PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 106 (9108)
TRST, petek', 9. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .«Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK TITO OB OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM
2. MAJA JE JUGOSLOVANSKA IV. ARMADA OSVOBODILA TRST IZPOD NEMŠKE OKUPACIJE
Spomini na dolga leta boja proti fašizmu do popolne zmage z osvoboditvijo vsega jugoslovanskega ozemlja izpod nacifašističnega jarma
Castro za izboljšanje ODMEVI NA ODOBRITEV V ZBORNICI ZAKONA 0 JAVNEM REDU
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Jugoslovanski predsednik Tito je na prošnjo jugoslovanske radiotelevizije ob 30-letnici zmage nad fašizmom obudil svoje spomine na dogajanja pred in med drugo svetovno vojno, zlasti na herojski boj za osvoboditev Jugoslavije in o jugoslovanskem deležu v skupni borbi proti fašizmu, govoril pa je tudi o naukih, ki izhajajo iz teh zgodovinskih dogajanj.
«Boj proti fašizmu se v naši državi ni začel leta 1941, ampak davno Prej — je poudaril Tito. To pravim zato, da bi spodbil vse tiste trditve, ki so se prenašale med vojno
—	to pa je tudi še danes — da je bila pri nas spontana vstaja. Ne, mi smo vedeli, kaj se bo zgodilo, ocenjujoč situacijo po tistem, kar je Hitler dotlej storil in na podlagi obnašanja nekaterih buržoaznih držav. Tudi komunistična partija se je zelo temeljito pripravljala na dogodke, ki so sledili. Ko je bila napadena Sovjetska zveza, smo se odločili, da pozovemo narode k splošni vstaji. Menili smo, da je za to napočil najugodnejši trenutek, čeprav zaradi kratkega roka nismo končali vseh Priprav. Naša vstaja je bila temeljito pripravljena in se je začela organizirano. Poleg tega smo bili prepričani — čeprav je bil Hitlerjev napad nenaden — da bodo Sovjetska zveza, zahodni zavezniki in vsi tisti, ki so sodelovali v tem boju
—	zmagali.»
Tito je obširno govoril o dogodkih Ared začetkom druge svetovne vojne, o času, ko je v Nemčiji prišel na oblast Hitler. Navedel je vrsto Podatkov o pripravah, ki jih je izvajala komunistična partija Jugoslavije glede na bližajoče se dogodke, telo nadrobno je govoril o začetku oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in nato o njihovem narodnoosvobodilnem boju. Govoril je o razvoju jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih od-redov, o znanih bitkah na Neretvi ln Sutjeski, nato pa o zadnjem ob-dobju vojne.
Tito je natančno opisal pomoč, Ju so jo jugoslovanski partizani dobili od Sovjetske zveze, nato pa je spregovoril o zaključnih operacijah: «v ,.prvi etapi sklepnih operacij za osvoboditev države, ki so se začele ®redi leta 1944 in trajale do konca toga leta, smo osvobodili Dalmacijo ^ otoki, črno goro, Makedonijo, vso Srbijo, Hercegovino in velik del Bos-ne- V tem času so čete sovjetske urrnade prišle do jugoslovanskih melo. tedaj je na podlagi načelnega dogovora v Moskvi prišlo do spora-2uma med nacionalnim komitejem o-svoboditve Jugoslavije in sovjetsko *od° o prehodu nekaterih sovjet-kih enot na ozemlje vzhodnega dela ugoslavije in o njihovi udeležbi v svebajanju tega dela države. Ope-ooija za osvoboditev Beograda 20.
9. maj
pred 30 leti
Banes, pred 30 leti se je kon-cala v Evropi druga svetovna Vo.ina z zmago zavezniških sil nad nacističnim reichom. Vojna 'j Evropi, ki je zahtevala na desetine milijonov žrtev je tramala točno 5 let, 8 mesecev in " dni. To je bila najbolj uniče-jMna vojna v zgodovini sveta. B,*a je dejanska svetovna voj-na> saj so se vojske vseh narodov sveta bojevale na vseh Petih kontinentih. Bila je to tu-di najhujša in najbolj strahotna vojna, ki je prizadela člove-stvo. Niso trpeli in umirali sa-j110 ynjaki na frontah, temveč le Hitlerjev nacizem sprožil tana imenovano totalno vojno, voj-0 Proti vsakomur, ki se mu je Plavil po robu: v nacističnih /'boriščih je umrlo na milijone ena, otrok in starcev, na mi-Jone žena, otrok in starcev je .''cistična vojska pobila v de-elah, ki jih je zasedla.
9- maja leta 1945 je po do-ončnem zlomu nacizma še ztrajala imperialistična Japon-. a> ki so jo zavezniške sile črnile šele septembra meseca strahovitim pokolom atomskih «mb na Hirošimo in Nagasaki. , Z om°m nacistične Nemčije in imperialistične Japonske, s kon-m druge svetovne vojne, so n dsvobodili ali so se začeli v°bajati tudi narodi, ki jih je Za -U v1'* zahodni imperializem.
ceh so se spreminjati odnosi „ ?vetu; V 30 letih po zmagi dacifašizmom je nastalo na Dai ne nov’b državnih tvorb, ta 'CS Preveva vse narode sve-niltiu”3 sama želja: da bi se 1, , b več ne vrnile vojne stra-np ato tudi vse svobodoljub-se i . v Evropi zahtevajo, da zma le'0®n5em letu, ob 30-letnici če 5* na(' nacifašizmom, skli-vseevropska konferenca za nB„, ln, sodelovanje na konti-lee"tu> M je bil v zadnjih 50 svnr Pr!,zor’šče dveh strahotnih
svetovnih vojn.
Jugoslovanski predsednik Tito med razgovorom z urednikom beograjske televizije
odnosov z ZDA
HAVANA, 8. — Kubanski predsednik Fidel Castro je v razgovoru z ameriškimi časnikarji, ki spremljajo senatorja Georgea McGoverna med njegovim obiskom v Havani izjavil, da je njegova vlada pripravljena navezati pogajanja z ZDA, če bodo Američani «v znatni meri» omilili' blokado otoka. Castro je ugotovil, da so ZDA že storile nekatere majhne korake, kot na primer odpravo omejitev svobode gibanja kubanskih diplomatskih predstavnikov pri OZN, da pa to ne zadostuje za navezavo dialoga. Kuba in ZDA — je še dejal Castro — politično živita v različnih svetovih, vendar sta sosedni državi, ki morata torej na ta ali oni način živeti v miru.
Kubanski predsednik je tudi omenil nedavne časopisne vesti o načrtih ameriške obveščevalne službe — CIA, da bi ga umorili, ter dejal, da te vesti niso presenetile Kubancev
Provokacija
Pozno sinoči smo izvedeli, da je pristojna oblast izdala dovoljenje za fašistično zborovanje v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri na Trgu sv. Antona. Po napovedi in pripravah za proslavo 30. obletnice osvoboditve Trsta izpod na-. cifašizma, ki jo organizira VZPI-ANPI v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri na Trgu Goldoni, je povsem očitno, da gre za nevarno izzivanje in popuščanje oblasti fašistom. Popolnoma upravičena je torej zahteva, da oblasti preprečijo hudo provokacijo, ki ima namen obuditi pred 30 leti poražene nacifašistične sile in u-stvarjati nerede.
oktobra 1944 je bila vrhunec borbenega sodelovanja naših armad. Do osvoboditve Beograda smo imeli 53 divizij, vojno mornarico in letalstvo. Ko smo končali vonjo, smo imeli pod orožjem 800 tisoč ljudi.
Pred začetkom druge etape zaključnih operacij smo imeli formirano fronto, ki so jo zasedle naše štiri armade na liniji od Drave do Donave, preko Srema in Bosne ter Like do morja. Pred to fronto so bile nemške enote grupe armad «E». V zaledju nemških sil je operiralo šest korpusov naše armade. V marcu in aprilu 1945 so naše sile krenile v zadnji, zmagoslavni juriš na sovražnikove sile v naši državi».
V zvezi z osvoboditvijo Trsta je Tito dejal:
«Avgusta leta 1944 sem z Visa odšel v Italijo, h generalu Wilsonu, poveljniku zavezniških sil v Sredozemlju. Ob tej priložnosti sem se v Neaplju sešel s Churchillom. S Churchillom sva govorila tudi o prihodnosti Istre in Trsta. Dejal sem mu, da se ne moremo odreči Istri in Trstu in da bomo pri tem vztrajali. Odgovoril je, da misli, da moramo Istro dobiti, da pa Trsta ne bomo dobili. Vprašal sem ga, zakaj? Odgovoril je, da morajo zdaj dati nekaj Italijanom, ki so sodelovali v boju skupno z zavezniškimi enotami. Pojasnil sem svoje stališče, on pa je vztrajal pri svojem in v tem se seveda nisva mogla sporazumeti.
Churchill je takrat še zahteval, da Pulj zaradi letališča zadrže dokler bodo prodirali proti Avstriji. Rekel je, da jim je to letališče kot pomožno letališče potrebno tudi kot pot od Pulja do Trsta. Strinjal sem se s tem. Nisem se pa strinjal, da bi se odrekli Trstu. Vztrajali smo pri teni.
Ko je leta 1945 prišlo do naše o-fenzive na Trst je 4. armada dobila kot glavno nalogo, da čimprej vkoraka v Trst, ga zavzame, preden tja pridejo zavezniške čete pod poveljstvom maršala Alexandra. Tako je tudi bilo. Mi smo Trst osvobodili izpod, nemške okupacije . 2. maja. Naše čete so se srečale z novozelandskimi enotami na Soči pri Tržiču. Zaradi tega smo pozneje imeli veliko težav z zavezniki.
Pogosto se postavlja vprašanje, koliko je kdo prispeval v boju proti silam osi. Predsednik Tito meni, da «ko gre za udeležbo posameznih držav, je nedvomno glavno breme vojne nosila Sovjetska zveza, ki je do konca vojne, do zavzetja Berlina dala največje žrtve». Po Titovem mnenju je bil prelomni trenutek v poteku druge svetovne vojne, ko je bila napadena Sovjetska zveza, ki je nato stopila v boj proti nemški fašistični sili. Drugi prelomni trenutek za izid druge svetovne vojne pa je napočil, kot je dejal Tito, v zimi 1942-43, ko so Hitlerjeve čete doživele poraz pri Stalingradu. Velike žrtve so dali tudi zahodni zavezniki na bojiščih Evrope, zlasti z izkrcanjem v Normandiji, ter v A-friki in na Daljnem vzhodu. Predsednik Tito je tudi povedal: «Vsak narod je na nek način dal, kolikor je mogel v boju. V Franciji, na primer, je obstajalo močno odporniško gibanje, v katerem so padle velike žrtve. Tudi drugi narodi so se upirali fašizmu. Tako so dali svoj prispevek narodi v^ Italiji, na Češkoslovaškem, Norveškem, Danskem, v Belgiji, Nizozemski in drugih državah.»
Tito je nadaljeval: «Skupaj z nami so se, na primer, borili pripadniki nekaterih drugih narodov. Mnogi med njimi so bežali iz sestave okupatorskih enot ali pa so na drug način prihajali k nam. Med njimi so bili Italijani, Rusi, Avstrijci, Francozi in drugi. Vsi so imeli svoje enote v okviru naše vojske. Največ je bilo Italijanov. Poleg nekaj VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na 6. strani)
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui nun n mi n iiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
LEONID »REŽNJEV NA PROSLAVI 30. 0RLETN1CE KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Konec vojne v Indokini bo prispeval k nadaljnji pomiritvi med ZDA in SZ
Odprava tega vojnega žarišča bo tudi omogočila splošno izboljšanje svetovnega položaja - Delež posameznih držav v skupnem boju proti Hitlerju
MOSKVA. 8. — «Likvidacija vojnega žarišča v Indokini bo ustvarila pogoje za izboljšanje svetovnega položaja in za pomiritev v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA», je dejal generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev na današnji proslavi 30. obletnice konca druge svetovne vojne v Evropi. Na svečanosti v kongresni palači v Kremlju so bile navzoče delegacije vseh držav, ki so se skupaj borile proti nacifa-šizmu. Svečanost je dosegla vrh, ko so v dvorano prinesli zgodovim sko zastavo, ki sta jo 30. aprila 1945 razobesila na kupolo berlinskega Reichstaga sovjetska narednika.
V. svojem razmeroma kratkem govoru, ki sicer ni vseboval bistveno novih elementov, je Brežnjev vklju-
lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllll
i
Po odobritvi v poslanski zbornici zakona o javnem redu se je sprožila ostra polemika predvsem med vladnimi strankami o poteku in vsebini razprave. Socialisti, ki so že med razpravo zahtevali spremembo nekaterih osnovnih členov zakona, poudarjajo, da bodo te svoje spremembe ponovno predložili v senatu in se odločno zavzeli za izboljšanje pravkar v zbornici izglasovanega zakona. To je izjavil socialistični poslanec Balzamo, ki je še dodal, da se boj za demokratizacijo službe javne varnosti in proti fašizmu ni zaključil z glasovanjem v zbornici. Socialdemokrati pa izkoriščajo tudi to priložnost za napad na socialiste, češ da niso bili iskreni do ostalih strank, ki z njimi podpirajo vlado.
Odprava vojnega žarišča v Indokini bo dala pomemben prispevek ne samo za splošno pomiritev v svetu, ampak tudi za nadaljnjo pomiritev v odnosih med SZ in ZDA, je dejal generalni tajnik KR SZ Brežnjev na proslavi 30. obletnice zaključka druge svetovne vojne. Na tej proslavi je sovjetski voditelj izrekel tudi priznanje Jugoslaviji za velik delež v skupni borbi proti nacifašizmu.
Telavivska radijska postaja je sporočila, da se bodo v kratkem sestali predstavniki izraelske laburistične stranke in zastopniki arabske socialistične zveze, ki je edina egiptovska stranka. Sestanek naj bi bil predvidoma na Dunaju v okviru mednarodnega srečanja socialističnih strank posvečenega energetskim vprašanjem, ki ga bo priredila avstrijska socialdemokratska stranka. V arabskih državah niso ne potrdili ne demantirali te vesti, medtem ko jo je posredno potrdil avstrijski kancler Kre'sky, ki se je pred nedavnim vrnil z obiska na Bližnjem vzhodu.
čil tudi že omenjeni stavek o Indokini. Potem ko je govoril o herojski zmagi vietnamskega ljudstva, h kateri je pripomogla tudi mednarodna solidarnost, je Brežnjev dobesedno dejal: «Lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da likvidacija vojnega žarišča v Indokini ustvarja pogoje za nadaljnje izboljšanje svetovnega položaja. Od tega bo imela korist mednarodna pomiritev, pa tudi, menimo, pomiritev v odnosih med našo državo in Združenimi državami Amerike.»
Potem ko je govoril o grozotah druge svetovne vojne, «katere glavno prizorišče je bila Sovjetska zveza, saj se je tu odločala usoda ne samo te države, ampak vsega človeštva», je Brežnjev omenil delež ZDA, Velike Britanije in Francije v zmagi nad nacifašisti, nato pa je napravil nekakšno lestvico glede na prispevek, ki so ga posamezne države dale skupnemu boju. Pri tem je značilno, da je na prvo mesto te lestvice postavil Jugoslavijo, s čimer je hotel o-čitno demantirati trditve nekaterih sovjetskih «zgodovinarjev», ki so povzročile polemike med Moskvo in Beogradom. «Pogumen boj osvobodilne vojske Jugoslavije pod vodstvom komunistov, — je dejal Brežnjev — vojaške akcije armad in domoljubnih oddelkov Poljske in Češkoslovaške, ljudske vstaje na Slovaškem, v Romuniji in v Bolgariji, osvobodilni boj albanskega ljudstva, odporniško gibanje in operacije partizanskih sil v Franciji, Italiji in drugih državah, vsi ti elementi so se na koncu zlili z bojem sovjetskega ljudstva v mogočni val, ki je zbrisal črno kugo z evropskega zemljevida.» Svoj govor je Brežnjev zaključil z opozorilom, da je treba preprečiti tretjo svetovno vojno in z ugotovitvijo, da se večina človeštva in njegovih voditeljev danes tega zaveda.
Ob 30. ooletnici zmage v drugi svetovni vojni je Brežnjev poslal ameriškemu predsedniku Fordu brzojavko, v kateri izreka njemu in ameriškemu ljudstvu čestitke ter poudarja vlogo ZDA v protihitlerjev-ski koaliciji. V brzojavki Brežnjev izraža tudi željo, da bi se odnosi miroljubnega sožitja in sodelovanja med SZ in ZDA še utrdili, ker je to ne le v interesu narodov obeh držav, ampak je tudi velike važnosti za svetovni mir.
Ion Noi zahteval en milijon dolarjev za odhod v tujino
Denar so mu izplačali iz državnih blagajn, da bi ga prepričali, naj zapusti Phnom Penh
CAMP PENDLETON (Kalifornija), 8. — Bivši kamboški kolaboracioni-stični predsednik Lon Noi je v zameno za svoj odstop zahteval vsoto enega milijona dolarjev, ki so mu
jo izplačali iz državnih blagàjn. Vest je potrdil sam bivši predsednik kam-boškega parlamenta Saukham Khoy, ki je po Lon Nolovem odhodu prevzel oblast in jo obdržal do osvoboditve Phnom Penha s strani Sihanu-kovih čet.
Khoy, ki je sedaj v nekem begunskem taborišču v Kaliforniji, je povedal, da so Lon Nolu ponujali najprej 200 tisoč in nato 250 tisoč dolarjev, da bi ga prepričali, naj zapusti državo. Lon Noi pa je zahteval mnogo višjo vsoto, češ da si mora v tujini ustvariti novo življenje. Zato je kamboška vlada klonila njegovim zahtevam v prepričanju, da je odhod diktatorja nujen za rešitev Kambodže.
Socialisti bodo v senatu zahtevali spremembo zakona
PSI ne bo dovolila, tako je izjavil poslanec Balzamo, da bi v senatu demokristjani in socialdemokrati zadušili razpravo
RIM, 8. — Poslanska zbornica je včeraj z glasovi vladnih strank, liberalcev in misovcev odobrila zakonski osnutek o javnem redu. Sedaj bo moral o zakonu razpravljati in glasovati senat. Danes so se že sprožile ostre polemike v zvezi s včerajšnjim glasovanjem, z vsebino zakona in s političnimi posledicami za vladne stranke zaradi glasovanja za zakon neofašističnih poslancev.
Socialisti, ki so se med dolgo razpravo v zbornici odločno zavzeli za spremenitev nekaterih ključnih členov zakona in so zakon odobrili, kot je v glasovalni izjavi poudaril tajnik PSI De Martino, da so izrazili podporo vladi in zato, ker je zakon zadobil protifašistični značaj, še vedno niso zadovoljni z zakonsko vsebino. O tem je danes dal izjavo socialistični poslanec Balzamo, ki je v vodstvu stranke odgovoren za «državna vprašanja».
Balzamo je poudaril, da bo sedaj zakon romal v senat, kjer se razprava ne bo smela omejiti, kjer jo ne bo smel nihče zadušiti, ker ima druga veja parlamenta pravico, da do konca opravi svojo nalogo in da izboljša zakonski osnutek. Zato, je dejal Balzamo, bo treba zavrniti vsako pogojevanje razprave in omejitev časa za razpravo, ki bi jo vsiljevali demokristjani in socialdemokrati.
Zato je Balzamo izjavil, da bodo socialisti v senatu ponovno predložili vse svoje popravke k zakonskemu osnutku o javnem redu, ki niso bili odobreni v zbornici in bodo tolmačili v senatu priporočila in vzdušje, ki ga je dosedanja razprava o tem važnem zakonu sprožila v državi. Balzamo je še dejal, da naj bo vsem jasno, da govor o javnem redu, o demokratičnem varstvu in o boju proti fašizmu za, socialiste ni končan niti po glasovanju v poslanski zbornici. Balzamo je dodal, da če bi med razpravo v zbornici vse vladne stranke bolj odkrito govorile o demokratični preureditvi službe javne varnosti in sprejele ustanovitev policijskega sindikata ter demokratično reformo sodstva, bi misovci gotovo ne glasovali za tak zakon.
O tem vprašanju je govoril v Milanu tudi namestnik tajnika PSI Craxi, ki je izjavil, da nihče ne more in ne sme povezovati socialističnih glasov in njihovega pomena z glasovi misovcev, ki so glasovali za zakon, da bi ustvarili zmedo med demokratičnimi silami.
Po drugi strani pa demokristjani dajejo navdušujoče izjave, kot je to tudi poudaril namestnik tajnika KD Antoniozzi, ki je dejal, da je krščanska demokracija tudi ob tej priložnosti pokazala, «da je vreden tolmač teženj in zahtev italijanske družbe, ki ji je naložila odgovornost vodstva demokratične države».
Svečana proslava 30.
obletnice konc a druge svetovne dvorani Kremlja v Moskvi
vojne v kongresni
Tudi socialdemokrati niso zadovoljni z glasovanjem o posameznih članih in o celotnem zakonu, toda ne zaradi tega, ker zakon ne ustreza zahtevam naprednih sil, ampak zaradi tega, ker «so socialisti povzročili, da se vladna večina z glasovanjem o zakonu o javnem redu ni politično okrepila.» Socialdemokrati, kot to delajo že dlje časa, ostro napadajo sociabste, češ da so vnesli v razpravo zmedo in da so izgubili priložnost, da bi dali svoj prispevek za utrditev vlade prav v trenutku, «ko je treba biti najbolj odločni proti prevratniškim poskusom». Ob tej priložnosti socialdemokrati očitajo vladi, da je naredila veliko napako, da ni o glasovanju o zakonu, zlasti pa še o najvažnejših členih postavila vprašanja zaupnice.
Navezani odnosi med Kitajsko in EGS
PEKING, 8. — Kitajska je sklenila navezati uradne odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo: v ta namen bo v najkrajšem času akreditirala svojega veleposlanika pri EGS. Sporočilo o tem je dal podpredsednik komisije EGS sir
Christopher Soames, ki je odgovoren za odnose s tujino, ob zaključku štiridnevnega obiska v Pekingu. Soames, ki ga je danes sprejel tudi ministrski predsednik Čuenlaj, se je v teh dneh razgovarjal z namestnikom ministrskega predsedni* ka Li Hsie-nienom. z zunanjim ministrom Ciao Kuan-huo in z namestnikom ministra za trgovino s tujino Yi Linom. Na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu italijanskega veleposlaništva, ki je poskrbelo za organizacijo obiska, je Soames izrazil zadovoljstvo zaradi sklepa kitajske vlade, ki bo pomenil zelo važen korak k razvoju bolj tesnih in plodnih odnosov med Kitajsko in EGS. Med obiskan £0 tudi pripravili podroben načrt za krepitev predvsem trgovinskega sodelovanja. Razgovori pa so bili posvečeni tudi nekaterim splošnim vprašanjem, predvsem mednarodnim gospodar^ skim problemom s posebnim poudarkom na odnosih med industrializiranimi državami in državami v razvoju, na vprašanjih energije, surovin in prehrane. Jutri bo Soames skupaj z drugimi člani delegacije EGS odpotoval v Kanton, od koder se bo v ponedeljek vrnil v Bruselj.
iiiiifitfiiiiutiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiitmiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitvviM
BERLINGUER ODPRL VOLILNO KAMPANJO KPI
Sestaviti napredne demokratične uprave
Tajnik KPI obsodil vlado, ki še ni priznala vietnamske začasne revolucionarne vlade
SAVONA, 8. — Tukaj je glavni tajnik KPI Berlinguer danes odprl volilno kampanjo komunistične partije za deželne in upravne volitve. Savona je med mesti, ki imajo levičarsko občinsko upravo.
