Štev. 87, T MuMlant, v soboto, dne IS. aprila 1911. Leto XXXIX. as tfelod nebom jasni glasovi velikonočnih zvonov in krog in krog razlito pričakovanje . . . Kmet je odmolil v krogu svoje družine večerno molitev. Vtihnil je nenadoma, kot bi mu zmanjkalo besed in položil molek pred se. Na to jc cela družina poklečala še par trenutkov na klopeh ob oknih in mizi, in še ta ali oni je zmolil očenaš in pristavil na tihem prošnjo, ki mu je bila na duši in ki je ne sme vsakdo slišati. Vse je bilo tiho in mirno, le zdaj pa zdaj se je izvil vzdih, spomin na gorečo molitev in se vzpel pod nebesa . . . Vsedel se je zadnji; gospodar za mizo, zraven žena, z dojenčkom v naročju in drugi otroci na desno in levo; ded pa jc položil trudne kosti na klop ob peči. Gospodar ni prižgal pipe, kot ponavadi; motil bi tobakov dim tesno svečanost; samo pogladil je rjavo brado, po-scjr.no z sivimi niti, ozrl se po družini in izpregovoril. Liberalci in socialna demokracija. V tem oziru pa ga je na laž postavil njegov prijatelj dr.' Tavčar, ki bi tudi rad revolucijo delal kakor dr. Triller, pa se tudi ne upa, On je v tem oziru tudi veliko bolj skromen. Dr. Trillerju je na misli zveza liberalcev in socialnih demokratov. Govoril je v neki gostilni sledeče: »Proti socialnim demokratom se ne bojujemo, ker nas vežejo taka podobna stremljenja, da principialna nasprot-stva v glavnih momentih socialnega in gos}>odarskega vprašanja pri tem boju sploh v poštev ne pridejo, ker so ravno premajhna.« Ta liberalec bi torej rad imel zvezo s socialno demokracijo in jo snubi pri vsaki priložnosti. Toda, kakor vse kaže, tudi socialna demokracija, ki se jc že z marsikom na levo roko poročila, za tega ženina ne mara. (Dobro!) Dr. Tavčar ima drugačen okus. Ljubezen med njim in med ljudmi demokratičnega mišljenja ni velika. Dr. Tavčar se čez vse na svetu boji treh reči: avtomobila, smrti in socialnega demokrata. (Burna veselost.) Če o eni teh reči sliši, postane nervozen. Kadar v deželnem odboru govorimo o bolnici ali o prosekturi, noče dr. Tavčar o tem nič slišali. Še bolj pa sovraži socialno demokracijo, ki mu je pravi gnjus. Kako je to prijateljstvo, ki je liberalci usiljujejo soc. demokraciji, in tudi prijateljstvo do delavstva, pokazalo se je najbolj takrat, ko je izbruhnila stavka v predilnici. Saj so pisali takrat, v »Slov. Narodu«, da smo brez povoda pognali delavstvo v stavko. (Klici: Ni res!) Res pa je, da je naša stranka, ko je pokazala, da je stavka opravičena, pokazala, da se nikomur ne prilizuje in nikogar ne snubi, ampak če kako stvar obljubi, obljubo tucli drži, sc za delavca postavi in pomaga njim, ki so tlačeni. Mesto in dežela. Liberalci sedaj sploh govore na dve plati. V mestu pripovedujejo volilcem, da je naša stranka samo stranka kmetov, ki zastopa koristi veleposestva in latifundij, stranka, ki je kriva, cla se živina draži, da je mleko drago itd. in pravi: če boste s to stranko držali, vas bo popolnoma izstradala. Potem pa gredo liberalci na kmete in okoličan-skim volilcem govorijo prav nasprotno: da bo naša stranka ves kmečki stan na boben spravila. Tako je bilo v Rudniku, kjer je dr. Triller kmetom razlagal, da boj liberalne stranke ni noben verski boj; pripovedoval je, kako dobre katoličane ima liberalna stranka »Jutri bo član vstajenja. Čakali smo nanj, upali da pride in verovali vanj in približal se je. Vsi smo zbrani, kar nas je božja previdnost pustila, razven enega, ki se je izgubil. Vrni nam ga, Bog! In vsi bomo deležni velikega dneva, ki se je približal, ker čakali smo ga vsi, v bedi in trpljenju. Veselite so, otroci; žena, deli radost z menoj in Vi, oče, nasmehljajte se na. stara leta!