619. štev. V Ljubljani, sobota dne 13. septembra 191311 J*eto H. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nodeliah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upiavništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina sf-::: pošilja upravni št vu. ta ::: Telefon številka 118. :a :■ ji a: ' 'Vi I NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ... —.......... I .. Posamezna številka 6 vinarjev. ut rritftaffct«* « I rpi avništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica M. 3, Dopisi se pošiljajo uredništvu- Nefrankircna pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za (*gla«o se plačat petit vrst« 15 v, osmrtnice, po«taaa in zahvale vrsta 80 v. hrl večkratnem oglašanja post pust. —■ Za odgovor je priložiti znamko. :sf Telefon številka 118. m tu m jugi i Te dni je bil nemški cesar Viljem v Poznanjskem in je tam govoril svečane besede. S čašo v roki je (nazdravljal Mohenzollerjem. Graški iTagblatt se jezi, da ie bilo v oni čaši francosko vino. toda nemški knezi imajo sploh lepo navado, da proslavljajo stoletnico zmage nad Napoleonom — s francoskim vinom. Nemce jezi — toda to so malenkosti. na katere se ne gleda. Na Poznanjskem torei ie slavil Viljem svoj vladarski nemški rod — toda njegova napitnica je čudno izzvenela. kajti na napitnico s francoskim vinom ie izpregovoril — poljski narod. ) Poljski odmev je bil tak. da je zadonel po vseh nemških pokrajinah. Poljski narod ie pokazal da ne mara slaviti kralja, ki pusti, da se narodu delajo krivice. Ta glas poljskega naroda na Poznanjskem pa ie tudi dokaz narodne sile — ki leži ob severnem morju. Slavni francoski publicist Ste-Dhane Lauzane je priobčil v »Mati-nu« lep članek o zmagovitem slovanstvu. Članek je pisan iz globokega prepričanja na pregledu razmer, kakor jih vidi pisatelj z angleškega in francoskega stališča. Ako se pogleda v boj Slovanstva od one zapodne strani — kaže se njegova žllavost v boju — pa tudi njegova vstrajnost v obrambi. Na obeh kraiih Evrope na severu in Jugu stoje Slovani ob morlu proti nemški sili: Na severu poznanjski Poljaki — na jugu Jugoslovani — v prvi vrsti Slovenci. To sta dve predstraži borečega se in prodirajočega slovanstva. Ko je prišel Karol Veliki do Donave je vzkliknil: »Preko te reke se ona struja ne bo razlila«. Mislil je slovanstvo, ki je ležalo na drugi stra. ni. Toda predno se je ohladilo mrtvo truplo velikega nemškega cearia — so se vlili slovanski narodi naprej preko rek in gor. Od te dobe traja boj. Dolga je Črta od Balta — do Adriie. In ravno narodi, ki stoje v prvih vrstah — kažejo Čudno vstraj-nost: Poznanjči in Slovenci. Cim večji pritisk — tem večji odpor. Leta 1872. se je na Poznanjskem prepovedalo govoriti poljsko — celo moliti se ni smelo poljsko — in 1. 1906. je baron Rhelnhaben priznal, da se ie nemško prebivalstvo zmanjšalo v Vzh. Prusiji za 630.000 duš. Tako jedrnato se branijo poz-nanjskj Poljaki na severu pred narodno smrtjo. In ml? I^auzane pravi: da so Slovenci bogati na duhu — pa nimajo zlata — poleg tega pa so razkosam in se med seboj uničujejo. Kljub temu — pravi — rastejo mase, ki bodo kmalu najbogatejše In najbolje organizirane na celem svetu! Kaj bo. ko dobi ta masa — eno glavo? Te besede so nam dokaz, da tudi najbolj zaničevani in uničevani narodi lahko zmagujejo — ako se zavedajo svojega boja. Slovenci, straže slovanstva ob Adriji zavedajmo se svoje važnosti. Glejmo na Poznanlce! Svoje mlade vojake, bodoče bojevnike pa pošljimo na pripravo za narodni boi — v slovensko narodno šolo! E. G ANGL: Naloge naprednega slov. učiteljstva. Slavnostni govor ob 251etnicl učiteljske Zaveze na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu dne 7. t. m. (Dalje.) Demokratizem. A naš program bi bil nepopolen, zato enostranski, ako bi v njem pogrešali princip demokratizma. Uveljavljenje demokratizma takoj izbriše med nami vsako razliko, torej nam postane tuj pojem nižjih in višjih, prvih in zadnjih. Pravega učitelja, ki ni demokrat, si ne morem misliti, zlasti slovenskega ne! (Klici: Tako je!) Kolikor ubožnejša, kolikor bednejša je mladina — ta na« in našega ljudstva najdražji zaklad — toliko bolj se nagibljem k njej v vdanosti in ljubezni, ves njen. zanjo in zaradi nje! Lačnim je treba hrane, bolnim zdravila! Demokraško čustvovanje mi brani priznavati prvenstvo enemu stanu, bodisi kateremukoli; temveč mi demokraško čuvstvovanje prepričevalno govori, da smo vsi pripadniki enega naroda, sinovi in hčere ene matere — bratje in sestre med seboj, ena rodovina, ki moramo skupno družiti svoje moči. z medsebojno podporo krepiti drug drugega, da ustvarimo zavedno in silno, boja zmožno in zmage vredno celoto! (Ploskanje.) Demokraško prepričanje mi veleva, da je vsak posameznik vreden svojega spoštovanja, da ima vsaka individualnost svojo ceno in veljavo, ki jo moram jaz — duševno jačji — dvigati in likati, da ji dam človeka vredno in podobno obličje! Demokraško prepričanje ubija vsak šovinizem — daje duševnim in telesnim silam svobodno pot. da se ob zakonih resnice, pravice, lepote m dobrote uveljavljajo, kamorkoli jih zove poklic in dolžnost! Kadar prepoji demokratizem v®a srca, tedaj se zlomi nasilje fn terorizem. zavist In pohlepnost — nauki ljubezni pridejo do veljave: člove- štvu se vrne človeško življenje! (Hrupno odobravanje.) Narodna vzgoja — napredno mišljenje — demokraško čustvovanje: to je bistvo našega programa. To bistvo popolnoma odgovarja vzgojni nalogi današnje šole, torej je skladno z zakonitimi zahtevami in s pravicami, ki jih ima do šolstva kulturno človeštvo! O vsakem teh troje principov bi se dalo govoriti in razpravljati pose-be. Toda to ne sodi v okvir današnjega dne. Tudi nimamo danes namena prepričevati, ampak samo kon-štatirati moramo, kar je! Kulturno edinstvo — moralna moč. Slovensko napredno učiteljstvo je s temeljnimi idejami svoje organizacije stopilo preko mej svoje ožje domovine, če bi se to ne zgodilo hotoma. bi se zgodilo nehotoma; zakaj moč naših temeljnih idej je tako silna, da ne pozna nobene umetne meje: višja le kot vsaka gora, globlja Je Od vsakega morja! Narodnost, naprednost in demokratizem so skupna duševna svojina vsem kulturnim narodom, zato je pa stan. kj gradi vso svojo in svojega naroda eksistenco na ta temelj jn ki s priznavanjem teh idtej opravičuje In utemeljuje vsojo delavnost, svojemu narodu prijatelj in dobrotnik, kakor drugega prijatelja in dobrotnika nima. (Odobravanje.) Ce bi mi sami tega ne storili, bi ideje — gojene v nas in medsebojno pospeševane v nas — same šinile v daljo, iščoč kulturnega edinstva z vsemi onimi.ki goje jn pospešujejo našim idejam slične idfe.ie, ki torej svoje duše hranijo z isto hrano. Ideje in ideali so ohranili slovensko učiteljstvo, zakaj kruha ni bilo in ga ni v toliki množini, da bi on dajal in zagotavljal obstanek. Tako smo se — telesno lačni — zgrnili v kulturno Iz Trsta \ Regent. Vidite, gospod Regent, vi ste en možiček mali. vendar velik ste talent za psovanje pokazali! Tega ste se naučili — ko ste šnops okrog nosili. Italijanske socialiste Se dozdal poznali niste — v Trstu za Slovence šol mi ne damo. mai — nikoi! Mi Slovencev ne priznamo, mi za sebe Trst imamo. Ako pišete čez »ščavo«, kličemo vam: »bravo, bravo«! Ma. pisati čez sodruge. to pustite rajši druge. Ker se niste pokorili — vas sodišču smo zročili. 