Berlinguer je na volilnem shodu najprej pozdravil veliko zmago združenega vietnamskega naroda in obenem obsodil italijansko vlado, ki še vedno ni priznala začasne revolucionarne vlade, kar so storile že mnoge države kapitalističnega sveta in zaveznice ZDA. To je nepojmljivo, je poudaril Berlinguer, spričo dejstva, da so italijanske ljudske množice dolga leta vsestransko podpirale boj za mir in neodvisnost narodov v Indokini.
Zatem je tajnik KPI obširno govoril o vprašanjih in vlogi, ki jo imajo krajevne uprave v okviru demokratične rasti države in v boju za odpravo velike gospodarske in socialne krize. V tej zvezi je primerjal delovanje in učinkovitost krajevnih uprav, ki jih vodijo levičarske stranke in uprav, ki jih vodi krščanska demokracija. Ugotovil je, da morajo tudi nasprotniki potrditi, da so demokratične ljudske uprave bolj učinkovite in da leve stranke upravljajo občine, pokrajine in dežele pošteno, z najbolj odprto politiko demokratičnega sodelovanja.
Glede prihodnjega upravljanja krajevnih in deželnih uprav pa je Berlinguer dejal, da bi moralo pri tem obveljati načelo: «Sestaviti u-prave, ki bodo sposobne, da bodo dobro delovale in da bodo igrale aktivno in učinkovito vlogo pri reševanju stvarnih vprašanj, ki zanimajo državljane.» V tej zvezi je treba zavrniti katerokoli izključitev pri upravljanju krajevnih in deželnih uprav, razen seveda fašistov, in ustvariti najširše demokratično sodelovanje.
Spričo tega je Berlinguer dejal, da bi odrekanje sodelovanja katerikoli antifašistični sili pomenilo odkrito in nedopustno kršitev politične in upravne avtonomije dežel, kar bi bilo v odkritem nasprotju z duhom in črko republiške ustave.
Tajnik KPI je zaključil svoj govor z opozorilom, da bi vsaka diskriminacija demokratičnih sil pri upravljanju krajevnih in deželnih uprav pomenila grobo kršitev in napad na omikane demokratične odnose in preprečila, da se v občinah, pokrajinah in deželah ustvarijo trdne večine, ki bodo učinkovito u-pravljale s sodelovanjem držav-Ijanov. --------------
Poziv OZN za pomoč narodom Indokine
NEW YORK, 8. - Gospodarski in družbeni svet OZN je danes pozval vse države sveta, naj pomagajo in-dokitajskim narodom za rekonstrukcijo njihovih držav. Resolucijo v tej zvezi so odobrili soglasno brez glasovanja. Podprl jo je tudi ameriški zastopnik, ki pa je pojasnil, da njegova vlada ne bo dajala pomoči Severnemu Vietnamu. Glede Južnega
Vietnama pa bo ameriška vlada «po zorno sledila razvoju položaja» in nato sprejela ustrezne sklepe.
Zdravniki napovedujmo dvodnevno stavko
RAVENA, 8. — Na kongresu sindikata zdravnikov ambulant so danes sporočili, da se bodo zdravniki ambu lant bolniških blagajn pridružili dvodnevni stavki splošnih zdravnikov, ki bo 23. in 24. maja. To pomeni, da bodo za dva dni zaprte vse ambulante bolniških blagajn v državi. Tajnik sindikata prof. Parodi je izjavil, da se zdravniki sedaj ne borijo za povišanje prejemkov, ali kaj podobnega, temveč zahtevajo od vlade, da sprejme stvarne in učinkovite ukrepe za premostitev velike krize italijanskega zdravstva. Zdravniki se še posebno zavzemajo za resno načrtovanje predvsem preventivnega in rehabilitacijskega zdravljenja, o čemer zakon o zdravstveni reformi ne govori ničesar.
Danes stavka letalskih uslužbencev
RIM, 8. — Enotni sindikat u-službencev letalskih družb je zaradi nerazumevanja zasebnih in javnih delodajalcev za sestavo nove enotne delovne pogodbe vseh uslužbencev napovedal za jutri splošno stavko od 10. do 24. ure. Zaradi tega bodo med stavko ukinjeni vsi poleti italijanskih letalskih družb. To sporočajo tudi letalske družbe, ki pravijo, da so prisiljene zaradi starice uslužbencev črtati vse polete, ki so bili v programu za jutri od 10. do 24. ure.
Danes začetek vsedržavne konference KD
RIM, 8. — V kongresni palači Eur se bo jutri začela vsedržavna konferenca krščanske demokracije o temi: «Dežela in krajevne uprave za razvoj v svobodi». Na konferenci naj bi povzeli zaključke iz štirih velikih skupščin, ki jih je krščanska demokracija nedavno priredila v Sorrentu, Chiancianu, San Salvu in Stresi. Obenem pa naj bi sestavili volilni program za volitve, ki bodo 15. junija. Konferenca se bo zaključila v nedeljo z govorom političnega tajnika Fanfanija.
Diplomatski odnosi med Tajsko in Sev. Korejo
BANGKOK, 8. - Tajska in Severna Koreja sta sklenili navezati diplomatske odnose ter v najkrajšem času izmenjati veleposlanika. Sporazum v tej zvezi je bil podpisan danes v Bangkoku.
Z ODOBRITVIJO STATUTA IN FINANČNEGA NAČRTA
(PRIPRAVE STRANK ZA BLIŽNJE UPRAVNE VOLITVE
Temelji novega pokrajinskega Slovenska skupnost je izdelala i	..	.	kandidatno listo za pokrajino
konzorcija za javne prevoze
Konzorcij bo predvidoma začel delati konec leta ■ Porazdelitev stroškov med občinami tržaške pokrajine - Dvojezično poslovanje vodilnih organov
Okoliški občinski sveti zadnje dni aprila, na svoji zadnji seji pred razpustom, tržaški pa teden pozneje, so z veliko večino glasov odobrili končno ustanovitev tolikanj pričakovanega pokrajinskega konzorcija za javne prevoze, ki postavlja na trdne temelje poenotenje avtobusnih zvez na našem ozemlju in odpravlja protislovja, ki so se nakopičila v zadnjih desetletjih.
Pokrajinski, točneje bi morali zapisati «medobčinski» konzorcij, bo verjetno začel praktično delovati konec leta, ker bodo morali novi občinski sveti, po izvolitvih novih odborov, imenovati svoje predstavnike v novi skupni vodilni organ prevoznega podjetja, ki nastaja iz združitve prevozne službe tržaške ACE GAT in miljske ACNA. V njem bo imela tržaška občina, katere ozemlje dejansko zajema več kot 80 odstotkov cele pokrajine, 15 članov, Milje 4, Dolina ter devinsko - nabre-žinska občina po 3, Zgonik in Re-pentabor po enega.
Vodilni organ konzorcija bo izvolil tudi predsednika, ki bo formalno odgovarjal za novo juridično ustanovo, ki bo po statutarni zamisli, neodvisna glede na ostale krajevne oblasti.
Pomembna pridobitev demokratičnih sil je, da določa peti člen statuta konzorcija, ki so ga odobrili v istem besedilu vsi občinski sveti tržaške pokrajine, da je v organih konzorcija «dopuščena uporaba slovenskega jezika», kar dejansko zagotavlja slovenskim članom vodilnih organov konzorcija, da bodo lahko poslovali v materinem jeziku. Domnevamo, da bo konzorcij glede tega lahko zaposlil ustrezno število slovenskih uradnikov in zahteval deželni prispevek na osnovi znanega deželnega zakona o dvojezičnem poslovanju in tričetrtinskem kritju zadevnih stroškov.
Bolj zanimiva kot sestava vodilnih organov pa je tematika, kako bo novi pokrajinski prevozni konzorcij posloval in kakšna bo porazdelitev stroškov novega podjetja. Naloga podjetja je namreč zagotoviti avtobusne prevoze po celotnem pokrajinskem ozemlju, tudi z uvedbo novih prog in spremembo sedanjih. Računajo, da bodo Kmalu po začetku poslovanja, reorganizirali prevozno mrežo in v tem oziru upoštevali tudi zamisli reforme, ki jo je pred leti izdelal ACEGAT.
Na osnovi študij, ki jih je dala pripraviti tržaška občina, bo deficit konzorcialno podjetje imelo 8 milijard primanjkljaja. Stroške si bodo občine razdelile po posebnem ključu, o katerem so dalj časa razpravljali. Gre, v bistvu, za račun, ki upošteva dolžino prog in frekvenco voženj «na ozemlju vsake občine».
Na osnovi tega računa (za sedaj samo po kriteriju dolžine prog, ker frekvenca voženj, še ni znana povsod) bodo občine prispevale po naslednjih odstotkih: Trst 95,11 odstotka, Milje 1,65 odst.. Dolina 1,03 odst., Devin - Nabrežina 1,45 odst., Zgonik 0,58 odst., Repentabor 0,18 odstotka.
V svojem poročilu tržaškemu občinskemu svetu je odbornik Abate vseeno pripomnil, da bodo te odstotke rahlo spremenili, ko bo znan drugi kriterij za njihovo porazdelitev.
Dejstvo, da bo Trst prispeval k stroškom konzorcija s tako velikim odstotkom gre obrazložiti tako: gre za največjo občino, ki krije večino
pokrajinskega ozemlja, obenem pa gre za edini mestni center, kjer je široko razpredena prevozna mreža. V glavnem so namreč tudi avtobusne proge iz okoliških občin koncentrirane, v dobršnem delu proge, na ozemlju tržaške občine.
Kljub navidezno nizkim odstotkom pa bo breme stroškov prevoznega konzorcija za nekatere občine zelo visoko in vse računajo na deželni prispevek, ki ga predvideva zakon o reformi prevoznih storitev v Furlaniji - Julijski krajini.
Svetovalci večine okoliških občin pa so pri tem opozorili na protislovno zadržanje tržaške pokrajine. Slednja namreč ne mara pristopiti h konzorciju, čeprav bi to dalo konzorciju več kisika. Deželni zakon določa namreč, da v takem primeru krije pokrajina eno četrtino deficita podjetja.
Kako bo pa oblikovano podjetje? V glavnem po načelu združitve vseh storitev v okviru največjega, ki je v našem primeru prevozna služba ACEGAT. Slednja bo nudila tudi večino osebja in predvsem upravne storitve.
Uprava novega skupnega prevoznega podjetja bo ločena od sveta medobčinskega konzorcija, ki bo o-pravljal usmerjevalno in nadzorno, ne pa upravne vloge. Tako se v bistvu ponavlja sistem, ki je doslej veljal tudi za ACEGAT, ki ga je tržaški občinski svet usmerjal in nadzoroval je pa imel lastne upravne organe.
Kaj se bo sedaj, z ustanovitvijo konzorcija, spremenilo? Zaenkrat malo, ker bodo stvari v glavnem o-stale pri starem. Avtobusi ACEGAT so že vozili tudi v druge občine, ko so bile publicizirane posamezne zasebne proge. To bo trajalo nekaj časa, dokler ne bodo organi konzorcija sklenili spremeniti prevozne mreže.
Naj omenimo še, da razpravljajo v deželnem svetu in v občinah tudi o tako imenovanih «prevoznih interesnih področjih». Gre za področja, ki se ne krijejo z ozemljem posameznih pokrajin ali občin, a preko katerih poteka mreža prevozov zaradi premikov prebivalstva, predvsem delavcev od doma to lovame, oziroma uslužbencev na svoja delovna mesta. V našem primeru lahko govorimo že o definiranem «interesnem področju» med Trstom in Tržičem, kjer je prav devin-sko-nabrežinska občina «vezni člen». Nič čudnega, torej, če so prav na seji nabrežinskega občinskega sveta omenili tudi možnost, da bi se v bodoče konzorcij razširil na tržiško in bližnje občine goriške pokrajine. Statut konzorcija, ki so ga ravnokar odobrili, namreč dopušča pristop tudi drugih krajevnih ustanov, le pod pogojem, da to konzorcirane občine sprejmejo soglasno.
kov in o odgovorih o tesnejšem sodelovanju- kulturnih ustanov Furlanije - Julijske krajine in Makedonije, ki so bili sklenjeni med minulim obiskom. Po sprejemu, oziroma po predstavi so Makedonci odpotovali na gostovanje v Maribor.
JUTRI NA 1. KANALU TV
Ponovno na sporedu oddaja o Rižarni
Naše čitatelje opozarjamo, da bo jutri v soboto, ob 22. url na italijanski televiziji (1. kanal) ponovno na sporedu, v okviru rubrike «A—Z», posebna oddaja o Rižarni, ki je bila prvič na sporedu v soboto, 26. aprila.
Oddaja o Rižarni, ki jo je s svojimi sodelavci pripravil znani italijanski televizijski novinar Emilio Ravel, je zbudila po vsej Italiji veliko zanimanje, kar se opaža tudi pri vedno večjem številu dijakov in odraslih, ki prihajajo te dni na ogled Rižarne.
Verjetna sestava novega slovenskega predstavništva v pokrajinskem svetu - Na področju dežele bo obnovljenih 199 občinskih svetov
Svet Slovenske skupnosti je na sestanku v sredo določil kandidatno listo za pokrajinske volitve, ki sicer še ni bila uradno objavljena, vendar pa so znana nekatera imena kandidatov. V devinsko - nabre-žinskem volilnem okrožju kandidira dosedanji načelnik skupine v občinskem svetu Brezigar, v dolinskem Tul, v openskem Mljač, v barkov-Ijansko - proseškem pa Sedmak. Kot vidimo, je prevladalo načelo, da kandidirajo domačini. Največje možnosti za izvolitev ima Nabrežinec Brezigar. Na kandidatni listi ni kandidature Aleša Lokarja, ki bi po tem načelu moral kandidirati v bar-kovljanskem volilnem okrožju, kandidat Slovenske skupnosti v tem volilnem okrožju pa ima neznatno upanje na izvolitev.
Z imenovanjem kandidatov Slovenske skupnosti lahko sedaj že s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, da bo v prihodnjem pokrajinskem svetu šest slovenskih svetovalcev: na listi KPI bosta — vedno po teh predvidevanjih — izvoljena Boris Iskra in Alojz Markovič, na listi PSI Lucijan Volk in na listi Slovenske skupnosti Bojan Brezigar.
Slovensko predstavništvo v pokrajinskem svetu bo torej znatno spremenjeno in pomlajeno. Seveda pa so ta predvidevanja narejena na osnovi starih volilnih izidov, ki ne upoštevajo preseljevanja prebivalstva, novih glasov mladoletnikov, niti premikov glasov, do katerih je prišlo v zadnjem razdobju.
V celotni deželi Furlaniji - Julijski krajini ne bo volitev v deželni svet, kot bodo v deželah z navadnim statutom po Italiji, izvoljeni pa bodo na novo vsi štirje pokrajinski sveti. Na področju dežele bodo poleg tega obnovili 199 občinskih svetov, med temi tri občinske svete glavnih mest pokrajin (Videm, Por-denon in Gorica), ne bo pa obnovljen tržaški občinski svet. Od celotnega števila občinskih svetov jih 46 odpade na svete s proporcionalnim volilnim sistemom in 153 na svete z večinskim sistemom, saj se nanašajo na občine, ki imajo manj kot 5 tisoč prebivalcev.
Na celotnem področju dežele bodo volivci 15. junija obnovili štiri pokrajinske svete s skupno 108 svetovalci: 30 v Trstu, 30 v Vidmu, 24 v Gorici in 24 v Pordenonu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
vabita v nedeljo, 11. maja, na
OSREDNJO PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE TRSTA
ki jo prireja pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI
SPORED
Ob 10.30	— Manifestacija na Goldonijevem trgu. Govorila bosta sen. Silvano Bacicchi in Du-
šan Košuta, pokrajinski tajnik VZPI - ANPI. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor. Igrala bo godba na pihala iz Brega.
Ob 16. uri — Partizansko srečanje na Proseku (nogometno igrišče «Primorja») s kulturnim sporedom in pozdravnimi govori. Nastop združenih pevskih zborov, godb na pihala, folklorne skupine «Stu ledi» in Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Po končanem kulturnem sporedu prosta zabava z ansamblom «Lojze Furlan» iz Zgonika.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiimiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiniiiimiiiiiii
DRUGI NASTOP DRAME IZ SKOPJA V KULTURNEM DOMU
Polnokrvna in sočna uprizoritev realistične drame «Sončni zahod»
Ansambel in režiser sta tokrat potrdila smisel za realistično zasnovano interpretiranje - Mnogo občinstva in topli aplavzi
Sprejem
ob obisku makedonskega gledališča v Trstu
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je popoldne priredil sprejem za predstavnike makedonskega Izvršnega sveta in za voditelje Makedonskega narodnega teatra, ki je te dni gostovalo v Trstu. Na sprejemu so bili tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. V prijetnem pomenku so izmenjali misli o izredno uspelem gostovanju makedonskih gledališčni-
Drama Makedonskega narodnega teatra iz Skopja, ki je v Trstu začela svojo jubilejno slovensko turnejo, je včeraj dopoldne v polni dvorani Kulturnega doma. uprizorila realistično dramo sovjetskega avtorja Izaka Bablja «Sončni zahod». V tem delu prikazuje Babelj židovsko malomeščanstvo Moldavije v okviru pretresljivo življenjske zgodbe. Morda nam bo za razumevanje smisla drame še najbolje služil naslednji citat iz besedila:
«...Dan je dan, a večer je večer. Dan nas preplavlja s potom našega truda, toda večer ima že pripravljene pahljače svoje božanske svežine. Jezus Navin, ki je prisilil sonce, da se zaustavi, je bil strašen brezumnik. Jn glej, niti Mendelj Krik, član sinagoge, se ni pokazal pametnejšega od Jezusa Navina. Vse življenje se jè hotel greti na soncu, vse življenje je'hotel ostati na tistem mestu, kjer ga je zalotilo poldne. Vendar bog ima v vsaki ulici svoje policaje, a Mendelj Krik je imel svoje sinove v svojem domu. Policaji prihajajo in vzpostavljajo red. Dan je dan in večer je večer. Vse je tako, kot mora biti...»
Gre torej za dramatično resnico življenja, id ga ni mogoče zaustaviti, ker gre neizprosno svojo pot in ki lomi sproti vse, kar se mu upira. Gre, kot pravi režiser Branko Stavrev v svoji analizi, za povezavo «večnih» biblijskih tem z realnostjo življenja, gre za predstavo, ki skuša potencirati brezuspešnost človekovih poskusov, ki izražajo željo po večnem obstanku, poudarja brezsmiselno željo, da se zaustavi sonce «kjer nas je našlo opoldne», prikazuje zaton, neizogibnost, minljivost. «Sončni zahod» je začetek
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiKi
S sprejema na generalnem konzulatu SFRJ
Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko je priredil za makedonske goste sprejem na vrtu konzulata. Na sliki vidimo (od leve proti desni): konzula Kosorja, predsednika SKGZ Raceta, člana makedonskega Izvršnega sveta Kuševskega, konzula Kovačiča, ravnatelja SSG Benedetiča, generalnega konzula Renka, tajnika skopske mestne konference SZDL Tegovskega in člana Izvršnega sveta in tajnika za kulturo Vasiljevskega.
človekovega konca...»
Zgodba se odvija v židovski malomeščanski družini, v ozračju duha Moldavije, ki je «čudna zmes narodnega teatra, banditizma in malomeščanske mi- ' selnosth. V družini židovskega kolarja Mendelja Krika vlada že nekaj časa napeto in dramatično vzdušje. Sestra Dvojra, brata Benja in Ljovka z materjo Nehamo in rabinom Arjo Lejbom pričakujejo ženina trgovca Bojarskega. Stari gospodar Mendelj Krik se upira poroki svoje hčere, zanemari družino in se prepusti pijači in razbrzdanemu življenju. Njegov mlajši sin Ljovka, huzar na dopustu, ugotovi, da bi bilo treba takšnega pokvarjenega starca zaklati kot svinjo, saj je svoji hčerki ukradel celo poročno obleko.
Med očetom in starejšim sinom Benjom, ki je vodja moldanskih mužikov in ki pride ponoči v spalnico svojih staršev, da bi rešil svojo mater, se vname sovraštvo, ki ne obeta nič dobrega. Mendelj pi-jančuje v krčmi, kjer se je zbrala pijana skupina Moldavcev, ki hočejo kupiti vse njegovo imetje. Ko starejši sin Benja zve, da namerava oče prodati imetje in oditi v Besarabijo in tam začeti z nekim dekletom drugo življenje, se med sinom in očetom vname krvav pretep, v katerem je stari Krik premagan in izgubi svoje gospodarstvo.
Benja, ki postane tako nov gospodar, povabi vse Moldavce na svečano večerjo, da bi jim pokazal, kako je bil njegov oče prav tako nerazsoden kot Isus Navin, ker je vse življenje hotel biti na tistem mestu, kjer se je znašel opoldan. Pozabil je, da ima bog v vsaki ulici svoje stražnike, on sam pa svoje sinove v hiši, ki so prišli zato, da napravijo v družini red.
Zgodba se od začetka do konca odvija na tetivi skrajno napetega loka. V njej ni nič izumetničenega, nič stiliziranega, vse je krvavo realistično, divje, kakor je realistično, divje življenje okolja, v katerem se dogaja in v katerem «se ubija in ljubi, krade in posiljuje, pretepa in poje, umira in rojeva». Babljevi junaki so iz mesa in krvi, ničesar ne hlinijo, vzeti so iz življenja in taki tudi postavljeni na oder, s katerega diha zato življenje v vsej svoji pošastni polnosti. Babelj jih je povezal in prepletel s spretnimi in sočnimi dialogi, z govorico ki je modrost, robatost, milina, prostoduš-nost vse v enem.
Režiser Branko Stavrev se nam je tokrat pokazal v drugačni luči, ki samo dopolnjuje njegovo režisersko osebnost. Če je v sodobni problemski drami «Zid, voda» pokazal smisel za stiliziranost, za izražanje tudi skozi simboliko, dar za modernost, se nam je tokrat predstavil kot talentiran realizator realistično zasnovane postavitve iz izpeljave vključno s sceno.