« Tako jc oznanil kmet vstajenje in bil je v tem trenutku dokaj močnejši in mlajši. Žena mu je dela desnico krog vrata in mladost njegova in moč je preplavila tucli njo, in dojenček jo je začutil, grabeč za njene prsi, zamahnil z ročicami in veselo za klical . . . Otroci so se speli na. prste: začutili so v sebi rast in hrepenenje je hotelo prehiteti moč . . . Starček se je oprijel klopi z obema rokama, odprl usta in brezzobe čeljusti so se mu tako veselo, a obenem tako začudeno smehljale, kot da jc vzrl tisto, kar je iskal celo življenje, za kar jc živel. In krog in krog po izbi se je razpelo veselje, čez obraze svetih podob na steni se je razlil smehljaj; smehljala se je sv. Trojica v črnem okvirju in sam Kristus na razpelu jo nategnil trpeče ust- v svojih vrstah in da naša kmete uničuje in bo vse na boben spravila, ako i zmaga. Tako govorijo liberalci enkrat tako, drugikrat drugače, nobenkrat pa po pravici. šolstvo in S. L. S. Profesor Reisner, čisto nov politik, se je v nekem govoru zaletel v našo stranko, češ, da ni storila nikjer nič za šolstvo in cla je sovražnica šolstva. Kar je naša stranka v deželnem odboru v večini, se je veliko novih razredov odprlo in mnogo novih šol zgradilo. To se je vršilo mnogo hitreje kakor takrat, ko je bila liberalna stranka v večini. Najmanj povoda pa ima ravno profesor Reisner očitati duhovščini terorizem in napadati škofa in duhovščino, kajti edino tem se ima zahvaliti, da je danes profesor. Prišel je brez mature v semenišče, kjer so pa gospodje kmalu spoznali, da ne spada v semenišče. Pokoj, ravnatelj prelat Kulovic pa je dejal: Imejmo ga tu celo leto, da bo imel vsaj varno streho nad seboj in potem naj napravi maturo in gre na vseučilišče. (Čujte 1) Tak človek naj ne govori, da smo mi sovražniki šolstva! (Tako je!) Mi smo mu izposlovali, da je prišel v Ljubljano za profesorja; mi smo mu izposlovali, da je dobil dopust in predujem za učno knjigo, katere clo danes še nismo videli. (Škandal!) Tako nastopajo liberalni govorniki, ki razkladajo svojo modrost po raznih gostilnah. Če pride tak profesor še enkrat med naše ijudi, boelo vedeli kaj je ž njim storiti. L'beralne laži se same zavračajo. Na eni strani pravijo liberalni g«©, vorniki, cla sipljemo denar kmetom, na drugi strani pa pripoveduje prvi govornik Ljubljane (Klic: Ribnikar! — Smeh), da naša stranka tira kmeta v gospodarski polom. V Rudniku je urednik »Slov. Naroda« Pustoslemšek govoril, da nismo za koristi kmeta storili prav ničesar. Po tem jih lahko sodimo, kakor govorijo: na eni strani, da za meščane nismo nič storili, ker samo za kmeta delamo, na drugi strani pa, da tudi za kmete nismo storili nič in da smo se zvezali z njegovimi sovražniki. Ljubljana po potresu. Dr. Triller je rekel: Iz razvalin je dvignil bivši občinski svet Ljubljano in je napravil iz nje rastoče mesto, — kakor da bi sezidal vse nove hiše Hribar. (Veselost.) Če pa pogledamo delovanje občinskega sveta po potresu, mo- ne v milosti poln nasmešek bližajoče se rešitve. Tedaj je zaškrnilo pri vratih, na kljuki se je zganilo in v tečajih, vrata so se odprla in vstopil je popotnik. Palica, ki mu je bila v rokah, jfl trepetala; prestopil je prag nalahno in ho joče, kot bi stopil v svetišče in se bal. da ga svečeniki nc poženejo iz posvečenega kraja., njega, raztrganega in ubogega na telesu in — duši. . . . »Mir vam bodi! . . .