'da so vas tam obsodili in manire naučili. — Zdai priznajte, da vi ičavi niste socialisti pravi, ker po naše socialisti pravi v Trstu so le tisti. Plttonl. ki taljansko govorijo, za regnikole skrbijo. To je vendar stvar vam znana da »Trieste e itaHana«. Delajte za našo kaso — ako nečete — »abasso«. Kakšne imamo nazore, kaže vam »Lavoratore«. vaša pa ljubljanska »Zarja«, nai se z drugimi ukvarja; vi imate svoje liste za slovenske socialiste. Ecco Rybar. Bradner. Mrak to le naš največii vrag. Vi* pisati dobro znate, mnogo skušeni že imate, vsi so rekli, da Regent, za psovanje je talent, ampak socialisti pravi, vedno psujejo le »ščavi«: torej psujte, caro mio. zdaj pa pojdite, addio. H. Suttner, Miljana, Mestni trg 25. Samo! K 4*10 Samo! K 410. Mm Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoSa samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja Izbera zlatnine in srebrnine ir- po jako nizkih cenah. — Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Čudna reč: mala si ie bila popolnoma podjarmila srce stare markize Rošegijske. ki je ni klicala nikoli drugače kakor »Dobra mamicah. Saj pa bi bilo tildi res mučno slišati. ako bi jo bila imenovala drugače. dočim jo je smatral Zak. naravno. za svojo drago babico. Ta ljubezen nj bila nastala morebiti na Zakove troške; markiza ni Ljubila svojega vnuka zato nič manj — njega, ki je bi! poslednli nositelj Rošegijskega imena. Narobe: kar z nekakšno sve- čano ljubeznijo je obdajala tega dragocenega otroka. . , Zdel se ji je — in po vsej pra- y.lc,V~ lep’ umen, visoke misli in žlahtnega srca. Kvečjemu, če je očitala mlademu možu — ona. vzgojena v nazorih bivše dcLe — to, da je kazal več veselja do knjig nego do konj in iskal rajši učeno delo kakor posvetno ve-selte in športno tekmovanje in ni $ro-Jil potemtakem nobenega izmed različnih nagnjenj, ki so običajno značilna za mlade ljudi njegove 3ružbe. Tofla govorila je sama pri sebi: »Svet se izpreminja . . • aristokracija se krha, plemstvo izgublja svoi pomen . . . Vse mora priti pod ravnilo, kj izravnava svet in kosi ponosna stebla ... In 2ak ima nemara prav. ko si je Izbral v življenju drugo pot kakor njegovi očetje in moji predniki. Ako premislim natanko, sem prav srečna babica.« Toda svojo srečo je okušala šele popolnoma, kadar ie začutila, kako se skriva v njeno krilo mala Ivona. ki pravzaprav ni bila njena sorodnica, a jo ie imenovala vendar svojo dobro mamico. Markiza le bila že stara — bilo ji je že nekal nad sedemdeset let. In v tej starosti ji je bila radost vseh radosti, čebljati z deklico . , . poslušati njene istorije . . . praviti ji svoje ; . . negovati brez konca in kraja to dete. ki jo Je poslušalo, odpirale široko svoje velike črne oči. In kadar lo le privedla zvečer v veliko obednico v pritličju — obedovali so še vedno skupno — se je tu in tam nasmejala Klara: »Razvadili jo boste, mama.« In vdova se je odsmehnila: »Žaka ne smem motiti — on Ima preveč posla s svojimi papirji . . . Zato mi dela mala družbo; in. da vesta. midve ne kramljava samo . . . mldve tudi delava.« »Nič manj vam nisem hvaležen kakor gospodični Adelini.« je odgovarjal grof Olivjž. Gospodična Ačlelina. diskretna oseba zrelih let In izbornega apetita, ki se je razodeval ves čas med obedom, se je nasmehnila zahvalno: »Gospod grof. današnja angleška ura le uspela imenitno . . . Zelo sem zadovoljna z Ivono.« Adelina d'e Montanjaik, hči dobre, a popolnoma obubožane rodbine, je bila dolga in suha stara devica: vesela je bila, da je našla pri Rošegij-skih mesto — zelo prijetno morda ne, zakaj s staro markizo je bilo tu pa tam težko izhajati — a vendar sprejemljivo in sijajno plačano. Kot dobra čitateljica, spretna tajnica in radostno naobražena v glasbi, le bila pravcat vzor družabnice. In ko je pozneje mala Ivona na>-polnila drugo nadstropje Rešigejske-ga dvorca s svojim veselim čebljanjem In s sijanjem svojega belorož-natega obrazka, se fe izkazala Adelina kot čudovita učiteljica in vzgojiteljica. Pričela je bila maličino vzgojo, nadaljevala jo — posvetila se H popolnoma. in to s tolikšnim uspehom, da ni znala Ivona nič mani, kakor če bi bila učenka najboljših profesorjev ali gojenka ne vem kakšnih inštitutov. Lahko si mislimo, da je bila ta uredba markizi po všeči. Mari se ni godilo vse doma, pred njenimi očmi. v veselje njenega starega srca? Nič manj vesela nista bila Oliv]6 in Klara, očarana nad presenetljivimi uspehi svoje hčerke in navdušena za nepričakovani talent njene vzgojiteljice. Položaj gospodične Adeline je bil postal ob tem seveda sijajen. Dobro plačana, negovana na vse pretege. je živela tukaj malodane kakor Bog v svojem paradižu. O Rošegiju — o gradu, ki Je obujal vsem le krvave spomine, so govorili redkokdaj; stara markiza ni hotela nikdar več prestopiti njegovega praga. Po odhodu Nemcev Je bila prosila grofa Olivjčja. da Je šel pogledat tja dol. Treba le bilo vsaj površno popraviti stavbe in urediti par sob. Nato so dali postaviti na novo hiše okoličanov, ki so bili izgubili svoje domove tistega strašnega dne. ko so Prusi zapalili Bisjero. Kočijaž Anton Je postal oskrbnik in upravitelj posestva in gradu, v katerem Je prebival. Vdanost, ki jo je bil pokazal ta vrli služabnik, je bila pač zaslužila to plačilo. Njemu je bila Klara tudi poverila Izpolnitev obljube, dane županu-mu Ceniku pred njegovo smrtjo. Anton je razdelil po ofroliei ogromne svote; ljudstvo je pozabilo kmalu na strašnj dogodek in se ga spominjalo samo še z besedami blagoslova za abbri gospe Rošegijski. Videlo pa tu ni nikoli več. Kadar je napočil lepi letni čas, so ga preživeli običajno v Melanu — tako se ie zvalo krasno 3'edno posestvo grofa d’ Ormo6 — kjer le vrača! on kot trospodlair markizi Roše-giiski gostoljubje, ki ga ie užival po zimi v Varenskj ulici Tako se je zgodilo tudi tisto poletje, in baž pred par dnevi so se vrnili s počitnic. Gospodična Adelina je imela ne-čakinjo. ki se je naobraževala na Konservatoriju v igranju na klavir ter budila velike nade. Razume se po sebi, da je dekle povabilo teto v ložo. ki mu je bila na razpolago za sklepno izkušnjo na koncu šolskega leta. Adelina. ki jo je pekla želja, slišati svojo nečakinjo, je pokazala vstopnico ter pripomnila, da je takšna prireditev vedno nekaj prav posebnega. Markiza ni bila nič kaj in* 7**111, sesti ob tem času — skoraj sredi uo-letja — v tesno dvorano, Kjer vlada pri takšnih prireditvah oblig«itna so-parica — toda Ivona ie hotela videti, naj stane kar hoče: »Makar. če bo treba umreti!« je dejala babici z veselim smehom. Vedela ie, da le n£ bodo pustili same z gospodično Ade-lino na izpite v Konservatoriju. Zate je skovala z njo zaroto . . . In 6ti lica je manevrirala taiko dobro, prilizovala se očetu in materi tako uspešno, da sta se naposled vdala njenj kaprici — ali bolje, ra-vratni politik' gospodične Adeline. Kakor n-dašč, je imel 2ak poiskati v Narodni Knjižnici neko knjigo, Klaru pomeriti pri šivilji svoje nove C/h1 ek e in grof Olivjž nakupiti novo konjsko opravo. Vsi ti vzroki so se našlj kakor nalašč za to priliko — treba ie bilo iti v Pariz strujo, ki si krči pot med skajinami in trnjem v daljo in širjavo, sprejema vase vsakega in vse. ki hočejo s povzdigo moralnih sil svojega ljudstva to ljudstvo dvigniti’na nivo kulturnega Človeštva ter to svoje ljudstvo vzporediti ob stran drugim plemenom istih čuvstev in enakih stremljenj. Ker smo Slovenci veja na mogočnem slovanskem deblu, ne more že po prirodnem zakonu pot naše kulturne struje držati nikamor drugam. nego le v isto smer in na ista mesta, kjer se more in mora združiti z drugimi enakimi kulturnimi strujami v veličasten in silovit veletok. Sami avtoriteta, cenimo avtoriteto državne oblasti in tistih funda-meintov, ki drže državo kvišku. Treba je v velikem telesu državnega ustroja miru in reda, da se da posameznim narodom prilika do eksistence. razvoja in napredka. Že ker smo učitelji svojemu ljudstvu. mu ne smemo jemati teh prvotnih pogojev življenja, pač pa smemo in moramo zahtevati v njegov prid, da se z našim narodom ne ravna