V glavnih vlogah so se odlikovali Ristko Šiškov kot Mendelj Krik, Cedo Hristov in Kiril Andonovski kot njegova sinova Benja in Ljovka,
Ljupka Džuredeva kot Dvojra, Cve-tanka Jakimovska kot Nehamo, Kiro Kortašev kot Lejb, poleg njih pa še vsi ostali v dobro zastavljenih likih. Sicer pa je tudi v tem delu celotni ansambel izpričal visoko stopnjo ubranosti in sposobnosti u-metniškega interpretiranja.
Občinstvo je tudi tokrat bogato nagradilo makedonske gledališčnike z aplavzom in cvetjem za predsta-
vo, ki bo ostala še dolgo v spominu, kot nam bo ostalo v spominu celotno gostovanje Makedonskega
j. k.
Izgubljeno-najdeno
V sobi 110 v tretjem nadstropju občinske palače so na razpolago lastnikom naslednji izgubljeni predmeti, ki so jih našli na ulicah meseca aprila: italijanska in tuja valuta, denarnica, torbice, ura, srajce, suknja, dežniki, motorno kolo, knjige o glasbi, zdravila in lestenec. Predmete lahko dvignejo vsak delovnik od 9. do 12. ure.
Tatvina po naročilu v gradbišču v Ul. Donadoni
Prejšnjo noč so drzni, pa tudi sposobni tatovi opravili dokaj nenavaden podvig v gradbišču v Ul. Donadoni 12: vlomili so v podzemsko skladišče gradbišča in odnesli veliko količino talne preproge vrste «moquette» v vrednosti skoro 1 milijona 200.000 lir. Tatovi so že pred časom vdrli v isto gradbišče in odnesli nekaj električnih svedrov, vendar škoda ni bila zelo velika. Tokrat pa so vlomili v podzemsko skladišče, kjer je bila zvita preproga, s katero bi morali obložiti pod v stanovanjih. Tatovi niso mogli odnesti cele preproge, ki je bila vse preveč težka, zato so si odrezali samo nekaj kosov in to po zelo točnih merah, ki verjetno ustrezajo meram stanovanja, v katerega nameravajo namestiti ukradeno preprogo. Ostanki pa so tako majhni in dolgi, da so za gradbeno podjetje povsem neuporabni.
Obvestilo
V okviru priprav na osrednjo proslavo 30. obletnice osvoboditve Trsta, ki bo v nedeljo, 11. maja. v dopoldanskih urah na Goldonijevem trgu, popoldne ob 16. uri pa na Proseku, Slovenska prosvetna zveza obvešča moške pevske zbore: «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, «Vesna» iz Križa, «Tabor» z Opčin in «Valentin Vodnik» iz Doline ter godba na pihala s Proseka, da bo generalka za nastop združenih pevskih zborov in godb na osrednji proslavi danes, 9. maja, ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu.
Drugi dan trojnega srečanja klubov OZN
Včeraj zjutraj so na «trojnem srečanju klubov OZN» Italije, Jugoslavije in Avstrije imeli poročilo o gospodarskem položaju v svetu predstavniki videmskih dijakov. U-gotovili so, da je za premostitev gospodarske krize in odraza, ki jo slednja ima na kulturo, potreben skupen napor vseh, ne glede na ideologijo posameznikov.
Naslednje dni so na vrsti poročila jugoslovanskih in avstrijskih delegatov, nato pa oblikovanje skupnega dokumenta.
Prošnje za premestitev pomožnega šolskega osebja
Šolsko skrbništvo sporoča, da zainteresirani lahko" vložijo prošnje za premestitev pomožnega šolskega osebja v druge višješolske zavode najpozneje do 20. maja.
Pridržana prognoza zaradi nesreče med delom na Padričah
Včeraj kmalu po poldnevu se je med delom na Padričah zelo hudo poškodoval Renato Milkovič iz Trebč 169. Pomagal je znancu Giacomu Bellini iz Trebč 131 pri popravljanju hiše svojega tasta Petra Kralja na Padričah 103 in je zato stal na približno meter visokem podu. Nenadoma je zgubil ravnotežje, morda zaradi slabosti, in tako padel ter se močno pobil po glavi.
Bellina ga je z rešilnim avtom Rdečega križa pospremil v bolnišnico, kjer so mu ugotovili lobanjske poškodbe. Sprejeli so ga s pridržano prognozo v nevrokirurškem oddelku.
20. občni zbor Sindikata slovenske šole
Odbor Sindikata obvešča, da bo v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma 20. občni zbor Sindikata slovenske šole.	i
Na dnevnem redu bodo: tajniško poročilo, poročilo načelnikov ter poročilo blagajnika, poročilo razsodišča, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve in razno.
Odbor vabi člane, da se točno in polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
Odbor
Obvestilo tabornikom
11. maja se bomo taborniki udeležili osrednje proslave 30-letnice osvoboditve. Zbrali se bomo ob 10. uri na Trgu Stare Mitnice (Barriera Vecchia). Obvezen kroj (seveda, kdor ga ima)!
Načelstvo RMV
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 9. maja, ob 21. uri koncert ansambla «I CUGINI DI CAMPAGNA». Vstopnice po 2.500 lir (za abonente 2.000 lir). Rezervacije pri osrednji blagajni ttel. 36372 - 38547).
VERDI
Danes ob 21. uri in jutri ob 18.uri bosta v okviru spomladanske simfonične sezone koncerta, ki ju bo vodil japonski dirigent Katzuhiro Koizumi. Na sporedu: «Kamarinskaja» M. Glinke in «Divertimento in re magg. za violino in orkester» G. F. Ghedinija. •
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, lì. maja, avtomobilski izlet v IDRIJO z ogledom partizanske bolnice Pavle, Izlet bo vodil borec Feliks Kosmač. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 7. uri.
Skupina bivših tržaških aktivistov obvešča, da bo odhod avtobusa v GONARS in BENEŠKO SLOVENIJO na Trinkov grob, dne 11. maja točno ob 7. uri izpred sodnijske palače -Foro Ulpiano. Zamudnikov ne bomo čakali.
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah obvešča vse starše, da bo odhod avtobusov izleta v BENEČIJO dne 11. t.m. ob 7. uri izpred šole. Prosimo točnost.
iMiiiMiniitinmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimimmiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiii
«POP - KONCERTA» V AVDITORIJU
Zborovanji radikalcev za referendum o splavu
Vprašanje svetovalcev KPI v zvezi s poskusi omejevanja svobode
V okviru kampanje za zbiranje podpisov za sklic referenduma proti fašističnim zakonom o «zaščiti rase», ki prepovedujejo in kaznujejo splav, prireja radikalna stranka danes v Avditoriju dva «pop-koncerta», na katerih bo spregovoril tajnik stranke Ercolessi. Zborovanji bosta ob 16.30 in ob 20.30 in bosta na njih nastopili skupina «Aktuala» ter pevec Claudio Rocchi.
Vstopnina za «pop-koncert» znaša 1.000 lir, ker namerava radikalna stranka tudi na ta način finansirati to svojo pobudo. Pred Avditorijem in v knjigami «Antha-res» v Ulici Beccaria pa poteka zbiranje omenjenih podpisov.
Ker se je medtem že mnogo ljudi odzvalo pobudi radikalcev, so slednji najeli za zbiranje podpisov še enega notarja, dr. Artura Gar-gana. Dejanje ima, poleg tehničnega, tudi politično polemični prizvok, če pomislimo, da je Gargano tudi član občinskega odbora v Trstu, ki je pobudnikom referenduma zadnje čase odločno metal polena pod noge. V mislih imamo predvsem spor med radikalci in odbornikom
za mestno policijo, demokristjanom Bartolijem, čigar zadržanje so obsodili tudi komunistični občinski svetovalci.
Predvčerajšnjim sta namreč svetovalca KPI Fausto Monfalcon in Stojan Spetič naslovila tržaškemu županu Spacciniju in odborniku Bartoliju pismeno vprašanje, na katerega zahtevata odgovor na seji občinskega sveta in torej odprtje razprave.
Monfalcon in Spetič, v imenu skupine KPI, ugotavljata, da pomenijo pobude odbornika Bartolija, ki radikalcem ni dopustil zbiranje podpisov na javnih trgih in ulicah ter skladno z «Guijevo okrožnico» o-mejil razpoložljivost občinskih funkcionarjev, dejansko omejevanje svobode in torej nesprejemljivo politično diskriminacijo. Ne glede na politično oceno teh pobud, ki jih lahko daje vsaka stranka — vključno KPI — zahtevata svetovalca Monfalcon in Spetič, naj občinska uprava nemudoma odpravi vse umetno postavljene zapreke in dopusti — v duhu omikane strpnosti zbiranje omenjenih podpisov.
MLADINSKI KROŽEK Vi/TJ	TRST
Ulica Ginnastica 72
vabi na
3. LETNI REDNI OBČNI ZBOR
ki bo 10. maja v prostorih mladinskega krožka ob 19. uri v prvem sklicanju oz. ob 20. uri v drugem sklicanju.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. maja GREGORIJ
Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.21. — Dolžina dneva 14.39. — Luna vzide ob 3.29 in zatone ob 17.43.
Jutri, SOBOTA, 10. maja IZIDOR
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 12,6, ob 19. uri 16,9 stopinje, zračni pritisk 1008,9 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna padavine 84,7 mm dežja, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,1 stopinje.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Terrore nello spazio» (1965). Režija Mario Bava.
Ariston 16.30—22.00 «Trio infernale». Michel Piccoli in Romy Schneider. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La polizia accusa: il servizio segreto uccide». Thomas Milian, Mei Ferrer in Lue Merenda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «n seme del tamarindo». Igrata Julie Andrews in O-mar Sharif. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Il drittone». Giancarlo Giannini. Barvni film.
Fenice 16.00 «Un uomo chiamato cavallo». Richard Harris. Barvni film.
Eden 16.00 «Frankenstein junior».
Ritz 16.00 «Fantozzi». Barvni film je režiral Luciano Salce, v njem igra Paolo Villaggio.
Aurora 16.30 «Professione reporter». Barvni film. Igra M. Schneider, zadnji film Maria Antonionija.
Capitol 16.30 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Monica Vitti.
Cristallo 16.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film. Igrajo Paul New-man, Steve McQueen in Faye Duna way.
Impero 16.30 «L’assassinio sull’Orient express». Barvni film. Igra Sean Connery.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La ragaz zina perversa». Barvni film. Prepo vedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Piedone a Hong Kong» Bud Spencer. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il rally dei campioni» Steve McQueen. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «La ragazza dal la pelle di luna». Zeudi Araya, Ugo Pagliai. Beba Lončar. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom
Abbazia 16.00 «Wang Yu Teng: 'a morte’ vestita di bianco». Wang Yu Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Astra 16.30 «Borsalino e Co.». Alain Delon in Riccardo Cucciolla. Barvni film.
Radio 16.00—22.00 «Una breve vacanza». Flopinda Bolkan. Barvni film-
Mignon 16.00—22.00 «Patrocloo soldato camilone». Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «Il ritorno di Ri11' go». Giuliano Gemma, Fernando Sancho in George Martin. Barvna kavbojka.
Kino Skedenj 18.00, 19.45 in 21.30 «Sovražnik» (1965). Režija Živojin Pavlovič. Igrajo Bata Živojinovič, Be-kim Fehmiu, Snežana Lukič in Pav' le Vuisič.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
priredi jutri, 10. maja, ob 19. uri v Mali dvorani Kulturnega doma
MLADJEVSKI VEČER
s sledečim sporedom:
1.	V. Vremec:
Uvodne besede.
2.	F. J. Bister:
15 let mladja - 15 let dela za besedo in človeka na Koroškem.
3.	F. Kattnig:
Filmsko poročilo.
4.	Diskusija.
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, All’ Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Grotti, Ul. Tor S. Pietro 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124).
V	nedeljo, 11. maja ob 1L un
na gradu Sv. Justa odprli ra . at„ «120 dni kiparstva v Trstu», W s. jo priredila Avtonomna letovis&rs ustanova in pokrajinska uprava, stavljali bodo skulpture Marce Mascherinija (od 11. maja do 25. J nija), Nina Perizija (od 29. junùa , 15. avgusta) in Dina Basaldehe 20. avgusta do 30. septembra).
V	Kraški galeriji v Velikem ReP?u razstavlja JOŽE HORVAT -Razstava bo odprta do 2. junija-
V	umetnostni galeriji Migne11 ^ stavlja svoja najnovejša dela aaaR z. ski slikar EMILIO PRIMOSSL stava bo odprta do 10. maja.
V	galeriji Tribbio - Rettori 50 prli razstavo tržaškega kiparja
RIANA CERNEJA.
V galeriji S. Elena
bo do 15- ®a'
v galeriji s. mena do * pAl. ja razstava slikarke NOEMI LOTIL	do
V umetnostni galeriji Forum 29. maja razstava del umetnice CE GOMBACCI.
V NEDELJO MNOŽIČNO NA TRG GOLDONI NA PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE TRSTA (
lillimiliiiiSSHiiìminlìiliniiililiiiiliiiifSiniiiilHiaiiliiiniiilmiiiiiiililliililffiiliiìliiiiiilmiiililHniiiiiiilii!::::	....
Občina DEVIN - NABREŽINA prireja
PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE
SPORED :
Jutri, 10. maja, v Devinu:
Ob 20.30 — odkritje spominske plošče padlim Ob 21.00 — nastop Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine
Nedelja, 11. maja, v Nabrežini:
Cb 10.30 — začetek proslave
—	nastop nabrežinske godbe na pihala
—	nastop pevskih zborov (I. del) :
«Igo Gruden»
«Fantje izpod grmade»
—	otvoritev fotografske razstave in razstave del šolskega nagradnega natečaja v dvorani prosvetnega društva «I. Gruden»
—	športni prijateljski turnir Ob 11.00 — slavnostni govor
župana Dragomira Legiše Ob 11.20 — nagovor predsednika krajevne sekcije VŽPI - ANPI
—	izročitev prapora krajevni sekciji VZPI-ANPI
Ob 11.30 — nagovor zastopnika bivših deportirancev Ob 11.40 — nastop Stalnega slovenskega gledališča Ob 12.00 — nastop pevskih zborov (II. del)
—	polaganje vencev
—	zaključni kon.ert nabrežinske godbe na pihala
Vabljeni
OBRAČUN PETLETNEGA DELOVANJA OBČINSKE UPRAVE
Oinski svet v Gorici se ie odločno opredeljeval
Občinski svet je imel 129 sej, občinski odbor pa 242 - Sprejete pomembne odločitve, ki zadevajo osnovno smer razvoja - Zaradi svoje ujetosti v deželne in vsedržavne razsežnosti Gorica ni vedno uveljavila svojih teženj
Pred enim tednom se je občinski svet v Gorici zadnjikrat sestal v tej mandatni dobi; sedaj deluje samo še občinski odbor, ki se ukvarja z upravnimi zadevami ter mora pripraviti upravne volitve 15. junija.
V zadnjem peUetnem razdobju je imela Gorica dva župana, Michela Martina, izvoljenega na volitvah 7. junija 1970, ter od 27. marca 1972 leta dalje Pasquale De Simoneja. Gorica ima 40 občinskih svetovalcev, ki so po strankarski pripadnosti bili takole razdeljeni; KD 19, PSDI 5, KPI 4, PSI 3, PRI 1, SDZ 1, Slovenska skupnost 1, liberalci 3 (v zadnjem času je eden prestopil k demokratičnemu liberalnemu gibanju) in MSI-DN 3.
Do polovice 1974. leta so odbor sestavljale stranke leve sredine (KD, PSDI, PSI, PRI), h katerim se je pridružila tudi Slovenska demokratska zveza. Pozneje sta zaradi vedno večjega razhajanja s politiko večinske zveze in njenih zaveznikov izstopili najprej SDZ, konec julija 1974 pa še PSI, tako da sta zadnjih deset mesecev večino v odboru sestavljala samo KD in PSDI.
PO ZADNJIH SPROSTITVAH V MAJU 74 IN FEBRUARJU 75
Stanje vojaških služnosti v občinah videmske pokrajine
Ker temeljijo vojaške služnosti še vedno na fašističnih zakonih iz let 1931 in 1932 /e skrajni čas, da jih ukinejo ali vsaj prilagodijo duhu demokratične ustave
Rasistični režim je izdal tri zakone o vojaških služnostih. Prvega 1122 leta 1924, ki je podvrgel dovoljenju vojaških oblasti, sleher-n° zidanje, izkopavanje, pogozdova-dj® in sečnjo gozdov v slovenskih jo hrvaških občinah dežele Julijske krajine. Podobna zakona št. 866 in sk 1849 je izdal splošno za obmejne Pokrajine v letu 1931 in 1932. Ta dva fašistična zakona sta še vedno J' veljavi za celo sedanjo deželo Fur-‘Onijo - Julijsko krajino.
. V gonški pokrajini so vojaške oblasti omejile vojaške služnosti okoli Kočnika. Najhuje pa bremenijo vojaške služnosti na podlagi omenje-P’h fašističnih zakonov iz let 1931 ‘O 1932 videmsko pokrajino, saj je od vseh 177 občin bilo ob koncu le-la 1973 kar 77 prizadetih po vojaškm Služnostih oziroma po površini 21.871 na od skupnin 305.521 ha.
Ro prizadevanju deželnih oblasti
0	vojaške oblasti privolile, da bi e v Približno 70 občinah videmske
Pokrajine zmanjšale, zožile ali pa olo odpravile vojaške služnosti, v maju 1974 in v februarju 1975 ? vojaške oblasti V. armadnega oora delno ali popolnoma oprosti-® vojaških služnosti precejšnje šte-'° občin v videmski pokrajini. Po n dveh najnoveiših liberalizacija je . talo pod hipoteko vojaških služno-, 1 v videmski pokrajini še 13.600 a m tako za 23 občin videmske Pokrajine še zmerom velja fašistič-0 vojaških služnostih št. jz leta 1931.
■ ,s list se ne more zanimati za
1	Juške služnosti vseh občin, ampak
tiste občine, v katerih živijo ^^Slovenei ali pa Slovenci pome-
Razpredelnica
slovenskih in narodnostno mešanih občin v videmski pokrajini, obremenjujejo vojaške služnosti
dpi •z- Julijani. V navedeni razpredi, !)lc' Priobčujemo podatke vojaških r». z,J?sRh ob koncu leta 1973 in o-]Q7c ve iz maja 1974 in februarja
1975.
vJ^Išina vojaških služnosti v slo-nah ^ 'n narodnostno mešanih obči-na1,86 je tako zaradi liberalizacij. Hip katert so vojaške oblasti privo-čiip na Predlog deželnih oblasti skr-‘a od 5.667 ha na 3.125 ha V Ka-bn_. 1 dolin! so ostale v občini Na-Voi -i v ooloti vse vojaške služnosti, v e služnosti so bile in so večje nah n n' beneški Sloveniji, v obči-Mi]7 • ^ 'n Tipana, saj so pod stal»?* v gorenji dolini Tera znana a strelišča in vežbališča. Voii-T-,80 vojaške služnosti v obliki k}J . h. strelišč in vežbališč, lastni-Va ‘^io dostopa, saj je tudi ne-je 1,°, .diti tam okoli. Zato kmet-
niihm ne vedo' kai se dogaja z J^ovo zemljo.
pfpL.dSaèe pa pritiska na slovenske Po rt„Va.ce breme vojaških služnosti ^hie ugl11 dolinah Beneške Slovenije, zemuj?, si lahko ogledujejo svoje Voiasu- e Parcele, ki so podvržene trayokIr?. Možnostim in lahko kosijo travmo-u ?a Pasejo svojo živino po bre2 ... m senožetih. Ne smejo pa Ves 0Jaškega dovoljenja sekati dre-stavh*16 Popravljati ali zidati novih niijov’.Pau tudi ne podirati starih sedi za In .levov v slabem stanju. Tu-dovniiIU?enie j® treba imeti vojaško tudi i611'16,'. .v°jaške oblasti morajo diti Hr°Vo 'I'’ če bi hotel kdo zasa-Ver?tvesa ah Pa pogozditi gmajno. 2akontu° bodo v že pripravljenem hja nr em osnutku vnesli v doseda-že v ,,;?na določila olajšave, kot so Gornip nVi v deželi Tridentinsko -na Jn ,. oadižje. Za pogostna dela skih a mreži občinskih, pokrajin-ba nrnp??zavnlb cest, ne bi bilo tre-Ijenjp 111 voiaške oblasti za dovo-dave ’ir,Pa ludi za popravila, dozi-vem rnfnove stavbe bi bila v no-kon,, •,armiranem fašističnem žabi za et 1931 in 1932 olajšava, da Sati	?’dove ne bilo treba vla-
bi biig S?nJ na vojaške oblasti, če
Ime občine
1.	Ahten
2.	Čedad
3.	Fojda
4.	Brdo
5.	Naborjet
6.	Prapotno
7.	Podbonesec
8.	Rezija
9.	Sv. Lenart
Vojaške Oprostitve služnosti maja 1974 ob koncu 1.1973 313 ha
1.674 ha 492 ha 487 ha 506 ha 450 ha 190 ha 195 ha 109 ha
22 ha 33 ha
Oprostitve februarja 1975
90 ha 829 ha 251 ha 254 ha
M ha
m
'''47 ha
ki jih
Stanje aprila 1975 201 ha 812 ha 241 ha 233 ha 506 ha 216 ha 73 ha 155 ha 62 ha
10.	Špeter ob N. 11.	Tipana	213 ha	6 ha	35 ha	172 ha
	570 ha	14 ha	324 ha	232 ha
12. čenta	94 ha	94 ha	—	—
13. Trbiž	161 ha	—	—	161 ha
14. Tavorjana	213 ha	—	152 ha	61 ha
Skmpno	5.667 ha	169 ha	2.373 ha	3.125 ha
Prebivalstvo obmejnih krajev, Slovenci, Furlani in Italijani, težko prenaša razvrednotenje svojih nepremičnin zaradi vojaških služnosti. Sama njihova lastniška pravna pravica je manjša, kot drugod po Italiji. Prodajna cena njihovih nepremičnin, zgradb, ^ravnikov, gozdov in drugega, je manjša ali pa jih sploh ni mogoče prodati, tako da imamo opravka z delno razlastitvijo v conah, kjer vladajo vojaški zakoni o služnostih.
V obmejnih conah Italije, ki jih prizadevajo vojaške služnosti, čutijo italijanski državljani in hkrati lastniki - prebivalci slovenske narodnosti vso trdoto navedenih fašističnih zakonov, ker so gmotno prizadeti v primerjavi z obmejnim prebivalstvom Slovenije, Avstrije, Švice in Francije.
Zato pričakujejo:
1.	Odpravo fašističnih zakonov št. 866 iz leta 1931 in št. 1849 iz leta 1932.
2.	Izglasovanje v italijanskem parlamentu novega zakona o vojaških služnostih v duhu demokratičnih načel nove Italije in v skladnosti z ustrezno zakonodajo sosednih prijateljskih držav.
3.	Uzakonitev finančne obveznosti države do lastnikov nepremičnin, ki jih obremenjujejo v kakršni koli obliki vojaške služnosti.