« »Mir i tebi, popotnik! Pozdravljen v naši sredi, četudi nam je tuj tvoj obraz in neznana misel, ki te je k nam pripeljala. Povej, od kod jc tvoja pot in kam je tvoj cilj!?« Rekel je gospodar, a vpraševala je cela družina in zrla v tujca. »Od kod prihajam? . . . Poslovil sem se ne vem kdaj in ne vem kje in vzel popotnico ter se podal na pot. Mislil sem: iz teme grem v luč — in ko sem dosegel cilj sem spoznal: iz luči sem prišel v temo. Zavrgel sem popotnico, dar matere moje, katere obraz sem pozabil in tedaj so se mi odprle oči: iz nič sem prišel v nič in ne teme, nc luči ni . . . Nasmehnil sem so: koliko časa sem nosil popotnico, ki mi je bila dana na pot k luči s seboj! Smešno, brezmi-sslno! Nič j* va* in mi blodimo v njem, brez cilja, brez ljubečih, brez kotička, ramo priznati, du takrat ni bilo mož s pravim pogledom na pravem mestu. Ce bi se Ljubljana po potresu zazidala po dobro premišljenem! regularnem načrtu, bi imela naša bela Ljubljana danes vse drugačno lice, kakor je ima. Sicer pa ni zasluga bivšega liberalnega občinskega sveta da je potres podrl staro Ljubljano. (Veselost.) Saj se pripeti lahko tudi kak požar na kmetih, vas pogori in ljudje sezidajo nove lepše hiše. Pri tem odstranijo razne napake. .To bi se lahko zgodilo tudi v Ljubljani po potresu. Toda tukaj je ozir na osebe odločeval: zaradi posameznih oseb so dopustili, da se je spa-kedrala cela Ljnbljana. Kdor je bil go-spodi na magistrata všeč, ta je smel graditi, kakor mu je kazalo. Vzemimo trg pred sodiščem, »Slovenski trg«, kakor ga je ponosno imenoval Hribar. Ta je zaizidan na eni strani z dvonadstropnimi hišami, na drugi pa so samo eno-nadstropne. To bi bil lahko edem najlepših trgov na svetu, podoben na primer Zrinskega trgu v Zagrebu, toda ko se je odločevalo o njem, so bili na magistratu ljudje brez daljšega pogleda, ki niso imeli čistega, očesa za bodočnost. (Klic: Ljudje brez značaja!) Melioračni zaklad. Posebno pa vpijejo liberalci, kako smo Ljubljano strašno oškodovali z desetmilijonskim posojilom. Pripovedujejo, koliko milijonov na leto bo morala plačati Ljubljana, ker se je to posojilo najelo. To posojilo pa sc bo začelo odplačevati šele leta 1929, ko bo odplačan sedanji dolg 8 milijonov, ki ga nismo mi naredili. Lahko smo torej mirni do leta 1929. Med tem pa bo najeti denar že nesel deželi svoje obilne obresti. Če primerjamo rast ljubljanskega mesta z rastjo drugih mest po deželi, vidimo, da Ljubljana veliko bolj počasi raste kakor druga mesta. Ako ne prištejemo vojakov nima še danes niti iO tisoč prebivalcev. Zakaj? Ker je to glavno mesto dežele, iz katere ljudje proč hitijo, ko nimajo doma zaslužka. (Tako je!) Bežijo v Ameriko, Afriko in na Nemško; samo doma ne služijo, ker se ne morejo preživljati v glavnem mestu dežele, kjer procvita poljedelstvo in tudi industrija, za katero so dani vsi predpogoji. Kaj se bo s tem posojilom zgodilo? V prvi vrsti pride v prilog Ljubljani; največji del tega posojila se uporabi za osuševanje ljubljanskega barja. Deželni odbor jc dal to vprašanje jako temeljito in znanstveno proučiti in je po uspehih tega proučevanja prišel do prepričanja, da postane ljubljansko barje, če se bo pravilno osuševalo in potem ž njim pravilno ravnalo, tako rodovitna zemlja, kakor je danes