drugače, nego z drugimi narodi, ki imajo iste dolžnosti, ki pa nima z njimi naš narod istih pravic. (Klici: Res je!) Nismo torej revolucionaren element v smislu politiškega natolcevanja in državne nevarnosti, pač pa smo revolucionaren element v smislu probujania duševnih sil, v smislu preobrazbe čuvstvovanja in v smislu kulturnega zbližania In kulturnega edinstva z ostalimi slovanskimi narodi! (Gromovito, dolgotrajno plo-skanle.) Tem smo najbližji po krvi. jeziku in srcu! Zato pa smo — spo-znavši svoj narod in svojo nalogo — -slovenski napredni učitelji stopili v nai< žie stike z ostalim slovanskim učiteljstvom, in sicer namenoma In hotorna. ker nam tako veleva ljubezen do naroda in domovine! (Klici: Tako je!) Od drugod naj prihaja k nam, . kar je dobrega, lepega in plemenitega; od nas nai se izteka drugam, kar jim je treba in kar hočejo, da se dvignejo njihovi duševni kapitali! Saj ne gre nič v izgubo, kar pride k nam in kar gre od nas vse ostane naša skupna psihiška last razdeljena v enem velikem domu med vse pripadnike iste rodovine po načelu bratstva in enakosti! Naš ukaz veleva: Spoznavajmo se med seboj, podpirajmo se med seboj — potem bo naše kulturno edinstvo istinito in pli donosno, potem »raste doma in nasproti tujinstvu naša moralna moč kot prvi produkt našega kulturnega edinstva! (Odobravanje.) Mariborska »s>traza« se v uvodniku z dne 10. t. m. zelo zavzema za slovensko šolstvo po Slov. Štajerju. Posebna pozornost je tudi posvečena C. M. šoli v Studencih pri Mariboru. koder občina še do danes ni dola dovoljenja za zgraditev nove šole. »Straža« prinaša sedal že v tretje podoben članek. Tako pisanje v »Straži« nas bi sicer moralo veseliti. vendar, ker smo do danes tozadevno pri klerikalcih doživeli že toli razočaranj, bilježimo i poslednje z rezervo. Voltsberg. (O zverjadi.) Kot smo •zadnjič poročali, so bili 7. in 8. t. m. v stubalpskih gorah večii pogoni, ki pa niso imeli nikakega uspeha. — O zverjadi ni prišlo nikakih novejših poročil, razun če se vzame, da so danes že malone prepričani, da gre tn za dvojno zverjad: volka in mladega leva, oziroma levinje. V kratkem se prično pravi lovi na zverjad, h kntpnrn na bodo f-^«?čeni zgolj le izvežbani lovci-strelci. Priglasil se je baje tudi neki bavarski aristokrat, ki je na svojih lovih v Afriki postrelil baje že 60 —ne kozlov — levov. Tudi iz Marenberga ob Dravi poročajo, da se je našla popolnoma tuja sled zverjadi. Mislijo, da je pričela zverjad i v to okolico že raztegat svoje roparske pohode. DosedaJ napravljeno škodo cenijo samo pri domači živini na 16.000 K. Ker pa so tudi ta-mošnji veliki revirji popolnoma oropani divjačine, cenijo vso po zverjadi nastalo škodo na 28 do 30 tisoč kron. V zadnjih časih so se našle sledi, v prerezu 123 do 125 cm. Radovedni smo kot kai se ta zverjad pokaže. kadar jo izslede. Gornja Slov. Kungota. (Nevaren tiček.) Te dni je skušal vlomiti v cerkev pri Gor. Sv. Kungoti neki Hall, po poklicu stavbenik orgelj. Ko so ga prijeli, so spoznali v niem zelo nevarnega in nasilnega človeka, ki Je pred dnevi hotel tudi nekega krčmarja oropati, a lo Je še pravočasno odkuril. Hall je tudi osumljen skrunitve grobov in mrtvecev. Oddali so ga c. kr. okrožnemu sodišču v Mariboru. Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija kajti vsaka srečka mora zadeti 1 — Prospekte razpošilja Češke Industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Štajersko. Leifersberg pri Mariboru. (Sora.) V Leitersbergu pri Mariboru je kakšne dve leti sem šola razdeljena. Nemcem vzdržuje Schulverein nekako »trutzšolo« proti slovenski, seveda z namenom, ponemčiti kolikor se le da otrok slovenskih staršev. Do letos ta nemška šola ni prav posebno uspevala, dasi je število šoloobveznih otrok slovenskih staršev vidno naraščalo. Ker so se pričeli vsled tega oglašati koncem minulega leta Slovenci v Leitersbergu proti temu nasilnemu ponemčevanju, so si izmislili tamošnji nadnemcinovo metodo: letos namreč predčasno vpisujejo slovensko deco za nemško Solo. Pri tem imajo tem lažji opravek, ker je tudi sedanji ravnatelj slovenske šole v Leitersbergu hud Nemec, ki gre seveda rale na roko vsiljeni nemški šoli. kot pa svoji lastni. Mesto da se vrše vpisavanja obeh šol hkratu, se ono za slovensko šolo še 'do danes ni pričelo. S tem so seveda kar na dvojen način lovili slovenske otroke: prvič se na manj zavedne slovenske starše ložje pritiska, drugič pa se jih spravlja s tem začasno v zmoto. Pozneje pa. ko bodo poslednji videli, da se jim je z nesramno zvijačo spravilo slovensko njihovo deco v nemško šolo. se jim bo prestop v slovensko ali sploh zabranilo. ali pa toli otežkočilo. da bodo marsikateri starši samo za to, da si prihranilo sitnosti, pustili svoje otroke v nemških razredih. Na naših narodnih krogih Je. da pravočasno skrbe. da Se renegatom v Leitersbergu prekri žajo njihovi računi. Vse kar čuti res narodno na noge! Pošljite tjakal slovenske agitatorje, predvsem pa nemudoma poskrbite, da »e prične tudi zapisovanje za slovensko šolo. Maribor. (Sokolska telova*dba jiluakov.) Kakor zvemo iz popolnoma zanesljivega vira. je dovolilo naučno ministrstvo udeležbo slovenskih dijakov tako pri »Sokolu« kot tudi pri »Orlu«. Klerikalci so tozadevno že Storili svoje. t. pr. postavili so pri pOrlu« že dijaško vrsto. Kaj je tozadevno ukrenil »Sokol«, nam še ni Snano. Vsekakor opozarjamo naše iiaštvo. da se v čim največjem številu oprime te ideje ter postavi kar jiajlepše število »Sokolov«-dijakov. Sokolski cvetlični dan prepovedan! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze je dobilo včeraj naslednji odlok; C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. Št. 2591/pr. Ljubljana, 12. sept. 1913. »Z vlogo z dne 4. t. m. naznanilo je cenjeno predsedstvo, da priredite dne 14. t. m. splošni cveltični dan po vsem slovenskem ozemlju in sicer po vseh mestih, trgih in vaseh, kjer obstoje sokolska društva, v korist vaši telovadni organizaciji »Slovenski Sokolski Zvezi«. Ker bi se tedaj imela ta v obliki »cvetličnega dneva« nameravana javna zbirka raztezati na vse od Slovencev obljudene pokrajine, torej na več upravnih okolišev, se je to naznanilo predložilo c. kr. ministrstvu za notranje stvari v pristojno uradovanje in razsojo. Navedeno c. kr. ministrstvo Je na to z ukazom z dne 9. septembra 1911, št. 10.225/M. J., razodelo deželnemu predsedstvu, da ni v položaju dovoliti nameravane javne zbirke, ker pri tej zbirki ne gre za take name. zaradi katerih bi bilo upravičeno, od prebivalstva nabirati darila s tako javno prireditvijo. O tem se obvešča cenjeno predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« s pristavkom, da se v prigibu vrne kolek 2 K. Za c. kr. deželnega predsednika: Chorinskv 1. r. Cenjeno predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze«, v roke staroste g. dr. Oražen v Ljubljani.