4.	Fašistični režim je iznašel 1. 1942 vojaške služnosti, da bi uniče-
val pripadnike slovenske narodne manjšine in jih pregnal z njihove zemlje. Fašistična zakona iz 1. 1931 in 1932 še dandanašnji veljata in ju mora sedanji demokratični režim ukiniti, da s tem prekine polstoletno prakso diskriminacije nasproti slovenskim lastnikom v obmejnih krajih!
V razdobju 1970-1975 je goriško prebivalstvo petkrat šlo na volišča, torej skoraj vsako leto enkrat: 7. maja 1972 za parlamentarne volitve, 17. junija 1973 za deželne volitve, 12. maja za referendum o raz-porcki, letos 15. maja pa za izvolitev novega občinskega in pokrajinskega sveta.
Morda je prav, da navedemo še nekaj podatkov o delovanju občin skega sveta, ki se je v tem razdobju sestal 129-krat, povprečno po dvakrat na mesec. Kakšne so po glavitne odločitve občinskega izvoljenega telesa? Predvsem velja omeniti tiste, ki uresničujejo vlogo Gorice kot obmejnega odprtega mesta. Semkaj sodi odobritev načrtov za izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda Štandrež, nov pristop k socialni politiki, zlasti glede uvajanja zdravljenja na domu, ustanovitev zdravstvenega konzorcija, nadalje ustanovitev rajonskih svetov, kortzulte za vprašanje Slovencev, izgradnja športnih in šolskih objektov, oddaja del za gradnjo čistilne naprave za mestne odpadke itd.
Med odstalimi pomembnimi odločitvami, ki usmerjajo razvoj Gorice, naj omenimo zahtevo, da vlada obnovi prosto cono, ustanovitev konzorcija industrijske cone in odpiranje Gorice do sosednjega mejnega področja. Pomembne so nadalje kulturne pobude ter vključevanje mesta v deželno življenje. V letih 1973 in 1974 se je občinska u-prava aktivno ukvarjala z ekološkimi vprašanji ter je po 17 letih dosegla namestitev filtrov za čiščenje strupenih izpušnih plinov v kemičnem oddelku tekstilne tovarne. Večkrat se je morala občinska u-prava soočati s težavnimi gospodarskimi vprašanji, zlasti z zaposlitvijo; težko je morala 1971. leta poseči v hudo tekstilno krizo, letos pa v krizo v podjetju Lacego.
Občinski svet je vedno tenko prisluhnil mednarodnim dogodkom ter reagiral na kratenje svobode m konservativnih sil, da bi zaustavile napredek, ter na vse tiste akcije, ki so spravljale v nevarnost mir in mednarodno sodelovanje. Obsodil je proces proti španskim rodoljubom v Burgesu, zadušitev socialističnega razvoja v Čilu, obnovo vojskovanja na Bližnjem vzhodu, fašistična nasilja v zadnjih letih v Italiji kot so bili primeri v Milanu, Brescii, San Benedettu v Val di Sambro, v Padovi, Rimu; izrazil je solidarnost z bojem vietnamskega ljudstva za svojo neodvisnost ter pozival občane k spoštovanju vrednot kot sta bratstvo in humanizem.
Navzlic hudim polemikam, ki so nastale zaradi političnih nasprotovanj, kakor tudi zaradi specifičnih pogojev, ki jih oblikuje prisotnost naše narodnostne skupnosti kakor tudi položaj mesta ob meji, je občinski svet vendarle ohranjal razpravo v stvarnih mejah in je bil svet resničen odsev potreb in teženj prebivalstva. Seveda pa je potrebno ob tem omeniti ujetost Gorice v širše deželne in vsedržavne razsežnosti, kakor tudi pripombe, ki prihajajo iz vrst naše narodno-
lllIlllliiiiirriiiiiiiillHIiIMllilillilllllirillllllilliiillluiiiiuiiliiiiiuilliillilItlllilllllillllllllllllllllllllliillllimil
Kmalu nov upravni mt v goriški bolnišnici
Najbrž že prihodnji teden bo deželni svet izvolil šest članov u-pravnega sveta goriške splošne bolnišnice. V teku je namreč prenovitev upravnega odbora bolnišnice, ki bo imel, kot dosedanji, devet članov. Ker pa je bolnišnica medtem postala deželnega pomena, se je spremenil način izvolitve teh članov. Pred petimi leti je štiri člane izvolil občinski svet v Gorici, pet pa pokrajinski svet. Po novem pa jih mora goriški občinski svet določiti dva. šest jih je v pristojnosti deželnega sveta, enega pa imenuje zavod INPS, ker se je pnevmološka bolnišnica medtem priključila spoš-ni. Zastopnik INPS je že precej časa določen, občinski svet v Gorici
Spomladanski praznik v Štandrežu
Tudi letos bodo imeli v Štandrežu, v priredbi prosvetnega društva «O-ton Župančič» spomladanski praznik. Najbrž bo praznik letos na Pilošču, pred gradbiščem prosvetnega doma. Praznik bo 7. in 8. junija. V nedeljo. 8. junija bodo za kulturni program poskrbeli Slovenci, ki živijo na Reki in ki so včlanjeni v tamkajšnjem slovenskem prosvetnem društvu «Bazovica». Popoldne bodo nastopili z različnimi skupinami. Njihov pevski zbor bo pel slovenske in hrvaške pesmi, prav tako bo njihova folklorna skupina izvajala slovenske in hrvaške narodne plese. Nastopili bodo tudi z baletom iz opere «Ero z onega sveta». Z njimi bo
tudi orkester na pihala s Trsata. je svoja zastopnika izvolil prejšnji i V celotnem programu bo nastopilo teden, sedaj je na vrsti deželni svet. j okrog 70 ljudi.
Urbani«*;?0?6. zgradbe v skladu z lasti, lcnimi načrti krajevnih ob
Demokratični Enalotto
Na njegovih stavah vedno dobi večina.
(Z 10, 11, 12 točkami.)
Na Enalotto je lahko dobiti in igra je preprosta.
Vzame se stavni listek,
(dobiš ga povsod, kjer se igra loterija, nadalje v barih in tudi v mnogih tobakarnah), se izpolni z običajnimi tremi znaki: 1, X, 2. Dovolj je vedeti, da ko napišeš 1, označiš s tem številke od 1 do z znakom X označiš številke od 31 do 60, z znakom 2 oznrčiš številke od 61 do 90, Enalotto ne gre nikoli na počitnice, zato moreš igrati skozi vse leto in vsako soboto Enalotto osreči na tisoče ljudi.
©ENALOTTO sreča slehernega sobotnega
večera.
stne skupnosti zaradi prepočasnega sprejemanja odločitev v korist.
Izvršilno občinsko telo, občinski odbor, je pri svojem delu hudo občutilo splošno gospodarsko krizo svetovnega in notranjega značaja, ki je prinesla inflacijo in kreditno omejitev V tem času se je odbor sestal 242-krat, skoraj vsak teden; sprejel je 6570 odlokov in 1.031 o-dločitev, med. katerimi velja predvsem omeniti proračune ter razpravo o vprašanjih, ki zadevajo osnovno smer razvoja Gorice.
Danes zvečer ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v okviru proslav 30. obletnice osvo boditve predsednik Slovenske kul-t.umo-gospodarske zveze BORIS RACE govoril o
POMENU 30-LETNICE ZA NAŠO NARODNOSTNO SKUPNOST
Vabljeni!
Jož?f Čcšcut na čelu liste občinske enotnosti v Sovodnjah
Župan Jožef češčut no tudi na prihodnjih volitvah načeloval listi občinske enotnosti v Sovodnjah. Sklep so sprejeli na včerajšnjem sestanku zastopnikov socialistične in komunistične stranke, kjer so se tudi pogovorili o volilnem programu in o celotni kandidatni listi. Na njej bodo zastopniki PSI, KPI in neodvisni kandidati. Zastopàli bodo vse vasi sovodenjske občine.
Manj vojaških služnosti v Podpori in Ločniku
Pisali smo že, da je vojaška oblast pred nekaj meseci sklenila zmanjšati področja, podvržena vojaškim služnostim v vsej naši deželi. Tudi na Goriškem so marsikje ta področja zožili, ponekod kot n.pr. v občini Turjak, pa so služnosti docela odpravili.
V teh dneh vojaške obiasti izdajajo tudi konkretne ukrepe o zmanjšanju teh služnosti. Te so zmanjšali tudi na področju goriške občine. Na oglasni deski županstva j v Gorici in tudi v prizadetih vaseh j (Ločnik in Podgora) so bili izobešeni ustrezni plakati.
Podrobnejše informacije o zemljiščih, kjer so bile služnosti odpravljene, pa dobijo zainteresirani lastniki zemljišč pri karabinjerjih v Podgcri in v Ločniku. Tu si lahko ogledajo podrobne mape, na katerih je z rumeno barvo označeno zemljišče kjer so služnosti odpravih.
Pripravljalni odbor za proslavo 30. obletnice osvoboditve s sodelovanjem občinske uprave v Sovodnjah, sekcije ANPI za Peč— Rupo—Gabrje, prosvetnih društev, športnega društva «Sovodnje» in fotokluba «Skupina 75» vabi na osrednjo
PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE V SOVODNJAH, 9., 10. in 11. maja 1975
SPORED: DANES, 9.
SOBOTA, 10. maja:
mr,m:	ob 20.30 v Kulturnem domu odprtje foto-
grafske razstave na temo NOB. Sledi predavanje predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki bo govoril o pomenu 30. obletnice zmage nad nacifašizmom. ob 19.30 pred Kulturnim domom razdeljevanje knjig srednješolcem iz sovodenjske občine.
ob 21.00 vžiganje kresov v vaseh občine.
NEPFT T* 11 msja; ob 8.30 pohod po poteh sovodenjske občine (Sovodnje - Peč - Rupa -Gabrje - Vrh - Sovodnje). ob 14.30 zbirališče pred Kulturnim domom.
ob 15.00 odkritje spominske plešče padlim v NOB v veži županstva. Priložnostni govor, nastop godbe na pihala iz Anhovega, nastop Sovodenjskega noneta, cb 16.00 osrednja proslava pri Kulturnem domu. Slavnostni govori: dr. Joža Vilfan, Silvino Poletto, odv. Peter Sanzin. Nastopajo pevski zbori, recitatorji, igralci Stalnega slovenskega gledališča, godba na pihala iz Anhovega.
Jutri, 10. in v nedeljo, 11. maja bo zvečer prosta zabava.
• Tajništvo delavske zbornice CGIL v Gorici javlja, da je odprt urad za dajanje pojasnil o davčni reformi vsem zainteresiranim, na sedežu v Ulici 24. maja 1. vsak dan zjutraj in popoldne v uradnih urah, ob sobotah pa samo popoldne.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiin
MINISTRSTVO UGODILO ZAHTEVI TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaradi naraščajočega zanimanja sejem Espomego podaljšan do 11. t.m.
Včeraj je sejem obiskala delegacija SR Hrvaške ■ Doslej dnevi Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarške - Predstavitev turističnega vodiča po deželi
Blagovni sejem ESPOMEGO bo odprt tudi v nedeljo, 11. maja. Dovoljenje za njegovo podaljšanje je sporočilo ministrstvo. Upoštevalo je priporočilo trgovinske zbomice, ki je svojo zahtevo utemeljila z naraščajočim zanimanjem občinstva, raz-stavljalcev in gospodarskih operaterjev za to gospodarsko manifestacijo, ki letos doživlja svojo peto izvedbo ter se zaradi svoje specializacije prvič vključuje v mednarodni koledar.
V okviru sejma, na katerem — kot smo že večkrat zapisah — sodelujejo dežela Furlanija - Julijska krajina, Slovenija, avstrijska Koroška, Madžarska in češkoslovaška, prirejajo predavanja strokovnjakov za zunanjo trgovino, promet, vino in podobno. Doslej so bili na sejmu trije dnevi, dan Jugoslavije oziroma Slovenije, ki je zastopana na ESPOMEGO z desetimi močnimi delovnimi organizacijami, dan češkoslovaške in dan Madžarske.
Kolikšno pomembnost pripisujejo ESPOMEGO v Jugoslaviji, dokazuje včerajšnji obisk delegacije visokih predstavnikov gospodarskega življenja SR Hrvaške, ki si je v spremstvu i predsednika trgovinske zbomice Lu- 1 pierija in goriškega župana De Simoneja ogledala sejem ter se delj časa zadržala v jugoslovanskem paviljonu. Goriški predstavniki so hrvaškim gostom prikazali tudi maketo novega sejmišča, ki so ga že pričeli graditi v Ul. della Barca in kjer bo predvidoma od prihodnjega leta dalje sedež ESPOMEGO.
Med madžarskim dnevom so se sestali gospodarski operaterji te države z našimi predstavniki oblasti in gospodarstva. Na tem srečanju je bila poudarjena vodilna misel goriškega blagovnega sejma, njegova odprtost do držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi zavzema Madžarska posebno mesto. Goriška usmerjenost k Madžarski se je začela z vrsto kulturnih prireditev, Id so odprle vrata gospodarskemu sodelovanju.
Madžarska je stalen gost na ESPO. MEGO in jo letos predstavljata dve specializirani izvozni podjetji Minim-pex in Terimpex, ki razstavljata bogat izbor blaga iz živilske industrije (salame, pršut, sir, vino). Na sejmu tudi letos v madžarski restavraciji postrežejo s pristnimi madžarskimi j jedačami in pijačami, seveda, ob zvokih izvrstnega godalnega orkestra.
Včeraj so v paviljonu C predstavili turistični vodič po vinorodnih krajih, ki ga je natisnila organizacija za popularizacijo kmečkega turizma, A-groturist. V njej so zajeli vsa za nedeljskega turista zanimiva področja v naši deželi, z navedbo lokalov in krajev, kjer pripravljajo značilne jedi ter pridelujejo in točijo zaščitena vina. V naši pokrajini sta v tem pogledu zanimivi področje dveh konzorcijev za zaščito tipičnih vin, in sicer v Brdih in v Posočju. Prejšnji dan so se na Goriškem mudili angleški vinski strokovnjaki, člani združenja «Wines Lover’s Association». Obiskali so naše vinorodne kraje, zlasti vinske kleti in velike proizvajalce vin. Po vinorodnih krajih jih je vodil predstavnik enoteke iz Gradišča Romanese, na posestvu Angoris pa jih je sprejel predstavnik tega kmetijskega posestva dr. Locatelli. Med prisrčnim srečanjem so naši proizvajalci seznanili goste z goriško vinsko proizvodnjo, ki jo v Anghji že poznajo, ker izvažamo na otok precej vina. Prav gotovo pa je nudil obisk priložnost za še boljše medsebojno poznavanje, kar utegne odpreti nova vrata za izvoz vin v Anglijo.
Včeraj so v dolini Koma podehli nagrade otrokom, ki so sodelovali v slikarske ex tempore. Med njimi jih je bilo tudi nekaj iz slovenskih šol.
Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na sedežu šolskega sindikata CISL v Ulici Roma 20.
Deželni prispevek goriški bolnišnici
Deželna uprava je nakazala goriški splošni bolnišnici prispevek 70 milijonov lir za povečanje naprav in kapacitet porodniškega centra. S tem denarjem bodo kupili potrebne aparature, ki bodo omogočile, da bo goriška bolnišnica med onimi, ki imajo v vseh oddelkih najboljše naprave. Tako politiko jača-nja kapacitet je vodil dosedanji upravni odbor v vseh sektorjih.
Termini volilne propagande
Goriški prefekt iz izdal odredbe v zvezi z volilno propagando, upoštevajoč predpise novega volilnega zakona. V ponedeljek, 12. maja, zapade rok za predložitev županu prošenj za podehtev prostorov na oglasnih deskah. Do 15. maja morajo občinski odbori določiti mesta, kjer se bojo lahko lepih volilni plakati. To velja za direktne zastopnike list, kot: tudi za obstranske sodelavce. Lepakov ne bo moč nalepiti, dokler občine ne dajo svojega pristanka.
Delegacija SR Hrvaške si ogleduje jugoslovanski paviljon na ESPOMEGO
liliiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuimmimimumiMimiiimiiiniiimimiiiiiniiiiiiiiiumniiiiiiiiiMi
OB ŠTANDREŠKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU
Jutri še zadnja dela na novi betonski plošči
ŠD «Juventina» vabi vaščane, da se zberejo na gradbišču ob 6.30
• Sindikat CISM-CISL javlja, da je bila objavljena ministrska okrožnica o namestitvah in premestitvah na srednjih šolah v prihodnjem šolskem letu.
Jutri zjutraj se bodo ob štandre-škem nogometnem igrišču pričela zaključna dela za ureditev nove betonske plošče, ki jo gradijo domačini sami. Na že pripravljeno ploščad, ki jo bodo uporabljali za poletne prireditve in za športne manifestacije, predvsem za odbojko, košarko in kotalkanje morajo politi še beton in izgladiti površino. Ker tako delo zahteva precejšnjo naglico, ker se sicer beton posuši bo treba danes veliko delovnih rok. Športno društvo «Juventina», ki vse delo koordinira vabi zato za jutri zjutraj ob 6.30 vse domačine, naj pridejo na nogometno igrišče. Če bodo dela stekla po predvidevanju, bo plošča nared že v nedeljo.
Pripravljalna dela za ureditev betonske plošče v Štandrežu so se pričela že lansko poletje, takoj po prazniku, ki ga je imelo ŠD «Juventina». Zaslužek je bil namenjen stroškom za ureditev ploščadi. Prva dela so se začela septembra lan-
skega leta. ko so pred slačilnicami pripravili prostor. Za ploščo so navozili nanj pesek in kamenja ter namestili železne plošče, ki bodo preprečevale razpoke v novi plošči, ki bo izpostavljena dežju in soncu. Sedaj je treba to «ogrodje» zaliti z betom. Okoli nove plošče, tako so nam povedali Štandrežci, bodo zasadili topole, da bo vsa okolica lepša.
Pri gradnji plošče je sodelovala domala vsa vas, saj je bilo na gradbišču vedno polno domačinov, ki so s svojim delom omogočili, da je delo hitro steklo, in da bo lahko nova plošča uporabna že za letošnji poletni praznik.
DANES OB 17.45 V UGG
Javna skupina
k.
o vprašanju Lacego
Goriška sindikalna federacija in delavska sveta ksrtonažnih tovarn Lacego so oklicali za danes ob 17.45 v prostorih goriškega telovadnega društva (UGG) javno skupščino. Na njej bodo sindikalisti orisali sedanji položaj delavcev v goriškem in sovodenjskem obratu. Na današnjo skupščino so vabljeni predstavniki občinskih, pokrajinskih, deželnih in vladnih organov, predstavniki delavskih svetov goriške pokrajine ter predstavniki političnih skupin.
Včeraj odprt sedež posoške zveze obrtnikov
Včeraj zjutraj so v Ul. 24. maja l odprli nov sedež posoške zveze obrtnikov, ki je včlanjena v vsedržavno obrtniško zvezo. V tej zvezi so v glavnem včlanjeni levičarsko usmerjeni obrtniki in je na zadnjih volitvah v pokrajinsko obrtno komisijo dosegla precejšen uspeh, saj ji je uspelo dobiti nad 800 glasov, medtem ko je druga, močnejša organizacija, izgubila precej glasov in imela okrog 1.500 glasov.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Mali oder Stanko Majcen
«APOKALIPSA»
scena
kostumi
režija
E. Zajec Marija Vidau Mario Uršič
Danes, 9. maja, ob 21. uri Katoliškem domu v Gorici
Izleti
Krvodajalska sekcija v Doberdobu priredi v soboto, 17. maja, e-nodnevni izlet na Reko, kjer se bodo srečali s tamkajšnjimi predstavniki sorodne organizacije ter s predstavniki Rdečega križa. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se vpiše pri odbornikih krvodajalske sekcije ali pri Kmečki zadrugi v Doberdobu. Cena za člane znaša 3.500 lir, za nečla ne pa 5.000 lir. V ceni je poleg avtobusa vključena tudi hrana. Vpisovanje se zaključi 11. maja.
Kino
0 Z rešilcem Zelenega križa so v goriško bolnišnico sprejeli 16-letnega dijaka Enrica Modola iz Gradišča, Drevored Trieste 109. Mladenič se je z mopedom ponesrečil na glavnem vaškem trgu. Zaradi možganskega pretresa se. bo moral zdraviti 7 dni.
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «L'inferno di cristallo». Steve McQueen, Paul New-man. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «L’uomo dalle due ombre». C. Bronson in L, Ullmann. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Non toccare la donna bianca». M. Ma-stroianni in Ugo Tognazzi. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 II mio nome è Nessuno». Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film
VITTORIA 17.00-22.00 «Carnalità». E. Schurer in F. Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00 -22.00 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». R. Pozzetto in M. Nòel. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Pasqualino Cammerata capitano di fregata». N. Davoli in A. Giuffrè. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Angelske nune», angleško-itali-janski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «TihotajKi z zlatom», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Sant'Antonio, U-lica Romana, teL 40497.
PO OSTREM NASTOPU JANKA SMOLETA V BRUSLJU
Jugoslavija preusmerja trgovino zaradi neugodnih odnosov z EGS
Juffoslovani se upirajo konceptu, da bi bili ie surovinska baza in dobri kupci na zahodnem trpa
voljni tudi zaradi vse slabšega sodelovanja na področju kmetijstva. Z znano zaporo jugoslovanskega izvoza mesa so imeli doslej 160 milijonov dolarjev škode, kar zlasti občuti, njihova živinoreja.
Vrsto let nazaj so vlagali velika sredstva za razširitev kmetijske proizvodnje, posebej še živinoreje, danes pa tičijo v slepi ulici glede prodaje mesa na zunanji trg. Stanje jugoslovanske živinoreje se ob nedavni delni sprostitvi uvoza na evropski trg ni bistveno izboljšalo. Jugoslovani niso za to, da bi bili za razvitejše zgolj surovinska baza ter hkrati hvaležno tržišče za njihovo blago.
Jugoslavija ima dovolj razvito kmetijsko proizvodnjo hkrati pa predelovalno industrijo za izvoz fi-
pi. crucia v cui uiuuobliju ZČI 1ZVUZ II- j mul HiVjo, KciUerU Dl IčUlK
nalnih izdelkov. Izkušnje v zad- [ pomikal kot se mu zljubi.
V	zadnjem času je jugoslovansko časopisje posvetilo precej pozornosti trgovinskim odnosom med Jugoslavijo in Evropskim skupnim trgom. Kriza, ki je zajela zahodno Evropo, ja napotila EGS, da občutno skrči svoje odnose s «tretjimi» državami, seveda le na ravni uvoza iz teh, medtem ko naj bi bil izvoz v te države ostal na isti ravni, ali pa se celo povečal. Tu je prišla v poštev znana blokada uvoza meša iz «tretjih» držav, ki je hudo prizadela jugoslovansko gospodarstvo. Jugo-slovam so ostro reagirali ter nastopili tudi na ravni odgovornih organov EGS. Pred nedavnim je član jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Janko Smole obiskal na sedežu EGS v Bruslju podpredsednika izvršne komisije Christoferja Soamesa s katerim se je pogovarjal o odnosih med Jugoslavijo in EGS. Jugoslovanski predstavnik je sicer ugotovil, da obstajajo pozitivni pogoji za nadaljnje sodelovanje, toda splošni položaj danes ni zadovoljiv. Zato si Jugoslavija utira pot v gospodarskem življenju tudi izven EGS, kar bo navsezadnje prizadelo prav države te skupnosti.