Ba-nat v južni Ogrski. Kolikor bo lepšega sveta v ljubljanski okolici, toliko več bo zaslužila Ljubljana, njeni trgovci in ubrtniki. Poznam kmete, ki ne sodijo tako, kakor liberalni govorniki. Oni prav sodijo, da, če ima kmet denar, dobi (»d tega tudi štacnar svoj vinar in krčpaar svoj prispevek. (Klici: Tako je!) Ne razumem, da liberalci niso prišli že prej na to, da je najetje desetmi-lijonskega posojila škodljivo. Trikrat je bila dotična predloga v deželnem zboru v razpravi in dvakrat so liberalci soglasno zanjo glasovali. Tretjikrat pa so prišli na to, da bi se ta reč dala upo- rabiti v volilne mahinacije, dasi ni bil nobeden izmed njih prepričan, du5bi mogla kakšna, škoda izhajati iz de^et-milijonskoga posojila. Ako da dežolalO milijonov, bo prispevala država s 15 milijoni in občine same bodo tudi prispevale s svoje strani 10 milijonov, £0-rej he bonio razpolagali samo z 10 milijoni, marveč s 35 milijoni. j Mi smo osrednji vladi predložili proračun 38 milijonov kron za najpotrebnejše stvari in rekli: Mi reveži žrtvujemo toliko, zahtevamo pa, naj st. tudi deželi Kranjski iz državne blagajne da kakor drugim deželam. Zahtevamo denar, ki je doslej šel na Češko, Galicijo, Dalmacijo in drugam, sapio na Kranjsko ne. Druge dežele so glede deželne kulture daleč pred nami, ker so znale v pravem času z državno pomočjo izboljšati svoje gospodarske razmere. Šele zadnja tri leta se pri nas v istem smislu dela, in zdaj pridejo razni Jeremije, ki tožijo, da bomo tem potom celo deželo na kant spravili! Še nekaj! Če mi razpisujemo javna dela, se zglašajo za sprejetje podjetniki iz Ljubljane, denur ostane večinoma v Ljubljani, za^užijo pri tem trgovci in obrtniki. La..,o zdaj gradila železnica in svet, ki bi prej nihče nič zanj ne dal, bo naenkrat poskočil v ceni. Kako pride posestnik tkkega zemljišča do tega. da postane v hipu premožen, ko vendar mi vsi plačujemo stroške za železnico. Prav je, da si nekaj tega dobička del i'a dežela in občina. Ljubljana bo dohila vsako leto deleže takih prirastkov na vrednosti, nc da bi z mezincem zganila. Sicer pa ne želim, da bi se stavbišča v Ljubljani še bolj podražila. Električna centrala. Dr. Triller se je enkrat nekod silno zagnal v električno centralo. Kaj pa je s tem? Nikjer nimajo tako dragega električnega toka, kakor v Ljubljani. Marsikdo bi si uredil za svoje stanovanje električno luč, za svoj obrat električni tok, ako bi to ne bilo tako drago. Mi smo se lotili tega vprašanja in hočemo, da bi se cena električnemu toku znižala. Liberalci pravijo, da smo s tem že milijone zapravili — v računih še niso bili nikdar natančni. Toda vsa ta stvar je danes šele v študju in dežela bo naredila tako napravo šele, ko bo račun pokazal, da se bo sama sebe vzdrževala, ne da bi dežela pri tem imela kaj škode. Iz ljubljanske elektrarne stane kilovat na ura 70 h pri razsvetljavi. To je silno drag električni tok! Drugod lahko oddajajo obrtnikom tok za kilovat-no uro z dobičkom po 8 h. v ljubljanski elektrarni pa jih same stane vsaka ki-lovatna ura 29 h. Iz tega sledi, da je ta naprava ponesrečena. Veliko predrago delajo in ne morejo toka tako po ceni oddajati, kakor po drugih mestih. To je stvar, ki jo jo treba ponra-viti; ne bo se pa popravila, če ne pride tudi v obč svetu ljubljanskem do večine S. L. S. Liberalci in projekti. Glede te točke, ki jo vedno meni očitajo, glede vodnih sil, vam lahko povem, da je nekdo svoj čas bivšemu