« Torej — sokolski cvetlični dan je prepovedan. Pred meseci sokolski zlet, zdaj c.vetlični dan! To govori cele knjige. »Sloven. Sokolska Zveza« je seveda takoj storila vse primerne korake pri ministrstvu, da izposluje preklic te krute prepovedi; če bodo imeli ti koraki kaj uspeha, se seveda ne more vedeti! Naš odgovor na to bodi: Zbirajmo za »Sokola«! Film ,Benečanske sanje, se bode predvajal 6 dni, t. j. od srede 17. do pondeljka 22. t. m. v Kino-Idealu. Moderna socialna drama v 3 delih. Krasnejši od drame »Otrok Pariza«. Predstave ob 3., Va5., 6., V28. in 9. Primerno tudi šol. mlad. Cene 10 v. dražje. Dnevni pregled. »Dan« v obmejnih krajih. Tople besede in živo zanimanje »Dneva« za Slovence ob mejah vzbuja povsod živahne simpatije za naš list. Vsestransko neodvisen dnevnik, ki brez ozira na levo in desno informira ter doslecl-no postopa odločno narodno stališče, Je potreben središču in mejam. V širših krogih se nam danes priznava, da je tako glasilo potrebno in da bi ga bilo treba ustvariti, če bi ga ne bilo. Vstvarill bomo pomalem redne poročevalske zveze po vsem slovanskem jugu. da bomo mogli vselej hitro in točno poročati. Vesela vest. Naš belgrajski dopisnik Mars nam sporoča, da začne v kratkem y »Dnevu« priobčevati zanimive spomine slovenskega četaša Gorca, ki se je udeležil s srbskimi če-taši cele vojne na Balkanu. Opozarjamo na to že danes naše čitatelje. Interesi naroda In Interesi vladarske rodbine si v nekaterih balkanskih državah močno nasprotujejo. Tako v Rumuniji. kakor na Bolgarskem in Grškem. Znano je, da je bil eden glavnih namenov energične akcije nemškega cesarja pri bukare-škem miru ta, da ta nasprotja ublaži in da okrepi nemški dinastiji v Ru-muniji in Grški. Zato je na vse moči delal na to. da se sklene bukareški mir v smislu rumunskih in grških zahtev. Toda zaželjeno izjednačenje se bo težko doseglo, kar kaže najnovej'-ši slučaj na Grškem, govor kralja Konstantina v Berlinu namreč. Di-nast, Nemec, se je zahvaljeval Viljemu in pruski taktiki, za uspehe, ki jih je dosegla grška vojska. Med tem, ko se dinastija nagiba na nemško in na stran trozveze. išče grška politika stikov s Francijo, kateri se tudi grška vlada zahvaljuje za uspehe, ker francoski inštruktorji so bili, ki so vež-bali grške častnike in Francija je Grško tudi proti Italiji podpirala. Nasprotje interesov je jasno kot beli dan in prave varietetne zanimivosti nas še čakajo. Grški kralj pojde v Pariz — radi denarja volje — in zanimivo bo. kako bo v Parizu govoril, da izbriše slab vtis. ki ga je na francoske kroge napravil njegov berlinski govor. Da ne stori kakšne nove neprevidnosti, bo imel spremljevalca v osebi ministrskega predsednika Ve-nizelosa. — Na Bolgarskem le nasprotje med interesi naroda in interesi kralja povzročilo katastrofo. Kralj je smatral za potrebno predvsem ukrepiti vsaj-prestol. Ker je videl konkurente v ruskih velikih knezih, 5e zaCel s protirusko politiko in se naslonil na Avstrijo in obenem zasanjal protislovanski sen o Veliki Bolgariji, ki naj bi podprla na slabih nogah stoječo dinastijo Koburga. Da bi ta svoj cilj dosegel, je gnal narod v drugo vojno proti bratu, ki je bil k sreči tako močan, da je preprečil kraljeve namene. Kdo Ima pravico pozdravljati v Imenu slovenskega naroda? »Slovenec« si svoji pravico, da pozdravlja slovanske goste kot nekak reprezentant slovenskega naroda. Torej list, ki je glasilo onih narodnih izdajalcev, ki so prodali vse, kar Je bilo slovenskemu narodu svetega — to glasilo naj govori v imenu naroda. Mislimo, da si more »Slovenec« najmanj svo-jiti to pravico, ker noben list na Slovenskem ni toliko grešil proti Slovenstvu in proti Slovanstvu — kakor klerikalni »Slovenec«. »Dan« je stal in bo stal na čisto slovenskem in slovanskem stališču in bo pozdravljal iskreno vsakega slovanskega gosta, ki pride k nam z iskreno odkrito slovansko dušo. To velja enkrat za vse-Jej. Nova trozveza se je skuhala med Avstrijo, slov. klerikalci in Bolgari. Upati je. da bo razrešila sedanji zapleteni politični položaj. Glasilo par mladlnov imenuje »Slovenec« — »Dan«. Tej budalosti se bo pač vsak smejal. »Dan« je neodvisen političen dnevnik, ki piše popolnoma svobodno brez ozira na desno in levo, v znamenju resnice in pravice. »Dan« bo hvalil tudi Bolgare kadar postanejo dobri Slovani in bo pohvalil tudi klerikalce, kadar bodo kaj koristnega storili ža slovenski narod. Žal, da doslej za to še nismo imeli prilike. ,7X 1X .. OI Trst In Koroško. Včerajšnji »Slovenec« notira vest, da je naučno ministrstvo podržavilo zopet pet učiteljev na Ciril - Metodovih šolah v Trstu in pošteno priznava, da se imajo tržaški Slovenci za ta svoj uspeh zahvaliti svojemu državnemu poslancu v državnem zboru. Potem pa »Slovenec« omenja, 100.000 koroških Slovencev. ki »nimajo nobene ljudske šole in jim lete brce od vseh strani? Kako pa to? Saj imajo koroški Slovenci tudi svojega zastopnika v državnem zboru in ta je še član vse-gamogočnega Šusteršičevega kluba! Kako je to, da ta poslanec ničesar ne doseže za svoje volilne, temveč dovoli, da jim letijo brce od vseh strani? »Slovenec« na to vprašanje ne bo dal pravega odgovora, mi ga pa da- mo: zato, ker je ta poslanec v Su-steršičevem klubu, ki mu ne dovoli »nadlegovati« vlade s takimi malenkostmi«, kot so slovenske ljudske šole. o. Gospodu državnemu pravdniku v Gorici! Zadnjič smo vas opozorili, kaj je Vaša dolžnost. Vi tega še sedaj niste storili! Ali mislite, da za Vas § 5 kaz. z. z dne 9. julija 1894 št. 161 drž. zakona ne velja? Pričakujemo, da.zadostite dolžnosti, ki Vam jo nalaga zakon in da navedete vzrok zaplembe. Nimamo prav nobene volje trpeti takšnega samooblastnega ravnanja. Po gorlških demonstracijah. Na policiji v Gorici imajo zdaj hudega mačka. Premišljajo, kako bi se izmazali iz blamaže. Začeli so zato z milejšo taktiko: vsem aretovanim demonstrantom so obetali 14 dni, zdaj pa so jih obsodili na globo 2 K, dr. Marušiča so zašili za 5 K, nekega bančnega slugo na 48 ur, druge pa sploh oprostili. Proti obsodbam se bo vložil rekurz na namestništvo. Splošna zahteva je. da se iz Gorice odstrani nadkomisar Casapiccola, ne le ker je Slovence žalil in jo zavozil, ampak ker ne zna slovenski. Goriško državno praivdnlštvo je postalo izvršujoči organ želi komisar-ja Casapiccole. Poročilo v »Dnevu«, ki Je bilo povsem istinito hi je med drugim konstatlralo, da *o Nemci v ljudskem vrtu ustrelili in da je bilo nekaj oseb od policije ranjenih (menda vendar ne bodo hodili kazati poškodb Casapiccoli, da jih zapre?) je bilo v Gorici zaplenjeno! Jezi jih pač, da so v Ljubljani takoj izvedeli o na-silstvih goriške policije. Gotovi ljudje bi menda radi, da bi »Dan« poročal, da so policaji Slovence božali in da so Slovenci streljali. Mi nismo voljni pogrinjati plašča usmiljenja nad državno policijo in bomo brez obzirov poročali istino. Nag belgrajski dopisnik le izpre-menil syoj naslov. Kdor se hoče na njega obrniti, naj piše na naslov: Fr. Radešček, Belgrad, Rudinska ulica 26 (Ker se ljudje dan na dan obračajo na nas za njegov naslov, Drosimo, da si ga oni, ki ga rabijo, dobro zapomnijo. Glede Srbije. Ker nam od vseh strani prihajajo prošnje glede dela y Srbiji in se nas prosi za natančnejše informacije, povemo tu vsem skupaj, da uredništvo »Dneva« nima nikakih drugih informacij, razven onih, ki si jih lahko prečita vsak v dopisih našega belgrajskega dopisnika »Marsa« V teh dopisih je dovoli polasnjen sedanji položal v Srbiil i« po nlih si lahko vsak ustvari svoje mnenje ali mu kaže iti v Srbijo ali ne. Za pridne in poštene ljudi bo dela in kruha dovolj. Na posebno protekcijo pa ne kaže računati. Svetovati pa je vsem onim, ki imajo resno voljo oditi v Srbijo, da se peljejo tja — saj stane vožnja do Belgrada samo 18 kron. Ako gredo ljudje popolnoma na slepo v Ameriko. zakaj bi ne šli pogledat v srbski Belgrad in bi se na licu mesta prepričali, kako kaže za bodočnost! Podjetni In marljivi ljudje gotovo dobe zaslužka. Oni, ki upajo s svojo obrtjo ali z delom zaslužiti kruha, naj ne čakajo odgovora našega dopisnika, ker mu je nemogoče vsakemu posebej preskrbeti mesto, ampak naj po informacijah, ki smo jih podali v »Dnevu«, urede svoje korake. Izkoriščanje siromašnih slovenskih in slovanskih izseljencev vpije do neba in zadnji čas je že, da se takšnemu brezsrčnemu, zločinskemu početju napravi konec. To vendar ni majhna reč, če mora slovenski izseljenec. ki je v Ljubljani pri zastopniku Severonemškega Lloyda plačal vse potrebno za pot, v Bremnu kljub potrdilu, ki mu ga je dal zastopnik, še enkrat plačati prevoznino v znesku 20 K. Na takšen zločinski način se lahko dnevno zasluži lepe tisočake, ki so čisto enostavno prigoljufani. To je izkoriščanje in ljudje, ki to izkoriščanje vršijo, spadajo na zatožno klop. In človekoljubje zahteva, da časopisje takšne stvari spravi na dan, brez ozira na levo in desno. Časopis služi ljudstvu in ne zlatu, zato je naravnost sramota, če kakšen časopis odkloni takšna razkritja kakoršna je v soboto prinesel »Dan«. »Dan«, kot pravi ljudski prijatelj, je razkritja prinesel. ker mu je ljudski blagor prvi cilj. Severonemški Lloyd je ukrenil že vse »potrebne korake«, da bi pripravil časopisje do molčanja, ker je pričakoval, da se razkrinka njegovo početje. Toda pri »Dnevu« ne bo ničesar opravil, pa'če se kdo še tako »priporoča«! Izseljenlke ponovno opozarjamo, da si dajo vsak znesek, ki ga plačajo zastopnikom parobrodnih družb, posebej potrditi, sicer bodo morah kljub potrdilu »bezahlt« par petakov še enkrat plačati. Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je XXVIII. glavna skupščina v Domžalah dne 8. septembra t. 1. izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje sl. upraviteljstvu »Narodnega doma« v Ljubljani, ki je prepustilo malo dvorano za zaupno zborovanje na predvečer glavnega zborovanja, dalje podružnici v Domžalah, ki je oskrbel? tako prisrčen pozdrav in splošno aranžirala vso pripravo naravnost vzorno. Hvala ljubkemu pozdravu v! Trzinu in prav tako prisrčni ovaciji mladine v Domžalah. Hvala za topli pozdravni govor jx>družničnega pred sednika g. I. Slokarja. Zalivala trojici deklic: Cilki Adamičevi, Minki Ravnikarjevi in Milki Uoiaijevi za nežnost cvetja in za v srce segajoči govor. Zalivata Vileitui Sokolu v Domžalah za brezplačno prepustitev dvorane za glavno skupščino. Zahvalo podstarosti domžalskega Sokola za vznešeni pozdravni govor. Zahvale izrekamo tudi vrlemu pevskemu zboru »Lira« iz Kamnika, ki je neumorno prepevala rodoljubne pesmi in s tem povzdignila skupščinarsko slavje in netila v srcih zborovalcev in ljudstva žar domovinske ljubezni, hvala bodi izrečena tudi vrli domžalski godbi, ki je poveličevala splošno veselo razpoloženje. Hvala vsemu rodoljubnemu slovenstvu, ki je posetilo skupščino. Hvala tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic m zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo vspelemu zborovanju letošnje velike skupščine Hvala končno tudi vsem domačinom, ki so okrasili svoje domove z zastavami, ter tako nadeli praznično lice prijaznemu kraju v pozdrav skupščini. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 11. septembra 1913. Iz šolske službe. Začasna učiteljica v Cirkljah Je postala Frančiška Urbančič. — Definitivna učiteljica na ljubljanski mestni 8razredni nemški dekliški šoli Elizabeta Trenz Je imenovana za definitivno učiteljico na mestni dekliški šoli v Bolcanu. Deklamacijskl večer v Mariboru se ne vrši v pondeljek, dne 14. t. m., temveč v sredo, dne 24. t. m. Priredita ga gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in Josip Sest, igralec v »Narodnem domu«. Nesreče pri gradbl belokranjske železnice. Dninar Ivan Zidar le bil zaposlen pri dviganju in valjenju kamenja pri gradbi belokranjske železnice. Ko je dvignil večji kamen, je dobil kilo. — Ko je delavec Jože Horvat pred kratkim nakladal železniške tračnice na voz, mu je ena izmed njih padla na roko in mu je zmečkala dva prsta. — Delavca Ivana Zupana, ki je delal v nekem preseku, ga le zasula zemlja, ki se je utrgala skoro do gornjega života. Zupan ie zadobil tako težke notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Z nožem se sunil v oko. Osemletni kajžarjev sin Ivan Ogrinc iz Ponove vasi je hotel pretekli pondeljek doma odrezati neki jermen. Pri tem se je sunil z nožem v desno oko in je zadobil težko poškodbo. Dvoje nesreč z zrakoplovom. Na letališču v Bronu pri Lvonu je dne 9. t. m. častnik Chaumiene s svojim strojem padel z višave. Bil je takoj mrtev. — Znani letalec Družinin iz Sevastopola le s svojim samoletom telebnil dne 10. t. m. iz znatne višine na zemljo in se ubil. Lmbrana. — Mirno kri! Piše se nam: Vlada je prepovedala cvetlični dan, ki bi se naj vršil jutri v prid slovenskemu Sokolstvu. Prepoved je prišla zadnji hip, in sicer nepričakovano — kakor strela iz jasnega. Razumljivo ie da se ljudje zaradi te popolnoma neutemeljene prepovedi razburjajo. Težko je krotiti nevoljo spričo dejstva, da so dali katoliškemu shodu, oziroma Orlom na razpolago celo vojašnico. kjer se je vršila telovadba in ljudska veselica — Sokolom Pa ne dovolijo niti nedolžne prodaje cvetic! Ta dvojna mera, ta očividna pristranost mora razburiti še tako mirnega človeka! Toda: mirno kri! Vsekakor iščejo »zaščitniki« javnega miru povod, da bi bruhnila ljudska volla na dan. da bi v tem dobili vzrok, še s hujšim terorizmom pritisniti na Sokolstvo! Posledice bi bile potem še večje! Zato kličemo napr. javnosti zaradi dobre strani in splošne koristi: ohranite mirno kri! Ob neup^* gllivosti zavednega ljudstva so padli največji nasilniki tudi tem. ki hočejo zatreti slovensko Sokolstvo, pride dan plačila! Pravico ubijajo, a je niso in ne bodo ubili. Množite sokolske vrste, širite sokolsko misel — to bodi na nezaslišano prepoved najlepši odgovor. Kdor Slovenec — ta Sokol! — Hetzlied »Hej Slovani«. Graški »šuftenblatt« omenja zadnje tri kongrese v Ljubljani (strokovnih organizacij, katoliški in naprednega učiteljstva) in se jezi, češ da se je pri vseh (tudi pri katoliškem!) pela slovanska himna »Hej Skrvani«. ki jo imenuje zgorel omenjeni organ omejenih ljubljanskih nemčuriev — Hetz- lied«. Tako torej, pesem »Hei Slovani« je v Ljubljani »Hetzlied«! Pa kdo bi se kregal z omejenimi Švabi, ki ne morejo razumeti niti tega. da je slovensko napredno učiteljstvo na svojem shodu nanašalo da je — narodno! Kako pa hoče biti? Mari nem-čursko. ali bi se morda moralo celo popolnoma pošvabiti? Je res brezmejna domišljavost ljubljanskih rene-gatov. # _ o. — Za ponemčevanje ljubljanskega ljudskega šolstva se pehajo klerikalci v »Slovencu« z dne 11. t. m. Izgovarjajo se na »Mladiko«, češ. da se na tej šoli pričenja poučevati nemščina že s prvim razredom. To je sicer res. a to zaradi tega. ker ie ta Sola vadnica in se mora na njej poučevati po učnem načrtu, ki je predpisan za c. kr. vadnice na učiteljiščih, izgovarjajo se nadalje, da so tudi na Ciril-Metodovi šoli v Trstu in drugod (kje?) vpeljali nemščino z drugim razredom. To pa ni res! Na Ciril-Metodovi šoli v Trstu se bo. kakor doslej. tudi v bodoče začelo s poukom v nemščini šele s tretjim razredom. Klerikalci se torei poslužujejo tudi laži, da bi izpodrinili slovenski lezik lz ljudskih šol. Brezdomovinci sram vras bodi! — Čudne razmere na naši pošti. Imeli smo že večkrat vzrok, da smo se pritoževali nad razmerami na naši pošti. V današnjem času je nujno potrebno, da se obrat na poštah točno vrši. To se godi po vseh državah, samo pri nas se varčuje — tam kjer ireba ni. Včerai smo prejeli sledečo pritožbo: Mi trgovci in obrtniki prosimo sl. poštno ravnateljstvo, da poskrbi za hitrejši promet, da ne bomo trpeli škode. Ako plačamo brzojavke. jih je treba tudi pravočasno dostaviti. Vsaka zamuda pomeni lahko za trgovca ali obrtnika občutno škodo. Ako pride brzojavka v Ljubljano ponoči, jo dobim šele zjutraj, namesto da bi šel v Trst zjutraj, moram iti šele popoldne. V prvem slučaju bi bil v Trstu ob 10. dop. — v drugem slučaju pa pridem šele po noči — in je cel dan izgubljen — en dan pa pomeni pri današnji konkurenci velik dobiček ali veliko izgubo. Uslužbenci so po noči ali utrujeni, ali pa preobloženi z brzojavkami — da ne pridejo pravočasno. Naj se temu odpomore! Ko bi se ne