Janko Smole ni štedil z besedami, ko je svojemu sobesedniku nalil čistega vina s tem, da mu je naštel vse vzroke, ki so privedli sodelovanje med Jugoslavijo in EGS v krizo. Opozoril je med drugim na nevzdržno neravnotežje, v katerem se je Jugoslavija znašla v minulem letu, ko je povečala izvoz vsega za 1,6 odstotka na EGS, hkrati pa se je uvoz iz EGS povečal na 58,8 odstotka.
Kljub temu, da so poslovanje sklenili z dvema milijardama primanjkljaja, se stanje tudi v prvih mesecih letos ni izboljšalo v korist Jugoslavije. Napovedi so, da bo znašal poslovni primajkljaj z EGS letos celo 2,2 milijarde dolarjev.
Res Je sicer, da ta primanjkljaj poskušajo pokriti z deviznim prilivom na račun raznih dejavnosti, posebej še turizma, ter z nakazili zdomcev, vendar je to le krpanje lukenj v gospodarstvu oziroma poslovanju s tujino.
Ko je Janko Smole ugotavljal, da je Jugoslavija lani imela z EGS 630 milijonov dolarjev zunanjebi-lančnega primanjkljaja je menil, da spričo takšnega stanja Jugoslavija zahteva ustrezne ukrepe s katerimi bi zagotovila v bodoče enakovrednejše sodelovanje.
Jugoslovani so upravičeno ' neje-
.....................
V	nevarnosti dragocene ukradene umetnine
SIENA, 8. — V samostanu Monte Oliveta Maggiore so neznani tatovi ukradli iz knjižnice 17 dragocenih pesmaric za koralno petje z miniaturami. Ker policija sumi, da je bila tatvina opravljena po naročilu tujih prekupčevalcev in ker je ta primer podoben nekemu drugemu izpred nekaj let (ter gre verjetno za isto tatinsko organizacijo) je italijanska policija prijavila zadevo tudi mednarodni policijski organizaciji «Interpol».
Ukradene pesmarice vsebujejo note za petje ter so okrašene z dragocenimi miniaturami verskega značaja. Strokovnjaki se bojijo, da bi zlikovci prodajali posamezne strani, kar bi pomenilo u-ničenje bogatega kulturnega zaklada. Pripomniti je treba, da tudi v samostanu na Monte Oliveta ni nobenega alarmnega sistema.
V OGNJENEM VRTINCU
njem času opozarjajo, da v bodoče, ne bi kazalo vztrajati pri ozki usmeritvi jugoslovanskega izvoza na določeno tržišče. Medtem ima Jugoslavija že nekaj izkušenj s SEV in z deželami v razvoju (kar zadeva izvoz!), pa tudi z ZDA in povsem logično je, da bodo sodelovanje v te smeri še poglabljali.
Da bi zmanjšali primanjkljaj nasproti EGS, bo najbrž treba korenito spremeniti odnos do tega, kar iz teh dežel uvažajo. Očitno je namreč, da so kupovali veliko tega, kar imajo doma, zgolj zato, ker je šlo za dobiček tistega, ki je blago prodajal in kupoval.
Takšni spodrsljaji se v bodoče ne bodo dovolili, tudi zato da dokažejo, da niso zgolj figura na šahovnici EGS, katero bi lahko vsakdo
Stalno slovensko gledališče je predvčerajšnjim priredilo večerjo članom Makedonskega narodnega teatra v znani slovenski gostilni pod Kontovelom. Na prisrčnem srečanju je v imenu gledališča iz Skopja spregovoril Stojmir Popovski. Na sliki: Popovski med nagovorom, v ozadju pa člani pevskega zbora
«Igo Gruden» iz Nabrežine

v
Črna celina v prvih vrstah boja za odkrivanje nadomestnih virov energije
Sončni motorji bodo rešili srednjo Afriko stoletnih nadlog žeje, lakote in zaostalosti
V Niameyu so izdelali preprost motor, ki izkorišča sončne žarke in poganja vodno črpalko - V perspektivi namakanje obširnih področij ter razvoj kmetijstva in živinoreje
NIAMEY (NIGER). — Kako se bo Afrika rešila velikih tegob, ki jo vsako toliko prizadenejo, bodisi zaradi šuše ali pa drugih elementarnih nesreč? Na to vprašanje je skušal odgovoriti profesor Abdu Mumunt, ki je ravnatelj «Urada za sončno energijo v Nigru». Vodja tega tirada je posredoval tisku odlične rezultate raznih eksperimentov, ki jih je ustanova opravila v zvezi z industrijsko uporabo sončne in sploh vesoljske energije.
Države srednje Afrike so bjle v zadnjih letih žrtve strahovite suše, ki je prizadela vse pokrajine, dežele in države v «Sahelu». Gre za področje, kjer gospodari «savana» in kjer je rastlinstvo še dokaj razvito, čeprav prepuščeno na milost in nemilost strašnemu pri-pekanju tropskega sonca. Posledice te suše so bile strahovite ter so prizadele posebno Mavritanijo, Senegal, Mali, Zgornji Volta in Čad. Ljudje so .umirali., od. že je, živina je belila s svojimi. kostmi prostrane savane, kjer ni bilo več niti bilke trave. Pastirji so znoreli ter večkrat napravili samomor s tem, da so skočili v globoke vodnjake, ki pa so bili suhi, brez kapljice vode. Mednarodna pomoč je bila neučinkovita, tudi zaradi slab'h prometnih zvez. Večkrat so reševali prebivalstvo s prevozi hrane in vode z letali. No, potem se je ta tragedija zaključila, toda začelo je deževati, nastopile so povodnji, kar je še poslabšalo gorje.
Kako torej reševati te žgoče probleme v deželah, ki so zaostale, ki ne razpolagajo s kapi-tali, tehnično opremo ter predvsem s človekom, ki bi bil kos reševanju zapletenih tehničnih vprašanj in ki ga bo treba šele zgraditi in vzgojiti?
Afrika je danes v prvi vrsti držav, prav zaradi teh razmer zaostalosti, ki skušajo reševati razne probleme na najbolj preprost in tudi cenen način. Zato
Risbe Vladimir Herceg
Besedilo Ciril Calè
išče druge vire energije, različne od tradicionalnih virov, ki se že izkoriščajo in ki so tudi obsojeni na izčrpanje, kot petrolej, zemeljski plin in premog. Afrika skuša reševati probleme lakote in žeje z metodami, ki so tesno povezane z iskanjem in uporabo vode. Ustanova «Onersol» (kratica za že omenjeno ustanovo v Nigru) je ugotovila, da države, ki pripadajo sahelsko-saharskemu območju, prejemajo skoraj trajno energijo od sonca, ki je po svoji količim večja za 167.000 - krat, kot bi jo potrebovale Mavritanija, Senegal, Mali, Zgornji Volta, Niger in čad, če bi bili tako industrializirani kot je Evropa. Vsak kvadratni meter, ki je izpostavljen sončnim žarkom (kar je stoodstotna površina teh pokrajin), prejema sončno energijo, ki jo lahko izenačimo z eno konjsko močjo. Kot je znano celotna zemeljska površina prejema vsako minuto od sonca 240 milijard kilovatov, kar je za 24.000 - krat več kot celotna energetska zmogljivost, ki jo je človek zgradil na zemeljski obli.
Velika energija, ki jo posreduje ta ogromna vesoljska «centrala», je na razpolago človeku. Kot tako zanjo ni treba plačati niti vinarja. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je ta energija skoraj neizčrpna, saj bo izginila šele, ko bo sonce ugasnilo. Ta naša najbližja zvezda je torej idealna baterija, ki naj bi posredovala revnim državam tisto gibalno silo, ki je, prav zato ker so revne, ne morejo kupiti od bogatih držav. Že nekaj let delujejo v nekaterih šolah in bolnišnicah v Nigru sončni parni kotli in kuhinje. Profesor Mumunt preučuje načine, kako bi znižali proizvodne stroške hidravličnih črpalk, ki delujejo s sončnim motorjem.
Povedano s kratkimi besedami: sončna črpalka, kot so jo izdelali v laboratorijih ustanove «Onersol», je sestavljena iz štirih osnovnih elementov: baterija kovinskih površin, motor, vodna črpalka, ki jo poganja motor ter rezervoar za vodo, ki razpolaga s sistemom za razdeljevanje. Voda, ki kroži v kovinskih ceveh se segreva s sončnimi žarki do 70, oziroma 80 stopinj. Ta voda segreva tekoči -din, ki se zaradi vročine razširi ter zaradi večjega pritiska požene motor in s tem tudi črpalko. Plin preide nato v kondenzator, ki ga stisne ter ohladi z delom vode, ki prihaja iz vodnjaka. Potem se ciklus ponovi. V razmerah današnje eksperimentalne proizvodnje ti prototipi sončnih črpalk stanejo še vedno precej. Tak motor, kot je tisti, ki deluje v Niameyu, lahko dvigne na zemeljsko površino iz globine sedmih metrov sedem kubičnih metrov vode na uro. Res pa je, da bi ga ne mogli prodajati za manj kot deset milijonov frankov «CFA», kar je okoli 30 milijonov lir. Upoštevati pa je treba, da ko je inštaliran, ta motor zahteva izredno malo nadzorstva. Niti ni potrebno, da bi bilo to nadzorstvo stalno ter lahko deluje vsaj dvajset let. če bi utegnili dobaviti take motorje ter jih inštalirati v sahelskih pokrajinah, ki jih je zadnja leta prizadela suša, bi bila lakota in žeja le še žalosten spomin preteklosti. Ti motorji, pa četudi z majhno zmogljivostjo, bi preprečili take katastrofe, kot je bila nedavna in ki je uničila na milijone živali ter ogrožala obstoj dvajset milijonov človeških bitij. Problemi oskrbovanja pastirjev z vodo bi bili dokončno rešeni, bodisi na velikih razdaljah, kjer pastirji prepeljavajo živino s kraja v kraj, bodisi na območjih, ki bi jih lahko namakali ter obdelovali. Z inštalacijo črpalnih postaj, ki bi razpolagale z močjo od 50 kilovatov, bi lahko v nekaj letih potisnili nazaj puščavo ter razvili kmetijstvo in pašnike na velikih območjih. Tako bi se v vsaj del Sahare vrnilo zelenje, ki je bilo
značilno zanjo v predzgodovinskih dobah.
Da bi uresničile ta sen, se bodo države članice Gospodarske skupnosti zahodne Afrike (CEAO) srečale letos ter se pogovorile, kaj bi bilo treba storiti za ustanovitev afriške družbe, ki bi uresničila načrte za izkoriščanje sončne e-nergije. Vse te pobude so osredotočene v Uradu za gospodarski razvoj, ki ga vodi Jacku Sanusi. Ta je izjavil, da bo Afrika morda odgovorila pravilno s svojim soncem na težke probleme, ki se po-
stavljajo tudi v industrializiranem svetu, ki ga prav sedaj tare huda energetska kriza.
BENETKE, 8. — V Venetu delijo po šolah in turističnih ustanovah nekaj desettisočev brošur, ki skušajo zbuditi pri mladini in turistih ljubezen do narave ter zavzetost za obrambo ekološkega o-kolja.
«Če ljubiš naravo, mir in lepote, spoštuj jih» —piše v brošuri, ki zagovarja obrambo naravnih lepot, ker so lastnina vseh.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniii
DANES V SKEDNJU NOV CIKLUS FILMOV
Prvi slovenski Pavlovičev film: «Sovražnik» (1965)
Po štiglicevi retrospektivi bo danes, v petek, 9. maja, v kinema-tograju v Skednju (ob 18., 19.45, 21.30), Slovenska prosvetna zveza odprla nov ciklus filmov, ki jih tokrat združuje ime drugega režiserja: Srbr: živojina Pavloviča, katerega bodo prikazani vsi trije filmi, ki jih je režiral v Sloveniji.
Pavlovič spada v poznejšo generacijo jugoslovanskega filma. Rojen je leta 1933, pristopil pa je k profesionalni režiji šele leta 1962, čeprav se je že prej uveljavil v amaterskem filmu. Pavlovič ni le filmski delavec, ampak tudi pisatelj in filmski esejist.
Pavlovičevo ime je med tistimi, ki so najbolj pripomogli k prero-ditvi jugoslovanskega filma v 60. letih in k njegovi svetovni slavi.
Večkrat se je očitala njegovim filmom pretirana družbena kritičnost. V resnici je njegov film vezan predvsem na osebni pogled na realnost, ki seveda ni optimističen, kar pa še nič ne pomeni.
Prvi film, ki bo na sporedu danes, je «Sovražnik» iz leta 1965, kateremu bosta sledila «Rdeče klasje» (1970) in «Let mrtve ptice» (1973). V «Sovražniku» zasledimo prosto verzijo zgodbe «Dvojnika» Dostojevskega, ki preko dvojnikove figure ponazarja v Pavloviču vselej prisoten prelom med ideali in realnostjo. V filmu nastopajo izvrstni Bata živojinovič, Bekim Fehmiu, Snežana Lukič, Pavle Vuisič. Scenarij je napisal Pavlovič sam.
S. G.
V Turinu srečanje za boj proti ropotu
TURIN, 8. — Od 7. do 10. junija bo v Turinu mednarodno srečanje o temi «Človek in ropot: biološki, avdiološki, socialni, industrijski in pravni problemi».
Srečanje je prva prireditev v o-kviru mednarodnih zdravniško -kirurških sestankov, ki bodo v Turinu, Sanremo in Saint Vincentu in katerih splošna tema nosi naslov «Protinasilje v svetu». Na teh srečanjih bodo izčrpno obravnavali najprimernejša sredstva za obrambo človeka od vsega, kar mu grozi s fizičnim in duševnim uničenjem. Gre torej za boj proti boleznim, virusom s pomočjo medicine in kirurgije ter za boj proti ropotu in fizičnim činiteljem.
Kongresa, N bo v Turinu, se bo udeležilo 48 znanih osebnosti, ki bodo prišle od vsepovsod. Med drugimi bodo navzoči profesorji Vi-nikov, ravnatelj laboratorija za razvojno morfologijo iz akademije znanosti ZSSR v Leningradu, Eng-strom, ki je vodja oddelka za oto-rinologijo na vseučilišču v Upsali (Švedska), Von Gierke, ravnatelj laboratorija za vesoljsko medicino v Ohiu in ki je tudi tesen sodelavec von Brauna.
Kongres bo odprl s svojo konferenco ravnatelj inštituta za av-diologijo na turinskem vseučilišču prof. Giovanni Rossi, ki bo govoril o temi «človek in ropot». Prof. Rossi, ki je tudi < predsednik organizacijskega odbora je''na nedavni tiskovni konferenci izjavil, da ropot povzroča vrsto problemov, ki niso samo zdravstvene narave, temveč tudi pravni, pravnomedi-cinski, tehnični in družbeni. Kongres bo skušal zbuditi pri javnosti zanimanje za te probleme. Prof. Rossi je še dodal, da bodo strokovnjaki izčrpno govorili o zdravniških in pravnih problemih (posledice ropota na sluh. učinki ropota na slušne funkcije, posledice ropota izven sluha, cenitev in odškodnina za profesionalno naglušnost, zakonodaja glede industrijskega ropota) ter tudi o tehničnih, ki so povezani z ropotom ter z možnostmi, kako ga zmanjšati ali preprečiti. Tu bodo obravnavali vprašanja ropota v industriji in v človeški skupnosti, boj proti industrijskemu ropotu ter vsem drugim njegovim virom.
St ara hiša s skrilasto streho v Repniču
niiiiiiiiiniiriitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiniiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiin
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morebitno napredovanje v službi. Poslušajte nasvete svojih družinskih članov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ustvarili se bodo pogoji, na osnovi katerih boste ponovno sklenili neko izredno pomembno zavezništvo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo ugoden dan za umetnike in obrtnike. Ne sanjajte z odprtimi cčmi, bodite realistični.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Lahko upoštevate tudi svojo domišljijo, vendar se ne oddaljite preveč od začrtanega programa.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V splošnem računajte raje samo na lastne moči, bodite oprezni. Posvetite večer svoji osebni korespondenci.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sledite natačno programu, ki ste ga sprejeli že pred časom. Idejni nesporazum s prijateljem, prijetne ure v teku večera.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nasveti, ki jih boste danes prejeli, ne bodo vsi najbolj uspešni. Prejeli boste neki zanimiv predlog.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Znali boste energično braniti svo-
je interese. Družinski nesporazum bo trajal le kratek čas.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaupajte v svoje moči in uspeh ne bo izostal. Pozanimajte se za vprašanja, ki so v zvezi z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zanimanje neke osebe vam bo omogočilo naglo uresničitev nekega programa. Srečne ure z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bo vse tako enostavno, kot ste predvidevali. Ne zbujajte ljubosumja pri osebi, ki jo ljubite.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem delu bodite metodični in natančni. Manjši prehoden nesporazum v družini.
PETEK, 9. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	Šola
12.30	Poljudna znanost: Italijanske lutke
12.55	Naredimo skupaj
Oddajo je pripravil Antonio Bruni s sodelovanj.m Gienpaola Taddeinija. Na današnjem nastopu predstavlja javnosti gledališko skupino «Živega gledališča» iz Rima. Gre za skupino igralcev, ki so ustanovili zadrugo ter prikazujejo delo «Laudario» po besedilih iz 13. in 14 stoletja. Struktura te skupine je soliden in pomemben primer, kako pripraviti skupaj gledališke nastope. Zadruga «Živega gledališča» je obdelala doslej še neobjavljene slavospeve, ki izhajajo iz Laudaria, ki so ga slučajno našli 1887 v Cortoni. Pomembna je tudi izbira teh tekstov v zelo pomembnem trenutku za katoliško cerkev, ki prav letos proslavlja sveto leto
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vse: Nemščina
17.00	DNEVNIK
17.15	Odhod nočnega čuvaja — tretji del pravljice, ki jo je za TV pripravil Tinin Mantegazza
17.45	Podvodno življenje
18.15	Svet je majhen
18.45	Poljudna znanost: Pričakovanje otroka Italijanske kronike
Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40 Tedenske aktualnosti
Oddajo prireja Mimmo Scarano
21.45	Klasična, lahka in pop glasba
Televizijski glasbeni tednik, ki ga pripravlja Adriano Mazzoletti, je vedno bolj zavzet pri iskanju novosti na tržišču plošč, ki naj bi jih posredoval televizijskim gledalcem. Ta oddaja je postala daljša ter so jo obogatili z zadnjimi agencijskimi vestmi. Oddaja «Adesso musica» se izživlja sedaj v vseh glasbenih zvrsteh od glasbe pop pa tja do jazza. Ker ima ta oddaja dokaj časnikarsko obeležje, je težko napovedati kdo bo pri njej sodeloval. Ta teden bodo nastopali med drugimi ansambel «Acqua fragile», Wess in Dori Ghezzi, ki sta dosegla na zadnjem evropskem festivalu velik uspeh s pesmijo «Era». Z jazzovsko glasbo se bodo predstavili Jerry Mulligan in Astor Piazzolla. Klasično glasbo bo predstavljal Guy Robert
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.00	Stalna vzgoja
18.45	Športni dnevnik
19.00	LANCILLOTTO DEL LAGO
Kralj Artù je mitični protagonist bojev Bretoncev in Anglo-saksoncev v šestem stoletju po našem štetju. Njegovo ime in njegova osebnost sta pogodila vrste pravljičnih tradicij. Med drugim mu pripisujejo ustanovitev tako imenovane «Okrogle mize». Okoli te mize so posedli, enaki med enakimi vsi vitezi, ki so bili verni kralju Artuju. Med temi vitezi je bil posebno pomemben Lancillotto del lago. Ta je bil edini sin pokojnega kralja Bana de Benoic ter je preživel svoja mlada leta pri vili Viviane, ki so jo imenovali tudi Jezerska gospa. Ko je dopolnil svoje 18. leto je Lancillotto jezdil skozi gozd, a nenadoma je zaslišal skrivnosten glas. Bil je to čarovnik Merlino, ki ga je Viviane prisilila, da živi v majhnem zračnem mehurju. Merlino, ki se hoče maščevati nad Viviane, svetuje mladeniču, naj gre proč ter se poveže s kraljem Ar-tujem. Lancillotto je trdno sklenil, da bo šel do kralja. Zato se Viviane vda ter ga sama popelje na dvor. Na poti se srečata s kraljem in njegovimi dvorjani. Viviane predstavi mladeniča kralju, ki ga izroči Ivainu, ki bo odslej njegov učitelj
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	UOMO O VEGETALE?
Komedijo je spisal Scott Fitzgerald že pred mnogimi leti, t°' da javnosti je bila posredovana šele leta 1972. Francoska obdelava dela je bila deležna velikega uspeha. Komedija posreduje oblike življenja v ZDA za časa prohibicionizma
22.45	Literarne nagrade
«Sila» in «Campione d’Italia»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.50 Vojaška parada ob dnevu osvoboditve
15.00	Morda vas zanima: Ob 30-letnici osvoboditve
15.30	Vojaška parada ob dnevu osvoboditve
16.45	Po poteh partizanske Ljubljane
18.50 Pesmi borbe in zmag
19.D Risanka
19.30	TV DNEVNIK
19.45	Spominski zapis in odkritje spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu
21.00	«TO LJUDSTVO BO ŽIVELO» — celovečerni film
April 1941. Nemci so napadli Jugoslavijo. V malo vas pon Grmče pride Ivan, da bi pomagal pri organizaciji odpora proti okupatorju. Tu spozna Jagodo — med njima se vnarn® ljubezen. Sovražnikova ofenziva ju loči. Ljudstvo se je enodomno odzvalo pozivu k vstaji in prodirajoči okupator ima velike izgube. Ivan je mojster za razstreljevanje p"og in sovražnih vlakov; vsaka velika eksplozija, ki jo Jagoda sliši dokazuje, da je Ivan živ in da jo pozdravlja. Jagoda aktivno sodeluje v boju, pomaga partizanom. Sovražna premoč je v®e bolj očitna, Jagoda pade v ujetništvo. Kljub mučenju ne bo izdala pratizanov, rajši bo umrla. Sovražna ofenziva je odbita. Vlak, ki vozi municijo, zapelje na mino, ki jo je Ivan. Pozdrava, ki ga Ivan pošilja Jagodi, pa dekle ne b nikdar slišalo
22.30	«625»
23.05 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.45	Kolesarstvo in lahka atletika
18.50 Namizni tenis, posnetek iz Frankfurta
19.55	Otroški kotiček, risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Past za generala, celovečerni film
22.00	Vojaška parada 1. maja v Beogradu (posnetek)
' RST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Radio za šole; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Slovenska povojna lirika; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.20 V plesnem koraku.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Pisana glasba; 9.00 Barok v glasbi; 6.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.15 Orkester «La Vera Romagna»: 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče lahke glasbe; 15.00 Tretja stran; 16.45 Tops Pops; 17.15 Kulturna panorama; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Parada melodij; 18.30 Zbori;
20.00	Popevke; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Srečanja; 12.10 Filmska glasba; 13.20 Strnjena komedija: 14.05 Odprta linija; 15.10 Za vas mlade; 16.00 Sončnica: 17.35 Program za mladino; 18.05 Lahka
sba; 20.00 Ponovno na SP° lu; 21.15 Turinski koncert.