županu Hribarju ponudil vodne sile na prodaj, toda najprvo vprašanje županovo je bilo: Kol ko pa dobim provizije? (Čujmo! Smeh.) Dokler se tako dela, ne bo občinska uprava nikoli pra- vega zadela. Naša dolžnost je da poš. IJemo z magistrata ven ljudi ki tako delajo. (Zivio! Tako jo!) Meni so očitali, da zapravljam mi lijone in napadali v deželnem 'zburu, zakaj to misel študiram; mislim, študirati sme vsak! Zdaj pa je prišel k deželnemu odboru liberalec ki je zahteval, da naj da dežela poldrug milijon za neke projekte ob Savi. (Čujte!) To pa se je zgodilo zaradi tega, ker rabijo denar, da bi zamašili luknje v »Glavni posojilnici«. Tako je liberalno prepričanje! Taki so tisti ljudje, ki so nas napadali, zakaj nismo poldrug milijona tje vrgli, v žrelo »Glavna posojilnice«! Sto vodovodov, ne samo enega. Potem pravijo: Če bi ne bilo nas liberalcev, ali bi imela Ljubljana danes svoj vodovod? Smešno! Naš deželni odbor je napravil že več ko sto vodovodov po deželi, in čudno bi bilo, če bi ga Ljubljana ne dobila. ■ Mestna hranilnica. Nadalje se liberalci hvalijo, da so usiamovili »Ljubljansko mestno hranilnico«. Neukusno in škodljivo je, če se proglasi za političen zavod, ki bi moral ostati izven političnih bojev. Kajti na tisoče ljudi jc, ki so tej hranilnici zaupali svoj denar in ki ne pripadajo liberalni stranki. Kdor proglasi tak zavod za političen institut, je največji škodljivec in sovražnik tistih, ki zavodu nosijo svoj denar. Previden gospodar tako ne ravna. Nikjer na svetu ni primere, da bi se mestne hranilnico proglaševale za strankarske zavode. (Pritrjevanje.) Poleg tega pa liberalci tudi nimajo najmanjšega povoda, da bi se s svojo »Mestno hranilnico« bahali. Ljubljana jc bila ena izmed tistih mest, ki je z ustanovitvijo hranilnice nazadnje pri-capljala. In prepričan sem, da bi je ne ustanovili če bi imeli takrat v Ljubljani kak zavod, v katerega upravnem svetu bi imeli libcralci svoje sedeže in dohodke. (Tako je!) Pa tudi sicer nimajo razloga, da bi se s tem bahali. 26 let je že, kar so »Mestno hranilnico« ustanovili, pa še niti enega vinarja niso mogli dati v dobrodelne namene in v korist ljubljanskega mesta. In kakor zdaj kaže, bo preteklo še 26 let, predno bo mogla »Mestna hranilnica« izpolnovati svoj namen, ker so danes razmere njenega rezervnega zaklada take, da je naložena šele polovica liste vsote, ki je po razmerju s hranilnimi vlogami potrebna. V drugih mestih je drugače! Obrtna šola. Potem se liberalci na svojih shodih silno bahajo z obrtno šolo. Tudi to ni okusno, da proglašajo to šolo za poli-tikum. Mladi ljudje bodo se šli v to šolo učit, ne pa politike. Drugače bi pa seveda bilo, Če bi ta šola dobila na čelo kakega živinozdravnika. (Veselost.) Liberalni govorniki pravijo, da je mesto pri tem napravilo velik profit, ker mu je država odpustila 900.000 K na potresnem posojilu. Po mnenju liberalnih govornikov je mestna občina pri tem napravila izvrstno kupčijo. Stvar pa je taka: Mesto zgradi obrtno šolo in hiša pride državi v last. Naša stranka je takrat rekla, da mora država na svoje stroške zgraditi obrtno šolo, ne pa na račun potresnega posojila. obrazi, žuljave roke, pravica priča: On je! . . . Zakaj nam deliš dvome, ko smo ti ponujali gostoljubnost! Še enkrat: odloži brašnjo, pokliči v srce to, kar si zavrgel in stopi mod nas. Počakali bomo jutra, da pride luč . . . Otroci te bodo ljubili, kot ljubijo mene . . . Samo enega jim ne jemlji! . . .