mudilo, bi se ne brzojavilo — ako pa se brzojavi, je pa s tem rečeno, da se mora brzojav takoj dostaviti. Enako ekspresna pisma. V interesu naše trgovine in prometa ie. da pošta hitro posluje. — Selo pri Ljubljani. Na Selu razsaja legar — Ljubljana v nevarnosti. Tako je pisal »Slovenec« dan pred telovadbo meščanskega Sokola. In ko je minu! dan 3. avgusta 1913 je bila Ljubljana brez nevarnosti. In na Selu je ostalo vse pri starem. Legar ima svoje gnjezdo na Selu pred durmi župana Oražma. Kako more to biti? Oražem ima vodnjak na svojem dvorišču v neposrednji bližini živinskega hleva. Kakor on sam pravi, se v ta vodnjak steka smrdljiva strupena voda iz limtovarne. V ta vodnjak se pa tudi steka gnojnica živinskega hleva. Uradno je konstatirano. da se v moščanskih vodnjakih nahajajo raznovrstni smrtonosni bacili. Oračem pa rabi to vodo iz tega vodnjaka, da naliva to vodo na zelje polne kadi. Ko se to zelje v tej okuženi vodi nekoliko skisa, ga takega pošilja potem po svetu. Nekateri pravijo tudi, da Oražem naliva v vinske sode vodo iz tega vodnjaka. To bi bilo verjetno in dokazuje že dejstvo, 8a je čukarski Tabor pri Oražmu prinesel marsikomu bolezen. Dokazuje pa tudi dejstvo, da zboli največ tistih ljudi, ki pijejo slabo vodo in slabo pijačo. — V deželnem gledališču priredi g. Milan Skrbinšek v nedeljo dne 14. t. m. z nekaterimi bivših članov slovenskega gledališča predstavo. Igrale se bodo tri enodejanke. Efektna tragedija »Nihilistka«, zanimiva In zabavna groteska »Maska satana« in Etbin Kristanova burka »Kdo ie blazen?«. Začetek ob 8. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gospej Sešarkovi. trafikantinji v Šelenbur-govi ulici. — Občni zbor Slovenske Filharmonije se vrši v soboto. 27. t. m. ob osmih zvečer v salonu Mrakove'restavracije na Rimski cesti. Na dnevnem redu ie poleg običajnih točk tudi odločitev glede nadalinega obstoja: zato se prosi za obilno udeležbo. Če pj ta občni zbor ob naznačeni uri ne bil sklepčen, se sklicuje za pol ure po jzneje isti dan nov občni zbor. ki bo Sklepal ob vsakem številu navzočih 'članov. — Nogometna tekma se vrši futri na travniku pod pod Tivoli med rezervo in drugim moštvom, »Ilirije«. Vstopnina 20 vin. — Kje le oko državne policije? Slavna naša državna policija prote-žira naše preljube Švabe na vseh oglih. V petek ob pol 8. uri. ko se je razvijala v Šelenburgovi ulici najživah-fiejša večerna promenada, je stalo pse m nemških kolesarjev in kolesa1-ric sredi ulice blizu Kasine tako. da se je moralo vse sprehajajoče se občinstvo umikati. Kolesa so bila seveda brez svetilk. Med njimi- smo zapazili slavnega junaka Koniga, poročnika znanega junaka izza septem-berskih dogodkov. Očividec. — Ta sl bo zapomnil, kdaj je svojo ljubezen razkrival. 8. t. m. je hlapec iz Gline Bernard črne naenkrat začutil, kako neprijetno ie takole ob praznikih samotariti. Vedno s fanti popivati, to pa tudi ni nič si je mislil. Takole, kakšna punca, to bi pa bilo. Ni dolgo zbiral. Brž se je seznanil z nekim dekletom iz Ljubljane. Brž ji je razkril ljubezen, nato sta pa šla v Sp. Šiško, da io zalijeta. Ne vemo ali vsled veselja, da se ie našlo dvoje hrepenečih src. ali vsled dolgega časa sta obiskala celo vrsto gostilnic. Na večer sta se pa podala na »večno pot« proti gozdu. Tu je pa postajal fant živahnejši. Ker mu je bilo pa dekle premalo živahno, jo je vrgel na tla. Dekle ie bito pa prave kranjske korenine in se ni dalo kar takole. Branila se je in vpila na pomoč. En četrt ure je trajalo ravsanje komai par ur starega ljubezenskega para. Ko ie fant sprevidel, da dekle ni za vsak dan. jo ie pustil, iztrgal ii ie pa denarnico in vzel iz nje 20 K v bankovcu. Zapiti lih že ni imel časa. ker so ga preje odpeljali v arest. da se ohladi. — Nepoštena pomočnika. Slikarski in pleskarski mojster Pirker na Rimski cesti je imel zadnji čas v službi dva pomočnika, ki sta preteklo soboto izstonila iz službe. Kmalu nato Je zapazil Pirker. da ie izginilo z obema pomočnikoma tudi več barvnega materilala. Takoj ie imel na sumu tatvine odpuščena pomočnika in ko je zvedel, da sta začela svoje novo stanovanje preslikavati, ie šel k njima in tam ie spoznal, da rabita bivša pomočnika njegov materiial. Poleg tega ie našel Pirker v njunem stannvanlu tudi več vzorcev in ščeti, katere je spoznal za svoje. — Nepreviden kolesar. Te dni je podrl na Kolodvorski cesti v Spodnji Šiški neki nepreviden kolesar na tla neko sedemletno deklico, ki je zadobila pri tem znatne telesne poškodbe. — Telovadno društvo »Sokol Vič« priredi v nedeljo 14. t. m. cvetlični dan v okolišu Viške občine v prid Slov. Sokolski Zvezi z prijaznim sodelovanjem ceni. gospic. Obenem pa se vrši isti dan na prostornem vrtu gosp. Trauna na Olincah veselica. katero priredi stavbni odsek Sokola. Pri veselici bode sviral Šišenske čitalnice tamburaški zbor, nastopil bode viški nara-ščaj z prostimi vajami, člani na orodju in skupinah. Po končani telovadbi srečolov. šaljiva pošta, prosta zabava in raznovrstne igre. licitacija jančka in ples v prostornem salonu, da bode vsem posetnikom za zabavo najbolje preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. za osebo, otroci prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev v prostornih salonih. Ker ie čisti dobiček .namenjen stavbnemu skladu imenovanega društva, katero je vsestransko podpore potrebno, in je pot do veseličnega prostora bodisi skozi mestni log. Podrožnik. Rožno dolino ali glavni cesti kratka in prijazna, pričakuie odsek, da se ceni. narodno občinstvo iz Ljubljane, kakor tudi domače in iz okolice veselice v polnem številu udeleži ter s tem društvu katero potrebuje vsestranske podpore k večjemu moralnemu in gmotnemu uspehu pripomore. Torej v nedeljo vsi na Glince. Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol« v Štepanjivasj naznania. da naredi dne 21. septembra t. 1. ob 6. uri zjutraj svoj pešizlet čez Janče v Litijo, ter vabi vse člane in prijatelje Sokola, da se v obilnem številu tega izleta udeleže. Natančni dnevni red se naznani jutri. — Semenj Malega Šmarna za kože se bode vršil v pondeljek dne 15. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, trg. sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti št. 33. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, nedeljo, pondeljek in torek: »Kdo ie storilec«. (Senzacijonel-ni kriminalni roman v 3 dejanjih pri vseh predstavah. 1. V deželi faraonov. (Potovalni film.) 2. Teo kot Nejo. (Humoristično.) 3. Goumontov teden. 4. Dežnik kj se dolgo drži. (Humoristično.) 5. Vsi radi le vdove. (Amerikanska veseloigra.) 6 Detektivska učinkovitost. V torek »Bene-čanske sanje«, ena najboljših dram. Predstave te drame ob 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. _ Vpisovanje šolskih otrok v šolo. Staršem v pouk in premišljevanje. V minolem šolskem letu ie bila šola Ciril - Metodove družbe na Acquedottu obiskovana od ogrom-neKa. števila otrok; večina razredov Je bila nabito polna, preveč natlačena, tako da v posameznih razredih učitelj ni mogel priti v klop do učenca, da bi mu pokazal to in ono v knjigi, to in ono v zvezku. Nekateri razredi javnih šol spodnje oklice pa so bili obiskovani od razmeroma Pičlega števila otrok in bi zamoglo biti sprejetih še precej otrok. To izhaja odtod ker starši silijo svoje otroke v šolo na Acque-dotto, čeprav imajo bližje okoličan-sko šolo bodisi že v Rojanu, pri Sv. Ivanu ali pa v Skednju. Dragi roditelji. v nabito polnih razredih nikar ne piičakujte tako dobrih uspehov, kakor v razredih z malim številom ®trok. Resnica ie ta: čim manje otrok je v razredu, tem. ložje je delo za učitelja in za učenca, tem več se more učitelj pečati s posameznim učencem in tem boljši morajo biti uspehi. Torej starši v Rojanu in pri Sv. Ivanu, ne silite Vaših otrok v šolo na Acguedottu in starši v Skednju ne v šolo k sv. Jakobu. Ciril-Metodove šole naj obiskujejo samo otroci iz mesta; pa tudi mestni otroci naj gredo v okoliško Šolu, ako je ista bližje dotičnemu stanovanju. Uvažujte dejstvo, da v vsaki razred na Acquedottu zamore biti sprejetih le določeno, omejeno število otrok. Priporočljivo pa ie. da vpišete otroke iz spodnje okolice v najvišje razrede družbenih šol potem, ko so vsakdanjo šolo dovršili, t. j. v 6.. 