II. PR_GRAM .30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 P°-ila; 7.40 Pevci lahke glajb3-1 Kako in zakaj?; 8.50 Me>3 ima; 9.55 Plošča za P°levLj 35 Na vaši strani; 12-40 « idimento»; 13.00 Hit Par3 0’. 30 Plošče; 15.40 Glasbeno-g ■ni program; 17.30 P0*ebnf0o0-■taža; 17.50 Telefonski ^
•i; 20.00 Jazz glasba;/1' ooff; 22.50 Človek v noci. SLOVENIJA
.00. 8.00. 10.00, 13'0n0Vilsbe-X), 22.00 Poročila; 8.10 Glas?ke matineja: 9.05 Prenos "voi^ •ade iz Beograda; /■1 mA; me melodije iz fest:.va1^V4n po-Ì0 Kmetijski nasveti; !^
■ke brez besed; 13.30 r v
0	vam...; 14.10 Mladina
10 Poslušalci čestitajo. tj_ isbeni intermezzo; l3' 3 di2ra; c»;	16.45	Glasbena
» Človek in zdravje; // blja.
1	po poteh partizanske J a; 18.05 Ogledalo našega ^ ^
L5 Zvočni signali; 1»;/	,950
iblom Borisa Kovac^ ^
iko noe, otroci !;20.uur.
msnosti ob odkritju spe ^ letu Rozmanu v Ljubljani. ^ :sem planin»; 21.15 Oddaja^ -ju in pomorščakih; r,' fijh; e in zvoki iz logov do - ^ 5 Literarni nokturno,
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
PRVA DIVIZIJA
Visoka zmaga Bora A Tesen poraz Poleta
V prvenstvu dečkov vse naše ekipe poražene
1. DIVIZIJA
Scoglietto — Bor A 44:75 (17:45)
SCOGLIETTO: Moretti 2, Fiore 4, Liguori 6, Reginato 2, Sommadossi 18, Gašperini, Ferfoglia 2, Detela 1, Scammacca 4, Foretti 7.
BOR A: Kraus 11, Guštin 15, Košuta 5, Koren 1, Francia 2, Klobas 27, Vatovec 14.
SODNIKA: Spizzamiglio in Desco (oba iz Trsta).
PON: Detela, Moretti, Scammacca, Reginato in Gašperini.
PROSTI METI: Scoglietto 5:12 in Bor A 21:44.
V	zaostali tekmi prve moške divizije je Bor A po predvidevanju premagal Scoglietto. Borovci so si že v prvem polčasu priigrali veliko prednost, tako da so v drugem delu igre lahko bolj sproščeno zaigrali in tudi zanesljivo zmagali.
Pri domačinih je bil zlasti nevaren Sommadossi, pri Boru pa so na splošno vsi zadovoljili.
edko
* # *
Polet — Edera Milje 64:65
V	zaostali tekmi prve divizije je Polet doma izgubil le za točko razlike, potem ko so bili Openci vse do konca srečanja v vodstvu. Zmagoviti koš so igralci iz Milj dosegli Prav v zadnji sekundi igre.
DEČKI
Bor B — Don Bosco 23:83 (10:46)
BOR B: Husu, Kerpan 5, Brana, Ambrožič 6, Olenik 9, Raseni, šta-var, Jančar 1, Andlovič, Simčič.
SODNIKA: Fegaz in Guerin (oba
Trsta).
PROSTI METI: 5:12.
. V zadnjem kolu prvenstva dečkov Je Bor B izgubil proti Don Boscu. Naši fantje pa so v tem srečanju Pokazali lep napredek, med posamezniki pa bi tokrat omenili Olenika 'n Ambrožiča,
edko
« * »
U0yd _ Bor A	90:39
(46:22)
BOR A: Dovgan 13, Gruden 4, Mazzucca 5, Mesesnel 6, Gombač 3, Canciani 3, Pegan, Slobec 5.
SODNIKA: Valentini in Gilleri iz Trsta.
PROSTI METI: 8:40.
V	nezanimivem srečanju je Lloyd Adriatico visoko premagal borovce, ki so bili slabo organizirani v o-Prambi. Lloyd je našim košarkar-
Prestregel celo vrsto žog. In je tako visoko zmagal. a j-
Canciani
*- # *
Rolet — Flaminio	46:48
(24:26)
Polet je proti močnemu Flaminiu tgubil le za dve točki, potem ko so 'k naši košarkarji v vodstvu po reh časih. Slabo sojenje in nekaj “aPak v ključnih trenutkih so bile .Plovcem usodne.
6.
7.
8.
9.
10.
Zoetemelk (Niz.) Knetemann (Niz.) Talbourdet (Fr.) Salm (Švi.) Pfenninger (Švi.)
7”
9”
10”
NOGOME
Breg — Ponziana	5:2
V prijateljskem srečanju v Dolini je včeraj enajsterica Brega premagala mlado ekipo Ponziane z izidom 5:2.
ZENSKI NOGOMET
BARI, 8. — V mednarodnem srečanju proti reprezentanci ostalega sveta je italijanska ženska državna nogometna reprezentanca igrala neodločeno 3:3.
ZAKLJUČILO SE JE PRVENSTVO 1, ITALIJANSKE KOŠARKARSKE LIGE
Slavje videmskega Snaidera L. Adriatico ostal v ligi
Forst, kljub porazu v zadnjem kolu, je novi italijanski državni prvak
A — 1 LIGA
Italijansko košarkarsko prvenstvo se je zaključilo. Forst, čeprav je v zadnjem kolu izgubil, je novi italijanski prvak, saj si je prvo mesto že priigral v nedeljo, ko je v odločilnem srečanju premagal Ignis z rezultatom 94:71.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Innocenti - Sapori	88:65
Saclà - Jolly	96:81
Sinudyne - Forst	103:91
Ignis - Mobilquattro	103:95
KONČNA LESTVICA Forst Cantù 24, Ignis Varese 22, Innocenti Milan in Sinudyne Bologna 16, Sapori Siena 12, Mobilquat-tro Milan in Saclà Turin 8, Jolly Forlì 6.
A — 2 LIGA (A skupina)
V A skupini tega prvenstva sta v

9. POKAL PRIJATELJSTVA
na dirki po romandiji
Trije Italijani na prvih mestih
PORRENTRUY, 8. - Belgijci so Priborili še eno zmago na med-Wodnì kolesarski dirki po Roman-. li. Druga etapa je namreč pripad-„ Po 187 km dolgi vožnji Patricku Ssreuju.
Lestvica:
Patrick Sercu (Bel.) v 4.57’23” n ® P h. 37,688 km na uro t podefroot (Bel.)
4	Merckx (Bel.)
r'	Rouxel (Fr.)
c Ranizza (It.)
7 “ourreau (Fr.)
'• Delisle (Fr.) o P,avid (Bel.)
10 par,tin.ez (Fr-)
Paolini (It.) vsi v času zmagovalca.
Skupna lestvica po	dveh etapah:
*•	Enrico Paolini	(It.)	9.38'56”
■J Baronchelli (It.) zaost. 2” 4 }’■ Riccomi (It.)
Godefroot (Bel.)	4”
d' Merckx (Bel.)	5”
ZAKLJUČNI TURNIR TUDI ZA DEKLETA
Jutri in v nedeljo bosta v Nabrežini zamejske barve branila Bor in Breg
Po izredno uspelem moškem finalnem turnirju za 9. «Pokal prijateljstva» v odbojki na Reki bodo v soboto in nedeljo prišle na vrsto še odbojkarice. Ženski turnir, ki ga organizira ZSŠDI, bo v občinski telovadnici v Nabrežini. Med našimi ekipami sta si zagotovila na stop v Nabrežini Bor in Breg, Slovenijo pa bosta zastopala Ljubljana in Fužinar z Raven. Ostala dva tekmeca sta Rijeka in Poreč.
Žrebanje skupin je bilo opravljeno že preteklo nedei.jo ob oriliki moškega finala na Reki. V prvi skupini bodo igrale naslednje šesterke: Bor, Ljubljana in Poreč, v drugi pa-Breg, Rijeka in Fužinar. Sestavljen je bil tudi urnik vseh izločilnih tekem, ki bodo v soboto zvečer in nedeljo dopoldan. Odločilne tekme za peto, tretje in prvo mesto pa bodo v popoldanskih urah.
Urnik posamernih tekem je naslednji: sobota, 10. t.m., ob 20.30 Bor - Ljubljana, nato bosta sledili teknji Breg • Rijeka in T^bljana Poreč. •
V nedeljo se bodo izločilne tekme nadaljevale že ob 8.30 s srečanjem Rijeka - Fužinar, nato Poreč - Bor.
Po končani tekmi med Borom in Porečem se bodo igralke vseh šestih ekip udeležile pi-oslave 30-letnice osvoboditve pred spomenikom v Nabrežini. Po končanem svečanem govoru domačega župana se bo turnir nadaljeval z zadnjo izločilno tekmo med Bregom« in Fužinarjem. Ta tekma bi se morala pričeti ob 11.30. Po skupnem kosilu v motelu AGIP v Devinu se bo turnir nadaljeval s sklepnimi tekmami za končni vrstni red. Najprej se bosta pomerili zadnji dve šesterki iz vsake skupine ob 15. uri za peto oziroma šesto mesto, takoj potem pa za tretje in četrto ter končno za prvo mesto. Glede na to, da bodo vse tekme potekale na dva dobljena seta, bi se moralo celotno tekmovanje končati pred osemnajsto uro. Takoj po končanem turnirju bo v telovadnici zaključno nagranje-vanje.
G. F.
I jim edino zmaga še omogočala bor-bo za eno od prvih dveh mest.
Slaba razsvetljava, spolzka tla in bučni navijači, so «modre» tako presenetili, da v prvem setu niso sploh obstajali in je to v rezultatu zelo očitno (15:1).
Kot že na mnogih prejšnjih tekmah, se je moštvo v drugem setu zbralo in z dobrim napadom ter blokom onemogočilo nasprotnika in o-svojilo oba seta .(15:8, 15:5).
Preveč napačnih servisov je «modre» stalo 4. set, v katerem so že vodili s 13:11. V odločilnem petem setu so nekateri igralci popolnoma odpovedali.
Kje so vzroki za tak poraz? Brez dvoma ima Olympia v zadnjem času mnogo težav, kot je zasedena telovadnica, pomanjkanje resnih tekem. «Modri» morajo igrati trening tekme z goriškimi moštvi, ki so mnogo slabša. Vse , to,? jgyiprivedle do upada forme, in to tudi, atletske, ki je bila vedno staikoi orožje «modrih».
Posebna pohvala gre goriškim navijačem, ki sb spremljali ekipo in jo stalno bodrili. Pri tem moramo povedati, da je bila tržaška publika zelo nešportna. Proti takem:« izzivanju bi morala vsa slovenska športna društva skupno protestirati.
V soboto bo Olympia gostovala v Vidmu, kjer bo srečala ekipo PAV Despar. V prvem srečanju so zmagali Videmčani.
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Tretji poraz Olympfe
AGLI Sv. Jakob — Olympia 3:2 (15:1, 8:15, 5:15, 15:13, 15:12)
Olympia je v Trstu doživela svoj tretji poraz v letošnjem prvenstvu. Tekma je bila za «modre» zelo pomembna, saj bi v primeru zmage imeli skoraj matematično gotovost za prestop v višjo ligo. Tudi Tržačani so dali v tej tekmi vse, saj bi
višjo ligo napredovala Brili in Brina. Za določitev ekipe, ki bo izpadla iz lige pa bo potrebno tretje odločilno srečanje med Morettijem in ekipo FAG.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Brindisi - Ausonia	92:73
Brina - FAG	79:70
Brili - Canon	85:79
Moretti - Maxmobili	78:60
KONČNA LESTVICA Brina Rieti 24, Brili Cagliari 22, Canon Benetke 20, Maxmobili Pesaro, Ausonia Genova in Lib. Brindisi 10, FÀG Neapelj in Moretti Chie-ti 8 točk.
A — 2 LIGA (B skupina)
Snaidero je torej po predvidevanju premagal IBP in je tako z enim samim porazom (proti Alcu) napredoval v višjo ligo. V tej skupini so na drugem mestu kar tri ekipe: IBP Rim, Alco Bologna in Duco Mestre. Za določitev ekipe, ki se bo pridružila Snaideru pri napredovanju v višjo ligo, bo torej potreben «mali» turnir treh drugouvrščenih ekip.
Lloyd Adriatico je v zadnji tekmi odpravil Prandoni, ki bo prihodnjo sezono igral v nižji ligi.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Snaidero - IBP Rim	94:93
Duco - Alco	83:82
Lloyd - Prandoni	77:65
Pintinox - Rondine	76:72
KONČNA LESTVICA Snaidero Videm 26, IBP Rim, Alco Bologna in Duco Mestre 18, Pintinox Rim 12, Rondine Brescia in Lloyd Adriatico 8, Alpe Prandoni Bergamo 4.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠPANIJI
Tamames se bliža vodečemu Perureni
URQUIOLA, 8. — Španec Tamames si je zagotovil 150 km dolgo 16. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji.
Etapna lestvica:
1.	Augustin Tamames (Šp.) 4.10’41”
2.	Miguel M. Lasa (Šp.) I.IPOO'
3.	Hennie Kuipers (Niz.)
4 Luis Ocana (Šp.)
5.	Giuseppe Perièlio (It.)
6.	Antonio Martos (Šp.)
7.	Manuel Rego (Port.)
Skupna lestvica:
1.	Perurena (Šp.)
2.	Lasa (Šp.)
3.	Tamames (Šp.)
4.	Ocana (Šp.)
5.	Kulper: «Niz.)
6 Lazcano' (fep.-)1
7.	Perielio (It.)
8.	Mendes (Port.)
9.	Martos (Šp.)
4.11’01
4.11’03”
4.H’16”
4.11’27”
4.1P33”
75.40’34”
75.41’28”
75.41’51”
75.42’4Q”
75.43’21”
75.44'28”
75.44’50”
75.46’13”
75.46’32”
FORMIA, 8. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Formii so dosegli nekaj dobrih rezultatov in so med drugim padli tudi trije italijanski državni rekordi:
Gabriella Dorio je pretekla 1.000 m v 2’40”8 (prej 2’42’'6);
Pietro Mennea je pretekel 300 m v 32”2 (prej 32”9);
Roberto Buccione pa je prehodil 3 km v 12’04”4.
Alpe - Adria
NOVA GORICA, 8. - Poljak Lon-gin Nadolny je osvojil predzadnjo etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria. 130 km dolgo progo od Humina do Nove Gorice je prevozil v 3'04”5.
Lestvica:
Nadolny (Poljska)
Canuti (Italija)
Zakotnik (Jugoslavija)
Takacs (Madžarska)
Donatello (It.) vsi v zmagovalčevem času.
Skupna lestvica:
Preda (It.)	11.44’49"
Da Re (It.) v enakem času Donatello (It.)	zaost. 22”
Zakotnik (Jug.)	35”
Takacs (Madž.) v enakem zaost.
PO TEKMI S PRANDONIJEM
Lloyd rešen
Lloyd Adriatico — Prandoni 77:65 (44:32)
Čeprav Američan Brooks ni bil v najboljši formi je tržaški Lloyd prepričljivo premagal goste iz Bergama in si zagotovil obstanek v A - 2 ligi. Domačini so si že v začetku tekme priborili veliko prednost, katero so obdržali do konca tekme.
Posebno so zadovoljili domači igralci Pozzecco, Januzzo, Forza in Oe-ser.
Sicer pa je bil Prandoni šibka e-kipa. Večina njegovih igralcev sodi v nižjo kategorijo.
Marko
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiB
Slovenski zamejski športniki se letos množično udeležujejo proslav ob 30-letnici osvoboditve, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Na sliki: mladi člani ŠK Kras in ŠD Olimpija so sodelovali tudi na proslavi v zgo-
niški občini, o kateri smo že poroč ali
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Letošnja prvenstva so prinesla našim ekipam precej razočaranj
Kras in Breg sta izpadla iz C lige, novi tretjeligaš pa je postal Bor
Odbojkarska prvenstva v višjih ligah za sezono 1974 - 75 so končana. Niti letošnja prvenstva niso prinesla našim šesterkam posebnega uspeha. Bilo je prav obratno, ker eno napredovanje — Bora v tretjo ligo pri članih ne more kompenzirati nazadovanje Krasa in Brega iz tretje lige. V moški konkurenci smo enega tretjeligaša izguoiii, drugega pa pridobili. V ženski konkurenci pa zaenkrat ne moremo reči kaj takega. Res, prvenstvo prve divizije še ni končano in Sokol ima lepe možnosti za kakovostni skok. Vsekakor pa ne bo odveč če povemo, da smo imeli v bližnji preteklosti kar štiri ekipe v drugi ženski ligi, sedaj pa je ostal Bor edini zastopnik v tretji. Že to dejstvo več kot nazorno kaže veliko nazadovanje naše odbojke na sploh.
Moška C liga
V zadnjih dveh nastopih se je Kras poslovil od prvenstva in tudi od tretje lige z dvema prepričljivima porazoma. To je bil zadnji epilog letos izredno slabega prvenstva, saj so Zgoničani v osemnajstih tekmah zadeli v črno le dvakrat. Tretjo ligo bo (poleg Krasa) zapustil še AGLI iz Montecchia. Po nekaj letih je gasilcem Dall’Acqua le uspelo se prebiti med drugoliga-še. V njegovem poslovilnem nastopu pa je prišlo v Belluno do prekinitve tekme v petem setu, ker so gledalci vdrli na igrišče. Sodnik je srečanje prekinil, toda po vsej verjetnosti se bo zaključila za zeleno mizo s 3:0 v korist Are iz Trenta.
IZIDI ZADNJEGA 18. KOLA
KONČNA LESTVICA JE NASLEDNJA
BELA
Dall’Acqua Trev. SAI Belluno Libertas Trst Ferrcni Verona Marghera Grandi Motori Trst Ara Trento Brusegana AGLI Montecchio Kras Zgonik
18 16
17	15
18	12 18 12 18 9 18 9
17
18 18 18
2 51 12 32 2 47 13 30 6 41 28 24 6 41 28 24 9 36 35 18 9 33 37 14 7 10 30 37 14 5 13 21 46 10 4 14 20 48 8 2 16 16 52 4
Ženska C liga
Po enkratnem letošnjem uspehu naših dveh ekip v predzadnjem kolu, je bilo poslovilno kolo spet grenka pilula za navijače Bora in Brega. Resnici na ljubo pa je potrebno priznati, da so igralke obeh ekip v zadnjem prvenstvenem nastopu zadovoljile. Dolinčanke so bile doma z Mogligno^n Vpnetqm že na pragu prijetnega' presenečenja in so klonile šele po petih setih igre.	«v- v
Tržačanke šo odšle na gostovanje k Sali v Trento močno okrnjene in domačinke se morajo zahvaliti za zadnji dve prvenstveni točki samo pristranskemu sodniku. Na končni lestvici je Bor obtičal na četrtem mestu, kar ne moremo imeti za velik uspeh. Za Breg pa, žal, ni bilo rešitve niti po uspešnem nastopu doma z Libertasom iz Pordenona. V neposrednem obračunu za napredovanje je Marzotto doma v trinajstem kolu premagal Mogliano Veneto in je tako spet postal dru-goligaš.
IZIDI 13. IN 14. KOLA
Lib. Trst — ACLI Montecchio	3:0	Bor —	Corridoni	3:0
Ferroni — Grandi Motori Trst	3:2	Bolzano	— Sala Trento	2:3
Brusegana — Marghera	0:3	Marzotto	— Mogliano Veneto	3:1
Kras — Dall’Acqua	0:3	Breg —	Libertas Pordenon	3:0
SAI Belluno — Ara Trento		Breg —	Mogliano Veneto	2:3
prek. v petem setu		Marzotto	— Bolzano	3:0
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi športnike, da se v nedeljo, 11. maja, polnoštevilno udeležijo na Trgu Goldoni v Trstu
OSREDNJE MANIFESTACIJE OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE TRSTA
Športniki naj se manifestacije udeležijo v športnih dresih in z društvenimi zastavami.
Sala Trento — Bor	3:0
Libertas Pordenon — Corridoni 3:0
KONČNA LESTVICA
Marzotto Valdagno 14 13 Mogliano Veneto 14 12 Sala Trento	14	8
Bor Trst	14	7
Libertas Pordenon 14 6 Breg Dolina	14	5
Bolzano	«	14
Corridoni	14
1	41 13 26
2	39 17 24
6	33 29 16
7	26 28 14 6 8 28 28 12 5 9 24 33 10 4 10 20 33 8 1 13 11 41 2
Moška D liga
Odbojkarjem Bora je povsem u-spel velik met. Škoda, da jim ni uspelo zaključiti uspešno tudi zadnje prvenstvene tekme. Poslovilnega spodrsljaja z Ginnastico iz Pordenona jim ne smemo zameriti.
IZIDI 11. in 12. KOLA
r «KlVi	• ■
Codognato — S. Giorgio	2:3
Ginnastica Pordenon — Dona 3:1 Concordia — Bor	1:3
Bor — Ginnastica Pordenon 0:3 Dona — Codognato	3:2
Quattro Torri — S. Giorgio 3:1
KONČNA LESTVICA
Bor Trst Quattro Torri Ferrara Ginnastica Pordenon S. Giorgio Codognato Mestre Donà Rovigo Concordia Schio
12 11 1 33 11 22 12 9 3 32 15 18
12
12
12
12
12
3 30 15 18 6 24 22 12 9 17 31 6 9 13 31 6
1 11 10 34
1. moška divizija
Naskok Olympie na prvo mesto se je prekinil preteklo soboto v Trstu, ko je AGLI od Sv. Jakoba odpravil Goričane po pravi maratonski bitki. Tri tekme pred koncem prvenstva Olympia spet zaostaja za vodečo Tornano za dve točki. To pa bo izredno težko nadoknaditi. Zastopniki Doma so bili tudi pred domačimi gledalci proti solidnemu PAV Despar brez moči.