« »Spoznal sem . . .« Stopil jo popotnik za korak proti vratom. »Spoznal si? . . .« » . . . da ni nobenega nad nami.« »Nisi spoznal tega, ker Njegovo bistvo je daleč nad tvojim razumom. Samo pat, ki pelje do Njegovega spoznanja si zagrešil Priznaj temo in luč in začutil boš Boga a prvo ne pozabi: veruj mnogo, mnogo! . . .« »Vera je nesmisel: zavrgel sem jo; tema, in luč je sanja, ki jo razžene življenje; vir vsemu pa jo Bog, vir niča, tedaj ga ni . . .« »Ne skruni moje hiše, ne kliči prekletstvo nad moje otroke!« Izginil je popotnik za vrati in kmet se je sklonil k družini; zakril je z dlanmi obraz in cela družina je čakala v velikem hrepenenju, ki mu je bil primešan grenek dvom; čakala je jutra dneva, luči, vstajenja . . . čakala je pa prihod Gospoda. Počasi in leno so potekale uro . . . »Boga ni! . . .« Zašel je s ceste na stezo med njive; do gležnjev mu je bila mehka, mlada trava, tako prijeten mrak polja ga je objemal in cela širna ravnina ga je pozdravljala. Takrat je začutil večjo osamljenost kot, kdaj prej in vse uboštvo in vsa šibkost mu je stopila pred oči v tako silni podobi, da je prvič zahrepencl po nečem, česar ni prej hotel spoznati. Ljudje ga ne spoznajo več: zavrgli so ga ker jim je v svoji slabosti slabo razodeval. Kdo je, ki ga ljubi? Ali je res brez ljubezni, on, zašel tujec, brez domovja? »Nimam kotička, nimam ljubezni . . .« Spustil se je ob stezi na trato, del culo pod glavo, položil palico ob stran in prekrižal roke na prsih. Tako mehka je bila trava! . . . Utrujenost mu je zginjala iz udov in sladkost ljubezni prstene poljske grudo se mu je razlila kot dragoceno olje, skozi telo . . . Sveža, gorka sapa je plula nad njim; njena žametna roka ga je božala; nalahko je polzela čez čelo in lica, do-kanila se trepalnic in mu odvzela vtru-jenost oči . . . Tam v dalji je zopet gozd; zazvene-lo je skoz oz-ačje, kot bi bili to angelj-ski glasovi . . . In nebo so mu je smehljalo . . . Zaprl je trepalnice, kot bi se branil nečesa . . . »Boga ni! . . .« Odprl je zopet oči in gledal in strmel: Ni bilo več narave krog njega, ki mu je stregla in ga je božala ter mu delila edino ljubezen. Pred njim je stala lepota, polna čudesov. In še je prihajala čaroba od vseh strani. Ljubezen, moč, ki preraja vse ... v vsem veličanstvu je stal pred njim blesk in lil v njegovo dušo svoj sijaj . . . »Božanstvo, to si ti?! . . Tedaj je dosegel zarjo, a menil je: dan je . . . Obrnil je obraz k zemlji in prepla-kal, prevzet od spoznanja, čas od polnoči, pa do prvih žarkov jutra v naročju svojega Boga . . . Zazvonilo je; daleč tam za poljem nekje se je oglasila velikonočna pesem in hitela črez njive v spremstvu Onega, ki jo je rodil ter sc je ustavila ob popotniku. Stopil jc nevidni On k ležečemu in mu je vlil pesem v srce. Ta sc jc zdramil in je pogledal. Začudenja so sc mu potresle ustnice in udanc grozo. Kje jo njegov Bog? Tam v dalji, v megli je, v nerazločnih, bledih obrisih . . . Ne, ni ga več . . . Izginil jc. Pred njim pa stoji člove^ — ne* saj to ni človek!