7. In v prihodnjem šolskem letu lahko tudi v 8. razred. Okoličanske šole so, izven ene, vse petrazrednice. poučuje se na njih prav PO istih načrtih kakor na družbenih mestnih šolah. Iz zanesljivega, verodostojnega vira doznaiemo. da deluje na okoličanskili šolah z dobrim. uspehom učiteljstvo, ki ima srce za otroke, dušo in srce za svoj rod. Na teh šolah so prav tako dobri, deloma celo boljši uspehi, kakor na družbenih mestnih šolah. Zatorej pa. ljubi starši, prav nič se ne obotavljajte, prav nič ne pomišljajte. ampak brez vse skrbi izročite Vaše otroke o pouk in odgolo učiteljstvu najbližje okoličanske šole. Nekdanji slabi glas. ki je krožil o Rojanski šoli. je uničen: kajti na mesto nekdanjih Boninov. Torošev. Klemenčičev le stopil mlad, značajen učiteljski naraščaj, samo dobre, čile in čvrste učne moči. kojim zaupajte Vaš najdragoceneji zaklad. Vaše otroke brez vse skrbi. 1 udi zaradi blažene nemščine ne silite otrok iz okolice v družbine šole. ampak naj vstopijo po dovršitvi 3. ali 4. rareda v c. kr. pripravnico. Z nemščino otežujete delo otroku, drugega iezika -naj se otrok le uči potem, ko svoj materni Jezik dobro razume. Nikakor p® ne slUte otrok v nemške al! pa italijanske šole, ki bi bile za niih mučilnice, kovačnice, da bi se odtujili materi in narodu! »Slovenski otrok v slovensko šolo!« ta vzklik naj vsakdo uvažuje, kdor drugače svetuje, nima blagega namena, ampak ti hoče škodovati. Opomba uredništva: Informirali smo se o tem vprašanju še na drugem mestu in doznali. da Ciril-Vietodove šole že same ne sprejemajo okoličanskih otrok. To je v mestnem svetu dokazal Italijanom tudi dr. Wil-fan in nam dokazuje zadnje letno poročilo Giiii-Metodovih Šol. S tem. da bi slov. otroci iz mesta zahajali v okoliške šole. se pa tudi mi ne moremo stiiniati. ker s tem se oslabi naša odločna zahteva po javnih slovenskih Šolah v mestu. Še Iz nemških državnin šol je potreba spravi« slovenske otroke ven — v slovensko šolo! Saj nam še tako očitajo, da umetno vzdržujemo slovenske šole v mestu. Kar se pa učnih načrtov tiče, smo poučeni, da so učni načrti zasebnih šol boli svobodni kakor tudi učiteljstvo in naši narodni stvari boli prikladni od učnih načrtov javnih šol. Nemške »Schulvereinske« šole do skrajnosti izrabljajo predpravice in ULobnosti. ki jih imajo po zakonu privatne šole: tudi mi si jih ne smemo dosti prikrajšati in ne smemo iz naših narodnih šol napraviti šole popolnoma narodnega kalibra. Te je naše mnenje! Pripustili smo pa našemu cenjenemu dopisniku svobodno izraziti njegove misli; odločno se pa strinjamo z niim v načelu: Slovenski otrok spada v slovensko šolo! + Pojasnilo k karikaturi: Obsojeni socialist Regent, voditelj socialnih demokratov slovenskih v Trstu, je bil obsojen od voditelja italijanskih so-drugov. Pittonija. Socialistom, se je večkrat očitalo, da se prav nič ne brigajo za slovensko stvar, ampak le za trebuh. Regent pa se je čutil užaljenega, in o priliki zadnjih deželno-zborskih volitev je izdal »Volilno brošuro« v slovenskem jeziku, kjer pravi, da so hoteli tudi socialisti povzdigniti glas za slovensko šolo v Trstu, a da naprednjaki niso hoteli skupnega postopanja. (Ta brošura pa ie le imela namen slepiti Slovence pri volitvah. Bila je torej — mreža.) »Piccolo« pa je dobil »Vol. brošuro« v roke in ie citiral marsikaj iz nje. »Poglejte socialiste, kako držijo s Slovenci« je vpil. To pa ni bilo prav voditelju socialistov Pittoniju in napisal je v socialističnem listu »Lavo* ratore« članek, v katerem ie dejal, da ie Regent zelo omejen človek, in da je izdal brošurico — iz lastnega nagiba in ne v imenu stranke. To je Regenta, ki se je prej vedno šopiril, ubilo. Mi pa vidimo iz tega, da slovenski socialisti ne smejo delati v prospeh našega naroda, ker bi jim potem dejali ital. sodrugi, da delajo nacionalno politiko. Regent je eden izmed najbolj zagrizenih soc. dem. — fanatik, ki je vedno delal zgago na shodih NDO. Ravnotako ie najne-sramnejše napadal v »Zarji« (Iz Trsta) vse, kar je slovenskega. Celo sllovensko akcijo proti regnikolski bandi — smeši. Protestni shod in njega posledice. Prejeli smo in priobčujemo, v kolikor ie resnično: Toliko se je govorilo in se še govori o teh famoznih regni-kolih. da je človek sit že do grla, a to zato. ker ves ta protest je prazen nič. ako ni dejanj, kjer je treba. Ne-čuveno in neodpustljivo je to. kar se godi sedaj ravno tam. kjer se ne bi smelo dati dela prav nikomur drugemu. kakor edino le Slovencu. Ravno tu pa so se izročila nekemu Italijanu dela poprave nar. restavracije, in ta italijanski podjetnik je vzel v protest same regnikole in jih poslal lepo delat! Pri tem ko »Edinost« vedno pridiga cele kolone, vse ne pomaga nič. Pod sedanjo upravo je slovenskemu podjetju absolutno nemogoče priti do zaslužka. Toliko in toliko je dela pod to upravo, seveda za Italijane, ali pa renegate. za Slovence pa so samo velike manifestacije. agitacije itd. Celo poletje in v vseh letnih časih je dela v hotelu Gr-lian dovoli, ali za Slovence ne. Italijan se je valjal in tako odjedal kruh domačinom, ravno tako na parniku »Voloska«. Jaz ne vem. da ta uprava res ne more dobiti od 70.000 Sloven-vencev enega vodilnega moža. da bi znal slovenski, bržkone ne zna nobeden tržaški Slovenec italijanski ali za potnike nemški. Uprava naj bi ne bila slepa in gluha in bi morala znati in slišati, zakaj da se je protestiralo vsaj sedaj, ko poprej ni hotela. Gospod upraviteli naj si zapomni, da Slovenci nimajo koles, da bi jih — mazali! Ravnateljstvo »Trž. pos. in hranilnice« nai energično pove gospodu upravitelju, kdo je gospodar. — Sedaj pa še nekaj, kar je tudi vse graje vredno: Na C. M. šoli. ulica Acquedotto in ulica Stadion, se obi-čaino popravljalo učne sobe. klopi in sploh vse. kar ie popravila potrebno, tako Je tam na isti način vse zidarsko delo izročeno Italijanu. Italijan si je svest in vzame same regnikole. da ložje psujejo, kadar so siti. Jaz kot Slovenec mislim, da lahko pojmuje vsak drugi Slovenec to skrajno napačno stališče vodstva. Vedno se prirejalo veselice, cvetlični dnevi, povsod velika prošnja za našo premilo družbo sv. C. in M. »Podpirajte in podpirajte«, to je povsod, ko Pa gre za zaslužek, dobi Slovenec figo — le predrag, naj dela Italijan, da bode zamogel darovati za potujčevalno šolo in zavode. Res lepo geslo »Svoji k svojim«. Ali prav nobeden nič ne vidi. In vodstvo C. M. družbe spi na tem mestu spanje pravičnega. Velika nesreča v Hel-golandu. Ako kdo zapravlja denar, pravimo da ga meče v morje, ali pa v zrak. To se očita tudi onim državam, ki »oborožujejo vodo in zrak«, ki stavijo nove velike ladje in oborožujejo velike balone, ki naj bi v vojni z zračnih višav z bombami uničevali sovražnika. Že v balkanski vojni so se porabili zrakoplovi za oboroževanje — preteklo leto Pa sta Nemčija in Francija po celi državi zbirala prispevka za »zračno mornarico«. Nemci so bili posebno ponosni na svojega grofa Zeppelina, ki je iznašel zračne ladje. Dasi — razven par posrečenih poskusov — te ladje niso dosegle posebnih uspehov, so vendar upali Nemci, da jim bodo izborno služile prj vojni — z Angleži in Francozi. Zadnje nesreče