratih. V njem je največ Turkov in Jugoslovanov. Po polurnem mejnem in carinskem pregledu tudi železniška postaja zamre. Z vlaka so cariniki potegnili potnika, ki ni ušel usodi. Človek se je pred novim letom pripeljal v državo z osebnim avtomobilom, zdaj pa se vrača nazaj na delo v Nemčijo brez vozila in z vlakom. Drugi popotnik, ki smo ga v nočnih urah zalotili na postaji je govoril domišljavo nemščino. Mož je najbrž pozabil, da je doma iz Kamne gorice V jeseniški čakalnici je ležal na trdi klopi dvojnik D. Jakšiča. Ko smo ga zbudili nam je zapel nekaj popevk Udobno nI, vendar ljudje v jeseniški čakalnici potrpežljivo čakajo na dobro zvezo. Mislimo na vlake, ki ponoči le redki vozijo Fant, to ne gre. Carinikom bo moral dokazati, kje ga je pustil avtomobil. Vlak je odpeljal v Podrožco brez njega. Prijatelj muzike NAPOL podrta vrata velike čakalnice slabšega razreda na jeseniški železniški postaji so delala še mučne j še vzdušje, kot pa je že sicer bilo — z mo-rečo svetlobo in zadimljeno toploto, ki je vsakogar uspavala. Edini, ki je bil v čakalnici tako zgodaj zjutraj razpoložen za pripovedovanje, se nam je predstavil za člana umetniške skupine radia in televizije iz Beograda, ki je namenjena igrat in pet v kranjski hotel Evropa. Gledal je kot miš iz moke in dolgočasno cožit, da je kvintet izstopil v Kranju, sam pa je ob steklenici konjaka (ki ga je v požirek ponujal tudi naši nočni odpravi) zadremal in se prebudil šele na Jesenicah! — Smemo vedeti za vaše ime? S kretnjo, kot da bi hotel plačati račun, za katerega je bil precej prepričan, da bo najmanj petkrat višji, je potegnil iz žepa denarnico, za katere polivinilom je imel razen polnagc zvezdnice na roko napisano etiketo z imenom D. Jakšič. Zaenkrat ni nič odgovoril; samo pomahal je z denarnico, odpel nekaj taktov iz Podmoskovskih večerov, se odkašljal in zaskrbljeno pogladil po nabreklem grlu. — D. Jakšič — da niste morda brat ali sorodnik znanega pevca Dušana Jakšiča, smo bili radovedni. »Sorodnika sva vsekakor,« se jo razgovoril, »razen tega pa sem tudi njegov prvi namestnik v Sodobnem gledališču. Prav sedaj ga zamenjujem, ker se je razbolel na zagrebškem festivalu.« — Škripajoče je odpel še drugo romanco, za katero je trdil, da mu je najljubša. — »Ime mi je Dragan — Dragan Jakšič!« je dejal in vsem segel v roko. — Ste že nastopili v inozemstvu? »Bil sem v zahodni Nemčiji, Italiji, Sovjetski zvezi, Poljski, prav ta mesec pa sem se vrnil Iz Aten. Kje bo moje naslednje gostovanje, vam še ne morem povedati.« — Kako pa ste zadovoljni s slovenskim občinstvom? »Najboljši poslušavci so Celjani,« je dejal brez pomišljanja. Potem ko je požiral našemu fotoreporterju, sta mu po grlu stekla še dva požirka konjaka. Sladka melodija, ki jo je sam izvajal, ga je uspavala ... Mi smo se s prošnjo, naj preveri še druge njegove podatke, ki nam jih žal ni utegnil povedati, ker je prej zaspal, obrnili na pripadnika obmejne milice. Ko se je vrnil iz čakalnice z njegovo osebno izkaznico, seveda nihče izmed nas ni bil preveč presenečen, ko smo izvedeli, da nam je »ekskluzivni« intervju dal sam — Šemso MEHIC iz ne vem katere vasi v Bosni... Kako je pel na postaji Ljudske milice, doslej še nismo zvedeli. Pozno ponoči POZNO ponoči na Jesenicah ni več žive duše. Sobota je že minila. Na postaji sestavlja miličnik poročilo sobotnega večera. V hotelu Pošta je, nekaj ur prej, ležal na betonu pri točilni mizi pijan občan, ki se je napil do nezavesti. Ljudje so ga pustili na tleh kot psa. Tam je ležal do 22.10. Takrat pa ga je naložil na ramena miličnik Efremo in ga odpeljal domov. Stari pijanec je sobotni večer končal v miličnikovem objemu. *• V tej noči je žena iz Javornika pritekla vsa iz sebe s tožbo, da jo mož pretepa. Zopet si je miličnik pripasal orožje in odšel na lice mesta, kot temu pravimo z uradniškim jezikom. V tej noči so bili pokonci samo Še v jeseniški bolnišnici in v železarni. Delavci so pravkar spustili iz plavžev železo, v porodnišnici so se od večera rodili trije novorojenčki. Lepo Blejčanko, ki je po prijetni sobotni zabavi čakala na vlak, je začelo zebsti v noge. .