--Veličastni prikazen je ki je ni nikdar slutil . . . KraljevsH zanos ji gleda iz oči, a obenem pastirju vu Ne gre se samo za 900 000 K, marveč za 1,200.000, da lahko za l.l.OUOOO kron, ker faktično ne vemo. koliko se l>o izdalo. Za potresno posojilo 900.000 kron bi se plačevalo 3odstotne obresti v skupnem znesku 27.000 K, za denar pa, s katerim se zida obrtna šola, se mora plačevati vsaj 4 in pol odstotne obresti, in sicer od cele potrebne vsote, kar znaša lahko več ko 60.000 kron na leto. To jc tista sijajna kupčija! (Veselost.) Seveda v gostilnah človek ni tako razpoložen, da bi računal obresti. (Smeh.) Iz tehničnih ozirov smo morali nadaljevanje tega zanimivega govora odložiti do ene prihodnjih številk. V bol! (Nadaljevanje govora dr. Iv. Zajca v »Rokodelskem Domu«.) Stanovanjsko vprašanje. Ob tej priliki bi Vam, gospoda moja, ker smatram, da je stanovanjsko vprašanje za delavstvo največje važnosti, napravil nekaj opazk o delavskih domovih. Skrb za delavska stanovanja, zgodovina o tem vprašanju sega precej daleč v prejšnje stoletje. Od leta 1860. naprej so začela mesta hitro rasti, začele so se graditi železnice, industrija po mestih in drugod se je začela hitro razvijati, tovarne so rastle iz tal, manjše in večje, na stotisoče delavskih mas je pridrlo iskat zaslužka in mesta in industrijalni kraji so morali skrbeti za zgradbo hiš tem delavskim masam. Ako se ozremo v tej dobi na Nemško, vidimo dve smeri, v katerih se je reševalo vprašanje delavskih stanovanj. Eno smer opazimo na severu in severovzhodu Nemčije in središče temu teritoriju je renska pokrajina z mesti Diisseldorf, Crefeld, Elbenfeld in Bar-men. Tam niso pozabili, da je najlepše in najzdravejše bivati v hišah z enim ali največ z dvema stanovanjema, in tako vidimo, da so se mesta razvila v lična delavska mesta s prijaznimi delavskimi domovi, obdanimi od vrtov in zelenja. Ta mala stanovanja so brez dvoma v socialnem in zdravstvenem oziru silno velike vrednosti in tod je delavstvo tudi veliko bolj stalno, tako da ni občutiti skoro nobene fluktua-cije. To vpošteva tudi industrija, ki vsled tega prav močno podpira zgradbo takih domov. Vse drugače so se razvile razmere na vzhodu in jugovzhodu Nemčije z glavnim mestom Berolinom. V Bcro-linu je liberalni kapitalizem ustvaril popolnoma nov tip delavskih hiš. Leta 1870. so začeli bogati izkoriščevalci delavskih mas z zgradbami takozvanih delavskih k a s a r n. Berolin so si vzela za zgled druga nemška mesta in si prilastila moderni »napredek« zgradb delavskih kasarn. V razvoju delavskega stanovanjskega vprašanja delajo delavske kasarne največjo sramoto kulturnemu človeštvu, liberalizem je lahko ponosen na to, da je oče teh delavskih kasarn in te stvari hočejo sedaj seveda posnemati ljubljanski liberalcil (Klici: »Sram jih bodi!«) Nepopisne in sramotne so razmere, ki so vsled tega nastale med proletari-jatom. ki ga je izkoriščal in ga žalibog še izkorišča liberalni kapitalizem po delavskih kasarnah! Ne samo zdravst- vena Statistika, ki priča z Tiepobifnfmi številkami o veliki umrljivosti na tuberkulozi po delavskih kasarnah, marveč tudi kriminalistika piše s kruto roko črna poglavja o moralni pogubi, v katero jo pahnjeno ž njimi ubogo delavstvo Kadar slišim o delavskih kasarnah, se moram zgražati nad tem, zato pa tudi noben vesten človek neče n č j slišati o njih. ker ve, da je reševati vprašanje o delavskih domovih v popolnoma drugi smeri. Seveda se danes še ne morem globljeje spuščati v to vprašanje, ampak eno lahko rečem, da bo naša stranka ravno kar se tiče delavskih domov morala začeti popolnoma novo delo v občinskem svetn. (Bra-vo!) Doslej je to polje še čisto neraz-orano, naši zastopniki v občinskem svetu je bodo morali šele začeti obde-lavati, in jaz sem trclno prepričan, da če bomo s tem delom resno začeli koj v