IZIDI 14. IN 15. KOLA
Libertas Turjak — Dom Gorica 3:0 R Pozzo — ASF JR	3:0
Fiume Veneto — Torriana 1:3 Olympia — Lambertin Sportivo 3:2 PAV Despar — AGLI Sv. Jakob 3:2 AGLI Sv. Jakob — Olympia 3:2 Lambertin Sportivo — Fiume Veneto	3:0
Torriana — H Pozzo	3:0
ASF JR — Libertas Turjak Dom — PAV Despar
LESTVICA
3:0
0:3
Torriana 26. Olympia in ACLI Sv. Jakob 24, Fiume Veneto in PAV Despar 18, Lambertin Sportivo 12, ASFJR 10, R Pozzo in Libertas Turjak 8, Dom Gorica 2.
PRIHODNJE 16. KOLO
Dom - ASFJR, Libertas - Torriana, D Pozzo - Lambertin Sportivo, Fiume Veneto - ACLI Sv. Jakob, PAV Despar - Olympia.
1. ženska divizija
Zaostanek Sokola za vodečim Vo-ley Ballom iz Pordenona je še naprej enak. Nabrežinke so v zadnjih dveh nastopih zanesljivo odpravile nasprotnika. Še posebej pa velja o-meniti zmago v Vidmu. V slovenskem derbiju je na Proseku Kon-tovel premagal Slogo toda ne brez težav. Igralke Bora so še dvakrat ostale praznih rok.
IZIDI 14. in 15. KOLA
Sloga — Julia	3:0
Sokol - Konto vel (igrana že prej) 3:0
0:3 3:0 3:0 0:3 3:1 0:3 3:2 3:2
Inter — PAV Despar Volley Ball - AGI Torriana — Bor Bor — Volley Bali AGI — Inter PAV Despar — Sokol Kontovel — Sloga Julia — Torriana
LESTVICA
Volley Bali 26, Sokol 22, PAV Despar 20. Kontovel 18. Julia 16, Torriana 14, Sloga in Inter 12, AGI Gorica 8, Bor brez točk. (Sokol in Ju-lia sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE 16. KOLO
Julia — Kontovel, Sloga — PAV Despar, Sokol — AGI, Inter — Bor. Torriana — Volley Bali.
G. F.
BEOGRAD, 8. — Jugoslovan teniška zveza je najprej izklju Franuloviča, ker je ta nastopal nekem turnirju v Južni Afriki. : pa se je Franulovič obvezal, da bo več igral v državah, kjer rasizem še vedno na dnevnem n mu je zveza kazen preklicala.
^ANCI STRLE
51.
PARTIZANSKI
VOLK SAMOTAR
V Starem trgu so ga zasliševali, če ima njegov oče usko in kdo je še v Račni gori. Mali France je govoril e ^ ne. Potem pa se je razvnel, kakor modrijan.
.	* Kraševcev stric pa ima tako puško, da vidi vsako pi-
i0,>> je povedal. «Vi ste nam preklali kotel in vzeli meso. -g. dan je stric ustrelil novo žival in spet smo lahko
Malčka je hotel posvojiti neki italijanski oficir, beli , So z njim imeli svoje račune. Hoteli so ga imeti za lip?; da bi ulovili ali ubili očeta. Zato so ga dali v Na-e s* k Martinovki. To pa so Joškove podkupile. Rekla - ? otroka ne mara, ker je garjav in ušiv. Tako je spet ;a -f * sorodnikom v Vrhniko. Naši ljudje so bili v tistih m dosti bolj prekanjeni od belih izdajalcev, ki jim je koncih pohajala sapa.
«Kakšen pankrt še pride iz gozda,» so tožili. «Odrasel ?oce nobeden... »
,a Ua- Mislili so,' da se bo partizanstvo razsulo, dobivalo Je vse večjo moč. Tudi bojni pohodi za otroškimi gla-i0xt mso nič pomagali. Belim to ni prineslo veljave. Vsi tanrJ11-, ljudie 50 Jih sleJ ko prej prezirali in jim javno P0 edovaii klavrn konec.
Klonili so samo slabotni in bolehni. Med temi je bila tudi starka Ana Kraševec. Zelo jo je prizadelo, da so ji Italijani in belogardisti vse pobrali. Očitala je sinu, češ zakaj da se je vpletel v to reč. Tedaj sta se mlada složno sporekla s starko in ji dokazala, da ni bilo drugačne izbire. Starka je pred tolikimi dokazi popustila. Ostala sta pri njej vso noč.
Zarana 5. februarja 1943 sta Francka in Viktor odšla v gozd. Šla sta v Volčji hrib, kjer so se zbrali in prenočili. Od tu so krenili v snežniške gozdove, da tam poiščejo varnejši kraj in si zgrade novo taborišče, ki je bilo znano kot taborišče Vrhničanov.
Poslej je bilo do Vrhnike daleč. Viktorjeva mati Ana je zaradi osamljenosti in žalosti oslabela. Febiuarja ni preživela. Sosedje so jo pokopali na viševskem pokopališču. Poslej na Viktorjevem domu. kolikor ga je še ostalo, za dolgo ni bilo nikogar več.
Takrat se je veliko govorilo o nemškem porazu pri Stalingradu. Italijani so po tem dogodku postali krotki kakor ovce. Povsod so se samo dobrikali. Tudi v Afriki jim je šlo slabo. Videlo se je, da je njihova zvezda v zatonu. V ljudeh se je javljala nova vera, zlasti mladinci in ženske so se začeli organizirati z novim poletom. V tej smeri so veliko naredili Mara Avsec, Anton Prevec-Dimač in mladi Bogo Kraševec, pa še mnogi drugi...
PO SLEDOVIH SAMOTNEGA STRELCA
Belogardisti iz Pudoba so v januarju in februarju 1943 veliko šarili po gozdu. Partizanov se jim res ni bilo treba bati, saj takrat v gozdovih med Blokami in Snežnikom ni bilo nobene bojne partizanske enote; bili so le kurirji, tehnika, terenci, bolnišnica in civilno taborišče, ki pa so se morali spopadom izmikati in izogibati, morali so skrbe-
ti za to, da ostanejo dobro skriti in nezapaženi. Zaradi vsega tega je belim zrasel greben. Postajali so vse bolj predrzni in so začeli hoditi celo na divji lov po okoliških hribih, dokler se niso 20. februarja 1943 na Knežji njivi hudo opekli.
Zarana tega dne je skupina belogardistov odšla pognat Knežni vrh, kjer se rade zadržujejo košute. Radi bi si bili ustrelili kaj za priboljšek, zakaj menaža iz italijanskih kotlov je bila obilna samo z makaroni in fižolom. Zgodilo pa se je, da se je prav tisto dopoldne na Knežjo njivo pomikala dolga kolona borcev šercerjeve brigade, ki je bila tisto noč krenila iz Malega Loga v Loškem potoku. Beli so udarili ha predhodnico in smrtno zadeli komandirja Jerneja Vidmarja. Borci Lukovega bataljona so takoj jurišali in zavzeli vas. Večina belih se je rešila z begom proti Staremu trgu, trije pa so se zabili v Ovščevo hišo in od tam nudili odpor. Eden izmed njih je bil zelo dober strelec. Smrtno je zadel še obveščevalca Lovra Linca-Jova in čevljarja Antona Anžiča-Marka. Prizanesel ni niti priletnemu domačinu Mlakarju, ki so ga partizani poslali, naj bele pregovori k vdaji. Dumdumka mu je raztrgala žilo utripalnico na stegnu leve noge in je izkrvavel.
Odpor treh belih zagrizencev pa je bil zaman. Lukovi borci so počasi in previdno stiskali obroč, druga dva bataljona pa sta zasedla položaje od Golega vrha proti Markovcu ter dvakrat z jurišem zavrnila sovražne okrepitve. Po hudih mukah in domiselnem napadu je popoldne ob petnajstih tudi Lukovim borcem uspelo ugonobiti vse tri zabunkane belogardiste. O bojih na Knežji njivi in na dostopih k njej je Tone Vidmar-Luka zapisal v svoj dnevnik, da je belih in Italijanov padlo kakih 14, italijansko poročilo pa govori o dveh mrtvih in treh ranjenih Italijanih ter o sedmih mrtvih in petih ranjenih belogardistih.
Beli so dobili dober pouk in nekaj časa so bili čisto
poparjeni. Na divji lov v gozd se niso več upali. Pač pa s nekaj izvedeli o preskrbovalnih civilnega taborišča in skl< nili so jim postaviti zasedo. Namenili so se, da napadej družinske očete, ki se jim niso zdeli dovolj vojaško izui jeni. Tako bi po lahki poti prišli do zmage.
To umazano nalogo so prevzeli kozarski belogardist V njihovo zasedo na Cinkovcu so 11. aprila 1943 zašli Ivan Petrič-Božo iz Markovca, Anton Mlakar z Babne Pc lice in Lojze Matevžič (Petruščkov) iz Vrhnike. Ivana P« triča-Boža, očeta petih otrok, je Županov iz Kozarišč za<k v vrat, da je na begu izkrvavel, Anton Mlakar je obleži na kraju samem, zadet v glavo, zadet pa je bil tudi Lo ze Matevžič.
Takoj, ko so v taborišču Vrhničanov zaslišali strel na Cinkovcu, sta Viktor Kraševec in Janez Gerì odšla patruljo. Iz tega se vidi, kako hitro in dosledno je Vikto vojaško ukrepal. Hotel je imeti takoj pojasnilo, kaj s je zgodilo, hotel je posredovati, ker je vedel, da je učir kovita samo takojšnja pomoč. Ni se ustrašil možnosti, d tako lahko tudi sam zaide pred cevi sovražnikov. Kak prav je ravnal, se je kmalu pokazalo.
Viktor in Gerle sta ugotovila, da so jo beli po zločini takoj popihali s Cinkovca. Pobrali niso niti orožja padli: in ranjenih partizanov. Ugotovila sta tudi, da je nekaj pai tizanov že bilo na kraju spopada. Ti so prišli tja čist« slučajno, med njimi je bil Franc Kandare iz Starega trga pobrali so izgubljeno orožje in odšli dalje v skladu z na logo, ki so jo imeli, ne da bi o dogodku kaj poročali taborišče.
Viktor je takoj vedel, da vsi partizani niso mrtvi. 1 Gerletom sta začela preiskovati gozd. Po skrbnem iskanji sta našla Lojzeta Matevžiča, ki je dobil strel skozi pljuča
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9 500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	2ira račun 50101-603-45361 «ADIT. . DZS • 61000 LJublJan«,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izda)a 10 tis,<a T ^ ZTT ' Trst
KM KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
ZAKON 0 JAVNEM REDU
S 322 glasovi za in 187 proti je poslanska zbornica v sredo zvečer po dolgi in mestoma izredno ostri razpravi odobrila vladni zakonski osnutek o javnem redu. Razprava o tem osnutku je bila v zadnjih tednih tako ostra in obširna, da je, kot je bilo pričakovati, odjeknila v italijanskem dnevnem časopisju. Stališča listov se v glavnem niso veliko spremenila, vendar pa poudarjajo antifašistični značaj novega zakona in pozitivno dejstvo, da se je v poslanski zbornici razvila ob členih nove norme obširna in izčrpna razprava. Hkrati vsi listi, z izjemo MontaneEijev.ega «IL GIORNALE», pozitivno ocenjujejo Morov poseg, ki je zavrnil kot provokacijo in zlorabljanje misov-ske glasove in poudaril, da ima zakon izrazit demokratični pečat.
Značilno je, da komentarje novemu zakonu posvečajo predvsem tako imenovani neodvisni listi, medtem ko se glasila strank v glavnem omejujejo le na komentirano kroniko in, kot je pričakovati. poudarjajo prispevke svoje stranke k izboljšavi zakona.
Tako na primer komunistično glasilo «L’UNITA’» posveča razpravi v poslanski zbornici dolg članek, v katerem povzema v glavnem posege komunističnih poslancev ob vsakem členu. Iz članka je razvidno, da je ocena komunistov o komaj izglasovanem zakonu negativna, vendar pa nekoliko manj negativna kot po razpravi v komisiji, ker sta vlada in levosredinska koalicija sprejeli nekatere komunistične popravke. Po mnenju KPI sta pozitivni novosti predvsem dve, in sicer sporočilo predsednika vlade Mora, ki je poudaril, da ima misovska podpora vladnemu zakonskemu predlogu namen razbiti vladno večino, kar pa ne zmanjšuje vrednosti zakona kot takega in tudi ne izrazito demokratičnega značaja novega ukrepa. Druga pozitivna točka je po mnenju komunističnega glasila dejstvo, da je zakon zaostril kazni, ki jih predvideva za fašistično rovarjenje zakon iz leta 1952. Kljub* tem dvem pozitivnim platem pa je globalna ocena komunistov negativna, ker zakon ogroža demokratične svoboščine.
Prav tako se tudi socialistično glasilo «AVANTI» v svoji današnji številki o seji v parlamentu omejuje le na komentirano kroniko, v kateri poudarja doprinos socialistov k izboljšavi zakona in pozitivnost Morove izjave, ki djije novi normi izrazit demokratični pečat. čeprav je skoraj vsa socialistična poslanska skupina disciplinirano glasovala za odobritev zakona, pa je stranka kljub temu razdeljena na dva velika tabora. Tajnik De Martino in njegova struja so odločno podprli zakon, medtem ko se je levica na seji strankinega vodstva izrekla proti novi normi. Ta razdvojenost v stranki pride do izraza tudi v poročilu o seji strankinega vodstva, ki ga objavlja «Avanti» na prvi strani. V njem se poudarja, kako je vodstvo sklenilo odobriti zakonski predlog zlasti še ko je Moro zavzel odločno negativno stališče do rovarjenja misovcev. Hkrati pa list objavlja tudi sporočila levičarskih struj, ki poudarjata, kako so odločno proti vladnemu osnutku in jim zlasti dejstvo, da je MSI sklenil glasovati za zakonski osnutek vzbuja hude pomisleke. Obe levičarski struji sta kljub temu glasovali za zakon, vendar kot že rečeno le iz strankarske discipline.
Tudi Montanellijev «IL GIORNALE» se omejuje v glavnem na poročilo o delu poslanske zbornice in poudarja predvsem razkol v levosredinski koaliciji in s tem v zvezi, čeprav zavito in prikrito, obsoja socialiste, ki so se ob glasovanju za nekatere člene pridružili komunistom. List tudi povsem prezira pomen Morove izjave o stališču MSI, in poudarja, kako je bil doprinos misovcev pri glasovanju za nekatere člene odločilen.
Milanski «IL GIORNO» v svojem uvodnem članku «Una prova di responsabilità» uvodoma ugotavlja, da so socialisti pozitivno rešili svoje vprašanje vesti ob vladnem zakonskem osnutku po dolgih telefonskih pogovorih med Morom in De Martinom in so privolili v o-dobritev zakona šele, ko se je ministrski predsednik odločil in obsodil početje misovcev. List zelo poudarja pozitivno vlogo, ki jo je imel Moro v posredovanju med strankami in je s svojim odločnim stališčem preprečil razkol, ki bi brez dvoma pokopal vlado. Ta je med razpravo v komisiji in nato v poslanski zbornici zavzela zelo prožno stališče in osvojila marsikatere popravke, ki so jih predlagali poslanci. Izčrpna in poglobljena razprava v zbornici — ugotavlja «D Giorno» — je bila v tem primeru kot protiutež naglici, s katero so vladni izvedenci sestavili zakonski osnutek in ki je vzbudila precej pomislekov pravd-nikov in levičarskih struj združenja sodnikov. Ne moremo sicer trditi, da besedilo, ki ga je odobrila poslanska zbornica, ne vzbuja več pomislekov v juristih, neoporečno dejstvo pa je vsekakor, da ima ta formulacija zakonskih norm veliko izrazitejši antifašistični pečat.
Prav nobenega dvoma ni — nadaljuje milanski časnik — da je skrb za upravne volitve 15. junija imela veliko vlogo pri sestavi novega zakona in da se bo polemika med strankami ob tem zakonu nadaljevala tja to volitev. Fanfani
se bo lahko ponašal, da je dal pobudo za zakon in da je dosegel v tem pogledu znaten uspeh, levica pa se bo brez dvoma lahko pohvalila s Stvarnim doprinosom k izboljšavi zakona.
Mimo vseh teh ugotovitev — zaključuje list — pa izvajanje novih zakonskih norm zadeva družbo in državna telesa, ki jih bodo morale izjavati. Zakon hoče biti brez dvoma zelo precizen v svojih ciljih in v vodilni liniji, to pa se bo lahko zgodilo le, če bo politično vodstvo trdno in solidarnost med demokratičnimi silami stvarna tudi po volitvah, 15. junija.
Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» v svojem komentarju «Ma verrà la prova dei fatti» u-vodoma ugotavlja, da so spori in polemike ob zakonskem osnutku pravosodnega ministra Realeja predvsem sad predvolilnega vzdušja. Vsi dobro vemo, da stranke in politične sile pripisujejo tem volitvam izreden pomen, čeprav gre le za upravne volitve, ki, vsaj teoretično, ne bi smele vplivati na stabilnost vlade. Je že pač tako — poudarja list — da so za italijansko politično življenje značilni občasni pretresi, ki ne spreminjajo ničesar: formule volilne koalicije so več ali manj iste že desetletja in ministrska mesta zasedajo več ali manj isti ljudje. Prav tako se v bistvu ne spreminja razmerje oblasti med KD in njenimi zavezniki kljub temu pa vsi pripisujejo volitvam izre den pomen, saj naj bi pokazale v kakšni meri je italijanski narod na klonjen trem največjim strankam: KD, PSI in KPI.
Če je vsakdanja stvarnost na rekovala nujnost novih ukrepov v obrambo javnega reda in italijanske demokracije — nadaljuje «CORRIERE DELLA SERA»— pa je brez dvoma predvolilno vzdušje botrovalo ostrim polemikam med vlado in strankami ob sestavljanju besedila novega zakona. To dokazuje ravnanje treh glavnih strank. KD se je najbolj zavzela za nov zakon o javnem redu, ko pa je dosegla svoj cilj je z dobro mero prožnosti sprejela popravke, ki so jih predlagali vladni partnerji. PSI se je razbil na dva dela in to predvsem, ker sta levičarski struji zelo občutljivi za kritike, ki prihajajo iz vrst izven-parlamentarnih skupin in levičarskih intelektualcev,- ■ ; Prav «zaradi tega pa je naklep MSI, da glasu je za izrazito * protifašistični zai kon spravil v zagato predvsem socialiste. In končno še KPI, ki je izbrala vmesno pot: zavrnila je napade izvenparlamentarcev in levičarskih pravdnikov na zakon, hkrati pa je v parlamentu odločno poudarila svoj «NE» vladnemu zakonskemu predlogu. S tem pa so si komunisti zagotovili večjo svo bodo v volilni kampanji in značilno je, da so začeli ostro polemiko s KD zaradi «političnega ukrepanja» za javni red.
Vprašanje pa je — zaključuje milanski list — do kakšne mere bo tako kompliciran zakon lahko res koristil boju proti prevratništvu in kriminalu. Odgovor bodo dali prihodnji meseci, ko bo volilna vihra mimo. Vlada je dobro prestala to težko preizkušnjo, sedaj pa mora dobro uporabiti novo orodje, ki ga ima v rokah: bolj kot predvolilni računi vse-1 strank nas kot državljane zanima, da se enkrat za vselej iztrebi neofašistična golazen in se preprečijo tudi nasilni povračilni izpadi.
Turinska «STAMPA» v svojem komentarju «Misure eccezionali» u-vodoma ugotavlja, da je razprava po zakonu o javnem redu vrnila parlamentu tisti ugled, ki ga je v zadnjem času izgubil. Razprava je mestoma okrnila osnovni koncept vladnega zakona, vendar pa je ta sedaj bolj učinkovit spričo vseh popravkov, ki so bili sprejeti. Prav zaradi tega, je poslanska zbornica tokrat res bila zakonodajni organ v najboljšem pomenu besede in se je izognila pogubnemu asemblea-rizmu, ki je bil značilen za nekatere prejšnje kočljive razprave.
Kar zadeva ravnanje socialistov je «STAMPA» mnenja, da so se ravnali po dveh vodilih: prvič da so stranka vladne večine in drugič, da upoštevajo zahteve svojih volivcev. Prav zaradi tega so u-pravičeno zahtevali od Mora, naj jasno potrdi antifašistični značaj zakona, hkrati pa so se vzdržali ob glasovanju nekega člena (ne da bi s tem spravili v nevarnost o-dobritev zakona v celoti) predvsem da bi preprečili globlji razkol med strujo tajnika De Martina in levičarskima strujama Mancinija in Lombardija.
Ob koncu turinski list ugotavlja da je zakon, ki ga je izglasovala poslanska zbornica izreden in ga opravičujejo izredne razmere, v katerih živimo. Nova določila dajejo znatno večjo oblast policiji in sodstvu in od teh dveh teles bo odvisno, če bo zakon le tehnično orodje, ki bo omogočilo u-činkovitejši boj proti kriminalu, ali pa bo predstavljal resno nevarnost za italijansko demokracijo. Upati bi bilo, da bi v vsaki demokratični državi vsi državni organi morali ravnati demokratično, kljub temu pa je strogo nadzorstvo vlade in parlamenta nujno. Vsekakor pa — pripominja ob koncu list — čas bi bil, da se končno začne demo kratična in korenita preosnova zakonika tako, da Italiji ne bo tre ba več segati, razen v izjemnih primerih, po bolje ali slabše zasnovanih začasnih in izrednih ukrepih.
Venec osvoboditeljem Beograda
Predstavniki tujih delegacij.
ki prisostvujejo proslavam ob dnevu zmage v jugoslovanski prestolnici, so včeraj položili venec na spomenik osvoboditeljem Beograda.
POMEMBEN KORAK NAPREJ PRI REŠEVANJU KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU?
V kratkem na Dunaju prvo srečanje med arabskimi in izraelskimi socialisti
Vest o sestanku je sporočila telavivska radijska postaja in jo je posredno potrdil avstrijski kancler ■ Prihodnji teden začetek Saaatovega obiska v arabskih državah in v SFRJ
TEL AVIV, 8. — Izraelska radijska postaja je sporočila, da se bodo v prihodnjih šestih tednih predstavniki izraelske laburistične stranke sestali z zastopniki arabske socialistične zveze, ki je edina egiptovska stranka. Pobudo za srečanje je dal avstrijski kancler Bruno Krei-sky, ki se je pred nedavnim vrnil z obiska v arabskih državah.
Vesti o domnevnem srečanju so še zelo skope in pomanjkljive, da bi se lahko že spuščali v ocenjevanje, kaj lahko pomenijo v okviru pobud za reševanje krize na Bliž-
giptovski delegaciji pa naj bi načeloval neki Ranen, čigar funkcije niso znane.