pa so pokazale. da ie denar za vojne balone — v vodo vržen denar. Zrakoplovcl. V časopisih čitamo dan na dan poročila o zrakoplovih, ki so padli z zračnih višav in se ubili. Večinoma se zgode te nesreče pri aeroplanih ali zrakoplovih, ki nosijo s seboj v zrak nega ali k večjemu dva zrako-plovca T. zv. Zeppelinove zračne ladle. ki nosijo lahko večje število ljudi po zraku, so doslel imele srečo. Zgodilo se je. da so same padle na tla. ali da so morale kje pristati — Človeških žrtev pa ni bilo. Zato je vse kroge tem bolj pretresla vest o nesreči, ki se ie zgodila te dni na Helgolandu Zrakoplov v službi armade. Mornariška zračna križarka Zeppelinovega zistema L. I. je imela nalogo udeležiti se mornariških vaj in ie plula okoli 1200 m visoko, da bi je ne zadele (fiktivne) topovske kroglje. Popoldne je L. I. priplula pri najlepšem vremenu nad otok Hel-goland in počasi nadaljevala svojo pot. Letoviščarji so se zbrali in' zračno križarko pozdravljali. Nato je izginila v severni smeri. Vihar. Naenkrat pa se ie začel bližati zračni križarki črn oblak. Nastal je v trenotku vihar, kakršnega domači ljudje že dolgo ne pomnijo. Črna tema ie pokrila vse obzorje in ulila se je grozna ploha. Ko so na križarki zapazili pretečo nevarnost, je hotel voditelj kapitanlajtnant Hanne spustiti se z zrakoplovom na morje, ker se je bil plan vsled mraza stisnil in vzlet ni bil več mogoč. Zračna križarka je rapidno padala, odpove-! dalo le tudi krmilo in padla je v morje. Najprej je padel v vsled viharja razburkane valove zadnji del in zrakoplov se je čez polovico prelomil. V tem momentu se ie kapitanu' Še posrečilo oddati brezžični brzojav na Helgoland. nai mu pridejo na' pomoč. Zrakoplov se je še eno uro1 vzdržal nad vodo. ko so pa priplule na kraj nesreče torpedovke. je bilo' samo aluminijsko ogrodje nad vodo. Žrtve. Okoli potopljene zračne križarke se je zbralo 17 ladij. Od 22 mož posadke so rešili samo 7. ostali so utonili. med njimi tudi kapitan Hanne. Poročilo pravi, da so bili vojaki še v ladji in da so se zadušili. Katastrofa je prišla tako nenadoma, da ni bila rešitev več mogoča. K nesreči je bilo največ vojakov v prvi ladji. Zaradi te nesreče vlada povsod' velika žalost. Ta nezgoda pa le nov dokaz, da bodo zračne ladje le težko vršile v vojni ono nalogo, kj jim je dana. O t. zv. »zračnem brodovju« ali »zračni mornarici« so sanjali po-1 sebno Nemci in so mislili z njo obvladati svet. Toda človeštvo še dolgo ne bo obvladalo elementarnih sil. ki vladajo nad zemljo. Najnovejša telefonska in brzojavna ZAKAJ SE ARNAVTI ZALETAVAJO V SRBIJO? Belgrad. 12. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Zadnji napadi arnavtskih čet na srbsko ozemlje. k| so bili tako energično odbiti da se sedal več ne ponavljajo, postajajo vedno bolj umljivi. Da so Arnav* ti bili nahujskani od dunajskih agentov. se je videlo takoi iz dveh dejstev : prvič, da so napadali samo katoliški Arna v ti. pravoslavni in muslk manski Arnauti pa v napadih niso sodeloval] in drugič, da so imeli vsi tl napadalci — avstrijske vojaške puške. ki so. seveda, ostale na bojišču, ker so napadalci bili skorei do zadnjega pobiti. Od muslimanskih Ar« nautov se ie pa zvedelo, da le bilo razdeljeno katoliškim Arnautom 60 tisoč takih puški (Avstrijski davkoplačevalci bodo sedaj vsai vedeli, zakaj plačujejo tako visoke davke! Op. ur.) Vzrok tej agitaciji dunajskih agentov bo pa najbrže naslednji: Ravnokar se le sestala medn. ko-misija, ki ima na samem terenu določiti definitivno mejo severne Albanije in ta komisija na! bi videla, da Arnauti z mejo niso zadovoljni! Srbi so vse to pokvarili s tem, da so Arnaute že pri prvem napadu tako pobili, da nimajo več nobene volje napadov ponavljati. Tako bo Srbija pokvarila še marslkak načrt, ki bi ga Imeli proti nji Izvesti po tujem naročilu Arnauti. ANARHIJA V ALBANIJI. Belgrad. 12. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Cim dalle. tem očivldnelše postaja, dal je Albanija mrtvorojeni otrok. Pri* padnikl raznih ver med Arnauti In številna plemena se med sabo g takim sovraštvom preganjajo in pobijajo. da Je naravnost izključena vsa* ka možnost, da bi se albanska država mogla organizirati. Posebno Je nemogoče združiti severno In Južno Albanijo v eno upravno celoto in zato tudi nekatere velike sile. med nHml celo Avstro- Ogrska, začenjajo resno dvomi« v življenjsko moč nove države In vedno boli uvldevajo resničnost Pašlčevlh besed, da bo Albaf-nUa za velike sile samo vetika skrb. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 12. septembra. Parlament bo menda sklican 15. oktobra. Dunaj, 12. septembra. Jutrljšna »VViener Zeltung« prinese cesarski patent s katerim se skliče kranjski deželni zbor na 24. september. SoliiCRraški deželni zbor je sklican na 17. t. m.: nižjeavstriiski in ti-rolsko-predarlski na 23. septembra; goriški na 1. oktobfer. Glede ga-Mškcca se odloči pozneje. POSOJILO. Bclgrikl. 12. septembra. Vpraša-nlo posojila pri francoskih bankah oo v najkrajšem času rešeno. KOLERA. Marijanske Toplice. 12. septembra. Tu so se pojavili znaki kolere pri neki ženski, ki ie prišla iz Bosne. POSLANIKI. Sofija. 12. septembra. Ratko Dimitrijev bo imenovan za poslanika v Petrogradu. Odgovorili urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Nafmanlšl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih dl nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaklluček malih oglasov ob 6. url zvečer. naročnino, še niste! Lepa meblovana soba s posebnim vhodom za 2 gospoda ali gospodični s hrano ali brez. se takoi odda. Poljanska c. 47.1. nad. levo. 844—3 Sprejmem takoj ključavničarja ali kovača za izdelovanje peči proti dobri plači. Iv. Mesesnela nasl. Vipava^ 848—2 Dva dijaka sprejme na hrano in stanovanje, ali samo na stanovanje Manja Fischer. Hrenova ul. 17. 849—2 Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami se odda mirni stranki. Poizve se na magistratu pri slugi Bevc. od 8. do 9. ure. 850—3 Kdor se hoče veseliti t naj prihiti danes v soboto v kopališko restavracijo Kamnik zadnja veselica, godba na lok. Dva dijaka sprejme na hrano in stanovanje mestni učitelj J. Likar, Ljubljana Nova ulica 3, I. nadstr. SsiBtia Brez posebnih naznanil. Franjo Tauses, c. kr. rac. revi-dent naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova preljuba soproga, gospa Vera Taiises danes ob tl. uri dopoludne po dolgi, mučni bolezni prejemSi svetotajslva za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjce bode dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica št. 3 na pok opališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v šentpeterski cerkvi. V Ljubljani, dne 12. sept. 1913. I. slov. pogrebni zavod Job. Turk. Uradnik star 22 let, vešč hrvaškega, ogrskega in nemškega jezika, ki je služboval do sedaj v zavarovalnici na Ogrskem, želi službe. Ponudbe pod „M. J. 2." na „Prvo anončno pisarno". Zdravnik za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni Jr. ordinira zopet. Slovenski trg št. 8 od 10.—11. in od pol 3. do pol 4. Najstarejša kranjska odlik, žganjarna Lorene Zdešar-ja nasled. J. Tribuč na Glincah naznanja slav. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t. 1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6. Brinjevec garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: " ' V* 1 K 1 90, 1 1 K 3-60. V« litra K 1 ZeDn/vaJLa,.. Ob prebritki izgubi naše ljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, gospe ANE W!D1R se naj srčneje zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje za časa bolezni in smrti predrage ranjke, za darovane vence in za udeležbo pri pogrebu. LJUBLJANA, dne 12. septembra 1913. Rodbina Wider-Huss. Mednarodno »pe