Vest je potrdil tudi avstrijski notranji minister Kreisky, ki je vsekakor znatno omejil pomen srečanja. Poudaril je, da je v zadnjem času imel več stikov z arabskimi in izraelskimi voditelji, ki vsekakor niso še tako trdni, da bi lahko prevzel vlogo posredovalca med Izraelci in Egipčani. Poudaril je tudi, da se bodo predstavniki obeh socialističnih stranic udeležili mednarodne konference o energetskih
njem vzhodu. Vsekakor po sporočilu vprašanjih, za katero so dali po-
telavivske radijske postaje naj bi avstrijski kancler pred dvema tednoma poklical na Dunaj šefa urada za zunanje zadeve izraelske laburistične stranke in ga seznanil z|
egiptovskim predlogom o sestanku med zastopniki obeh socialističnih strank. Predlog naj bi izraelski zunanji minister Alon sprejel z velikim zadovoljstvom. Kje in kako bo prišlo do srečanja ni znano, govori pa se o Dunaju. Politični komentatorji domnevajo, da bo izraelsko delegacijo vodil šef urada za zunanjo politiko laburistične stranke Gad, e-
budo avstrijski socialisti. V tem okviru naj bi potekalo tudi neposredno srečanje med arabskimi in izraelskimi voditelji.
V arabskih državah in zlasti v
iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiB
Smrt voditelja KP Južne Afrike
Fi-
CAPETOWN, 8. — Abram scher. bivši voditelj južnoafriške komunistične partije, je danes v starosti 66 let umrl v Bloemfonteinu. Leta 1966 so ga obtožili organizacije sabotažnih dejanj, zaradi česar so ga obsodili na dosmrtno ječo. Zaradi neozdravljive bolezni so Fischerja premestili v jetniško bol-nišniško sobo in ker so spoznali, da je njegovo zdravstveno stanje brezupno, so mu dovolili, da se je preselil k bratu v Bloemfontein. Vsekakor bi se moral vrniti v zapor 10. junija letos.
Fischer se je rodil 1908. leta kot sin «Afrikanerjev» v Bloemfonteinu. Spočetka, tudi ko je'diplomiral za odvetnika, je kazalo, da bo po-bornik 'belega -stetablishmenta». Toda ko se je mladi Fischer, bilo mu je komaj 24 let, podal v svet, kjer je hotel izpopolniti svoje študije, je marsilcaj spoznal. Po študiju v Oxfordu, v evropskih državah in tudi v Sovjetski zvezi, se je oprijel marksistične ideje in tako se je ob povratku domov vpisal v komunistično partijo.
UGRABILI SO GA V SREDO ZVEČER V VERONI
Ugrabitelji zahtevajo dve milijardi lir za izpustitev premožnega tovarnarja
Med povratkom domov so ga neznanci prestregli in odpeljali neznanokam
VERONA, 8. — V Veroni, kjer so v zadnjem času ugrabili kar tri o-sebe, so se ponovno pojavili ugrabitelji: tokrat so odpeljali neznano kam lastnika ene najVečjih tovarn čevljev na tem področju, 60-letnega Iva Antoninija. Ker se industrijec sinoči po telefonskem obvestilu ob 20. uri ni vrnil domov, je njegova žena, Luigina Lorenzini, obvestila 29Tet.no hčerko Ničlo, ki je poročena s funkcionarjem tovarne in nato sina, 26-letnega Sergia, ki je bil po opravkih v Rimu. Ta se je z aero-taksijem vrnil domov, medtem pa so obvestili okrog 22. ure policijske organe.
Preiskovalci iz Verone, katerim so se pridružili strokovnjaki Criminal-pola, so se nemudoma spravili na Med procesom je Fischer odločno delo, vendar o Antoniniju niso našli
zavrnil obtožbo, da je podpiral južnoafriške gverilce, ki so se borili proti vladi. Ko so zvedeli za njegovo kritično zdravstveno stanje so številne osebnosti z vseh delov sveta pozvale Vorsterjevo vlado, da komunističnega voditelja izpusti na svobodo.
nobenega sledu. Na podlagi pričevanj očividcev so ugotovili le, da so Antoninija med povratkom domov z rdečim fiatom 125 prestregli nedaleč od njegove tovarne v industrijski coni kar s tremi hitrimi avtomobili. Zelo verjetno so ugrabitelji, kot so storili že pred časom z ugrabljenim
niiimiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiii
PREISKAVA POTEKA V
VSE SMERI
Za kasatijskim svetnikom Di Gennarom nobenega sledu
Pred izginotjem je bil na večerji z znanko - Preiskovalci ne verujejo v možnosti ugrabitve ali političnega maščevanja
predsednikom nogometnega veronskega kluba Saveriom Garonzijem, stopili v Antoninijevo vozilo in in-dustrijca prisilili, da jih je odpeljal na že določeno mesto. Ugotovili so, ker so pač tam našli Antoninijev avto, da so ugrabitelji prisilili Antoninija, da je vstopil v njihovo vozilo, ki jih je čakalo na odcepu avtoceste, ki vodi v Bergamo, grav na mestu, kjer je mreža pretrgana. Steze do avtoceste in nenavadnega prehoda se po navadi poslužujejo vojaki, ko nameravajo z avtostopom domov. Verjetno so ugrabitelji poznali to podrobnost, možno pa je, da so po naključju izbrali ta kraj.
Da so Antoninija ugrabili je potrdil eden od njegovih sinov, ki pa iz razumljivih razlogov ni hotel časnikarjem pojasniti nobene podrobnosti. Izvedelo se je, da so svojci industrijca preko tiska opozorili u-grabitelje, da je Antonini bolan in da potrebuje določena zdravila.
Ivo Antonini, ki vodi tovarno, v kateri je zaposlenih 600 oseb, je bil zelo natančen in reden človek. Vedilo ob isti uri je zapuščal tovarno, zaradi česar ugrabiteljem ni bilo treba dolgo čakati nanj na cesti, ki jo je prevozil redno vsak dan. Industrijec je med najbolj premožnimi Verončani: na seznamu davkoplačevalcev je na 21. mestu s 6 milijoni obdavčljivega dohodka.
Vse kaže, da so ugrabitelji že stopili v stik s svojci ugrabljenega industrijca in da so zahtevali dve milijardi lir odkupine. Jasno je, da niso ne svojci ne preiskovalni organi potrdili te vesti.
RIM, .8. — Nobene vesti, niti sledu o SITetnem kasacijskem svetniku Giuseppeju Di Gennaru, ki ga pogrešajo od torka zvečer. Čeprav je preteklo 48 ur po njegovem tajin-stvenem izginotju, ni mogoče govo1 riti o ugrabitvi, še posebno, ker ni nihče zahteval odkupnine niti ni javil pogojev za izpustitev. Ugrabitev iz političnih razlogov tudi ne pride v poštev, ker je bil Di Gennaro znan, če ne kot demokrat, vsaj kot kolikor toliko napreden človek, ki se je potegoval za uvedbo modemih sistemov kazni. Predvsem se je potegoval za skandinavski ali ameriški način «probationa», to je nekake svobode pod nadzorstvom za tiste ljudi, ki so se omadeževali tudi s hujšimi zločini, a jih je bilo treba pripisati bolj naključju.
Ker skoraj vsi, ki poznajo Di Gen-nara, izključujejo možnost «politič-nefa maščevanja», '• so preiskovalci mnenja, da je vsej zadevi «botrovala ženska roka». Predvsem so u-gotovili,- da se je Di Gennaro podal v torek na večerjo v ženski družbi in da je žensko med 22.30 in 23. uro spremil tudi domov. Preiskovalni organi so seveda žensko zaslišali in tudi njen mož je moral povedati, kaj meni o zadevi. Predvsem pa je sumljivo dejstvo, da so avto kasa-cijskega svetnika, ki je bil znan v modemih krogih in se je kot izvedenec za vprašanja ureditve jet-nišnic večkrat udeleževal v Italiji in tujini strokovnih simpozijev, našli v odročnem področju ob olimpijskem stadionu, kamor se najraje zatekajo zaljubljeni pari. še bolj čudno je. da so na zadnjem sedežu našli pralen usnjen tul za samokres. Znano je, da imajo sodni funkcionarji, posebno po ugrabitvi sodnika Sossija, pravico do orožnega lista in da je Di Gennaro krožil oborožen. Znakov nasilja v avtu; kasa-
cijskega sodnika, ki je sicer z odbijači trčil ob ograjo pred vhodom v olimpijski stadion, niso našli, toda dejstvo, da je zmanjkal samo-
Novi obtežilni priči na procesu Bozano
GENOVA, 8. — Zelo verjetno bo
genovsko prizivno porotno sodišče,
ki obravnava primer Lorenza Bo-
kre« in ria sn bije nrenmve v avto 1 Zana' katerega SO V prvi Stopnji Kres iri da so pile preproge v avto 0pr0sy]j zar.a(ji pomanjkanja doka-
premaknjene je preiskovalne orga- ' 7QV obtožbe uffra^vp ^ nmJnra mla.
ne prisililo, da so se lotili pregleda
okolice s policijskimi psi, medtem ko so agenti policije pregledali rečno dno v bližnji okolici stadiona. O kasacijskem svetniku niso našli 'nobenih'sledov in niti elementov, ki bi preiskovalce spravili na kolikor toliko sprejemljivo sled. Vsekakor se preiskava, ki jo vodijo karabinjerji in organi javne varnosti, nadaljuje kot sami pravijo... v vse smeri.
Proti večeru so se v sodni palači sestali sodni in policijski preiskovalni organi, ki so proučili izsledke preiskave 30 ur po skrivnostnem izginotju Di Gennara. Preiskovalci so mnenja, da o ugrabitvi ni, mogoče govoriti in da je treba iskati vzroke izginotja v osebnem življenju kasacijskega svetnika. Obstajajo tri možnosti: umor, samomor ali pa je Di Gennaro namerno izginil.
Vsekakor so z zasliševanjem nekaterih oseb, ki so v torek zvečer videli Di Gennara pred izginotjem, ugotovili, da je bil kasacijski svetnik tistega večera na večerji z znanko, s katero je bil sentimentalno povezan, v restavraciji cassijske u-lice. Po večerji sta odšla v žnanki-no stanovanje, kjer sta se nekaj časa zadržala, okoli 23. ure pa naj bi se, po izjavah njegove znanke, Di Gennaro poslovit in odšel.
Kaj se je potem zgodilo ni znano. Dejstvo je, da je Di Gennaro izginil brez sledu. Vsekakor mora imeti policija kake važnejše elemente v rokah, če je odredila pregled dna Tevere, ki je nekaj stotin metrov od kraja, kjer so včeraj zjutraj našli Di Gennarov avto.
de Milene Sutter, zaslišalo dve novi priči, ki trdita, da sta tistega dne, ko je izginila Milena Sutter, videla Bozana z rdečim spyderjem na cesti, ki pelje na hrib Fasce. Povedati je treba, da so nekateri videli na
tem hribu Bozana z Mileno, za katero se prav tu izgubijo vsi sledovi. Med preiskavo nikakor niso mogli u-gotoviti kako je Bozano pripeljal Mileno do tja in to zaradi tega, ker fanta ni nihče, kljub prometni cesti, opazil.
Sedaj pa sta se javili dve priči, ki sicer trdita, da sta hotela že med prvim proceSòtàf’'stopiti v stik z odvetniki zasebne stranke, kar pa se jima ni posfečilo. Tokrat pa ju bodo zaslišali, ker je njuno pričevanje izrednega pomena. Bozanov odvetnik sicer dvomi o verodostojnosti prič, vendar je dodal, da se zaradi ugotovitve resnice ne bo uprl zasliševanju. Tudi Bozano, ki noče prisostvovati procesu, ker je prepričan, da so predsednik in porotniki njemu sovražno razpoloženi, je izjavil, da je smešno kar trdita obe priči. Če sta hotela pričati že na prvostopenjskem procesu pred štirimi leti, bi se lahko prijavila policiji ali karabinjerjem. Vsekakor se je zvedelo, da so karabinjerji opozorili obe priči, da sta «na razpolago sodnemu zboru».
Kairu niso doslej ne potrdili ne demantirali te vesti, ki ima poleg velikega pomena neposrednih stikov, morda prvih v zgodovini krize na Bližnjem vzhodu, med nasprotujočima si taboroma, tudi pomen, da dokazuje, da se na tem področju j nekaj premika.
Bolj kot neposrednim stikom z Izraelom je pozornost arabskih sred-|štev javnega obveščanja posvečena I skorajšnjemu potovanju predsednika J Sadata v arabske države in v Evropo, kjer se bo 1. in 2. junija sestal z ameriškim predsednikom Fordom. Arabski tisk pripisuje temu srečanju velik pomen v okviru naporov za reševanje krize, zlasti še — tako trdijo v Kairu — ker mora Ford po porazu v Indokini znova u-veljaviti ugled ZDA in okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu. Zato so prepričani, da bo Washington napel vse sile, da prispeva h krepkemu koraku naprej na poti miroljubnega reševanja bližnjevzhod-nega vprašanja.
Prihodnji mesec bo za Egipt odločilnega pomena. V ponedeljek bo predsednik Sadat odpotoval na dolgo potovanje po arabskih državah in v Jugoslavijo. V Kuvajtu, Jordaniji, Iraku in Siriji bodo pogovori v glavnem posvečeni odnosom do velesil in reševanju krize. Egipt upa, da se Jugoslavija z mednarod-1 nim prestižem, ki ga uživa, anga- J žira še 'bolj kot' doslej v iskanju ' rešitve krize in še močneje podprle prizadevanja arabskega sveta.
In končno se bo predsednik Egipta sestal v začetku junija v Salzburgu z ameriškim predsednikom Fordom, kateremu bo orisal stališča arabskih držav do vprašanja odnosov z Izraelom. Nobenega dvoma ni, da bo kot v preteklosti zahteval umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj. Najtrši oreh -ri1 reševanju krize pa je še vedno sta- j lišče Izraela, ki zahteva kot pro-1 tiutež za vsako svojo ozemeljsko1 koncesijo politične obveze z arab-1 ske strani, poleg tega pa, kot je ! pouaaril tudi danes obrambni mi-1 nister Peres, se noče umakniti | v meje izpred vojne 1967. leta. Ne-
kaj dni po sestanku s Fordom bo Sadat prisostvoval svečanosti ob odprtju Sueškega prekopa, kar je brez dvoma dokaz miroljubnih namenov Egipta. Glavno vprašanje pogovorov Sadat - Ford bo torej kako najti globalno ozemeljsko rešitev s posredovanjem ZDA, kajti kot kaže Sovjetska zveza noče neposredno P°' seči v reševanje krize pred sklicanjem ženevske konference, ki j* vse bolj problematična.
ZDA m obeta rekordna letina žita
NEW YORK, 8. — Vse kaže, da bodo letos imeli v ZDA rekordno letino žita. Tako trdijo izvedenci zasebnih tvrdk, ki računajo, da bo znatno presežen rekord milijarde in osemsto milijonov «bushelov» pše-
liiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinmiiiiiiiimiimiHiiiiumi,
SOCIALISTIČNA SKUPINA EVROPSKEGA PARLAMENTA V KOPRU
ZORAVNIKI
IN ZDRAVSTVENA OSKRBA
Ameriška zdravstvena služba, ki jo priznavajo za eno najboljših na svetu, je v zadnjih časih v krizi. Ta je zlasti občutena v Kaliforniji, v zagati pa so tudi v državah New Torka in Michigana. Vzrok krize je res nenavaden vsaj za naše evropske pojme: zavarovalnice so v kratkem potrojile premije za zavarovanje zdravnikom pred morebitnimi profesionalnimi neuspehi.
Paraliza zdravstvene službe je posledica novega odnosa ljudi do zdravnika: nekateri listi so izračunali, da je leta 1969 zavarovalnica plačevala odškodnino za neuspeh za vsakega 23. zdravnika, danes pa je poprečje znatno višje in vsaj vsak deseti zdravnik se mora pred sodiščem braniti obtožbe profesionalne nesposobnosti. Od škodnine so po navadi zelo visoke in gredo od 300 dolarjev do 4 milijonov dolarjev, ki jih je neki zdravnik moral izplačati 13-letnemu dečku, ki je hrom zaradi poškodbe na možganih.
Ameriški tisk, ki posveča dolge analize pojavu, pravi, da jf po - eni strani vzrok krize težnja prebivalstva, da bi obogatelo s pravdami, po drugi tudi nesposobnosti zdravnikov, ki s svojo grabežljivostjo izzivajo jezo prebivalstva. K vsemu temu gre še dodati dejstvo, da zdravniki nočejo sodelovati e državo in vlado, da bi strogo nadzorovali spoštovanje zdravniške etike in spoznanje bolnikov, kako malo jim je koristilo drago zdravljenje kljub toliko razbobnanim in reklamiranim napredkom medicine.
RAZGOVOR 0 MEDSEBOJNEM SODELOVANJU SFRJ IN ES
Z jugoslovanskimi parlamentarci so razpravljali o političnih in ekonomskih vprašanjih
PORTOROŽ, 8. — Skupina socialističnih poslancev v evropskem parlamentu, ki jo vodi njen član predsednik Ludwig Fellermayer, je končala danes svoj dvodnevni obisk na slovenski obali. Po včerajšnjih razgovorih v Portorožu s predstavniki jugoslovanske zvezne in slovenske republiške skupščine, zvezne konference socialistične zveze in zveznega izvršnega sveta, so poslanci socialistične skupine obiskali danes koprski Tomos, kasneje pa so imeli še krajše srečanje s predstavniki skupščine obalnih skupnosti.
OMEJEVANJE DRŽAVLJANSKIH SVOBOŠČIN
Policija preprečila iranje
Sest mladih radikalcev so prijavili sodišču pod obtožbo prekinitve verskega obreda
RIM, 8. — Policijski agenti so danes aretirali šest mladih članov radikalne stranke in jih kasneje izpustili na svobodo, vendar so jih prijavili sodišču pod obtožbo prekinitve verskega obreda in kršitve ukaza oblasti. S komisariata Borgo so javili, da so radikalci med govorom papeža na Trgu Pio KIL začeli zbirati podpise za referendum o splavu. Na ukaz agentov, da se morajo oddaljiti, so se radikalci ulegli na tla in preprečili vsakršen promet.
Tajništvo radikalne stranke pa je ostro protestiralo zaradi nasilja policijskih organov, ki so, kljub temu, da so mladi člani začeli zbirati pod-
pise po končanem papeževem govoru, hoteli gospodovalno spoditi mladince, jih pretepli, jim razbili mizo in s silo odpeljali šest tovarišev. Tajništvo je javilo, da bo voditelje komisariata prijavilo sodišču zaradi nasilja in groženj, preprečevanja zbiranja podpisov za referendum, zaradi nezakonite aretacije, pretepanja in poškodovanja imovine.
Socialistični poslanec Ruggero Orlando je nemudoma zahteval odgovor od notranjega in pravosodnega ministra kakšni verski obredi so bili med zbiranjem podpisov. Ruggero Orlando pravi, da pod krinko svetega leta čestokrat omejujejo osebne in državljanske svoboščine.
Predstavniki samoupravnih organov družbeno - političnih organizacij in vodstva Tomosa so goste po njihovem ogledu proizvodnih obratov tovarne .podrobneje seznanili s sedanjo samoupravno organizacijo tega 2500-članskega kolektiva, z razvojem tovarne, s kooperacijskimi odnosi, z izvozno problematiko ter z urejanjem problemov družbenega standarda zaposlenih.
Predsednik skupščine obalne skupnosti Branko Furlan pa je socialistične poslance evropskega parlamenta seznanil s povojnim gospodarskim in družbenim napredkom tega področja in tudi sežanske občine, s katero 'obala tesno sodeluje. Obenem je pojasnil, kako v konkretnih razmerah na obali urejajo položaj italijanske narodnostne skupnosti ter poudaril pomen najbolj odprte meje na območju treh obalnih in sežanske občine.
Podpredsednika zvezne skupščine Sinanija Hasanija smo ob koncu o-biska naprosili, da bi nam kot vodja jugoslovanske delegacije pojasnil pomen tega prvega srečanja s socialističnimi poslanci evropskega parlamenta.
«Sodim,» je dejal med drugim, «da je bilo srečanje med socialistično skupino Evrope in jugoslovanskimi parlamentarci za jugoslovansko delegacijo zelo koristno. Obravnavali smo vrsto zanimivih vprašanj. Goste je posebno zanimalo, kako gledamo na aktualna mednarodna gibanja, nadalje so se zanimali za razvoj samoupravljanja pri nas, v Jugoslaviji, zlasti še okrog vprašanj, ki zadevajo sodelovanje Jugoslavije s Skupnim evropskim tržiščem. Razgovori so bili v ozračju odprtosti in prijateljstva. Sodim, da je bilo srečanje zelo koristno, kar se tiče bodočega sodelovanja Jugoslavije s Skupnim evropskim tržiščem, kakor tudi glede vprašanj, ki zadevajo jugoslovanske delavce zaposlene v tujini.
L. O. ;
niče, ki so ga dosegli lani. Rekor na letina bo omogočila ZDA zr!a .e izvoz v države, kjer primanjkuj živeža, poleg tega pa se bodo Prefl Vidoma pocenile moka in testenin®
Jugoslovanska IV. armada osvobodila Trst
(Nadaljevanje s 1. strani) __
bataljonov in drugih manjših eaa| se je od leta 1943 skupaj z n borila cela italijanska divizija « ribaldi», ki je bila pri nas tudi u novljena.»	, d.
Ob koncu je jugoslovanski Pre ~j nik opozoril, da je v drugi s^.e].:oni vojni padlo ogromno žrtev. M' __ ljudi — otroci, ženske in	jn
so izgubili življenja v taboriš« plinskih celicah. Milijoni so za no ostali v ruševinah bombardir ^ mest in vasi. Milijoni so Pa b bojnih poljih. «Zato mlade seI)eti je vsega sveta ne smejo dovo ' je naglasil Tito — da bi se koli pojavila fašistična ak_ka ., go dobna nevarnost. Te mračne si
preteklosti ogrozile celotno
člove-
štvo. Poleg desetin in desetin g0 nov ljudi, ki so izgubili žlvljenJte,rjal-bile uničene tudi ogromne p18, ]aV-ne dobrine, ki jih je ustvaril ga ski razred,	delovni ljudje
sveta.»	., tudi
Tito je z jasno besedo 0Pozor faši-na sedanje nevarnosti oživljanj zma. Po njegovem prepričanju nost vsakega	naroda, da ne	ač-
da bi se kdajkoli obnovila ta ^ na ideologija	fašizma in Pje	jah-
bijaško delovanje. Kajti fasiz ko znova povzroči strašno z _ pj-i-vedno je živ, pravi Tito, saj . .;stič-
mer vidimo, kaj vse počnejo ^v. ni reakcionarni elementi v Ita striji, Nemčiji in drugod. 1 ,repile so se v vseh teh državah demokratične,	napredne sile.»	pQ.
Jugoslovanski predsednik 1 jj0 v udaril, da je trideset let 1 enialo miru, vendar	se še vedno	zna.
spoznava in razume resnos ^gka-čaj vsega, kar se je zSoal °’aa jn ° teri nočejo razumeti niti _ e“jnvazijf minuli vojni proti fafistl<rmt. 0 ne^ in imperializmu govorijo Ko na. običajni vojni. To ni točno». sp0. glasil Tito v svojih spomini" {a. ročilih ob 30-letmci zmage šizmoifi.