početku. da bo v tem pogledu za delavstvo silno veliko dobrega storjeno. (Odobravanje.) Torej to je ena najvažnejših točk v delovnem našem programu in zato sem se ž njo tudi moral nekoliko dalje pečati. Kako liberalci ljubijo delavstvo. Tudi ni vseeno, v kakih . rokah jc občinski svet, ako nastanejo pri delavcih mezdne vojske. V tem pogledu opozarjam samo na veliki štrajk, ki ga je imelo naše delavstvo v Vevčah, na. tisti največji štrajk našega delavstva, ki je silno dolgo trajal in pri katerem je res obstaja nevarnost, da delavstvo omaga. In takrat, gospoda moja, je prišel kmet-ski župan, ki je nastopil takorekoč kot oče delavstva ter zažugal tovarnarju, da se bodo, če se štrajk hitro nc konča, ob nastalih razmerah morali vsi delavci kot reveži oskrbovati na občinske stroške in vsled tega grozovito zvišati občinske doklade. Tukaj vidite, kako lepo je lahko župan, in to je bil kmet-ski župan, nastopil za svoje občane-delavce, in tako hoče naša stranka povsod skrbeti, da zavlada podobno in slično razmerje med delavstvom in drugimi stanovi. Kako se je stvar v Vevčah izšla, Vam jc znano, — tovarnar se je zvišanja občinske doklade ustrašil je ugodil delavskim zahtevam in štrajk je bil končan. Sedaj Vas pa vprašam, ali Vam je znano, kako so nastopili liberalci pri predilniškem štrajku? Delavstvo predilnice je nenadoma stopilo v štrajk, jugoslovanska delavska organizacija je morala stopiti na pozorišče in stvar je bila v 48 urah končana s sijajno zmago delavstva. In kako vlogo je pri tej stvari igralo naše liberalno časopisje? (Klici: »Sramotno!«) Ko je bilo reševati vprašanje izboljšanja plač okolu 300 delavcem, potennilo se je za pisarniškega ravnatelja Debevca, ki je slučajno liberalec, ne zmeneč se za vseh 300 pre-dilniških delavcev. (»Fej!«-klici.) Ljubši je torej našim liberalcem en ošaben liberalen pisarniški ravnatelj, kakor pa stotine poštenega, trpečega, zatiranega delavstva! (Velikansko ogorčenje.) Gospodje, jaz sem žalosten bil tega pojava v mestu ljubljanskem, ampak tolažil sem se zopet s tem, da bo ljudstvo izprevidelo, da od liberalcev sploh nikdar nima nič pametnega pričakovati. (Klici: »Tako je!«) šolstvo. Občinski svet, je za delavstvo pa tudi važen glede šolstva, in tu so jaz ne postavim samo na stališče ljudskega ali srednjega šolstva, marveč razumom pod šolstvom tudi vse, kar služi ljudstvu v pouk v vseh gospodarskih strokah. Mi, naša stranka je začela po deželi snovati gospodinjske tečaje. Kako silno velikega pomena so ti gospodinjski tečaji v narodnogospodarskem oziru, je pač jasno, — vsa j pravi star pregovor, da vzdržuje go-"odinja tri vogale hiše, gospodar pa samo enega. Začela, je naša stranka delo v tej obliki za kmetske hčere, ne misli pa tu pozabiti na delavstvo. Tudi delavstvo je potrebno gospodinjskega pouka, in tako smo mi v deželnem odboru že izdelali podrobne načrte za take gospodinjske tečaje, ki se bodo prirejali po raznih industrijskih krajih in tudi v Ljubljani. (Odobravanje.) Občinski svet bo moral skrbeti tudi za to stroko. Da od liberalcev že zbog njihove lenobe in nepojmovanja socialnih potreb ni ničesar pričakovati (veselost), je vsakemu jasno, in vsled tega bo naša stranka morala tudi v tem oziru nastopiti za interes delavstva in podpirati razvoj takih gospodinjskih tečajev. (Odobravanje.) Mestni uslužbenci. Potem je zopet, ena važna točka našega programa skrb, da se vendar že enkrat rešijo dosedanjega suženjstva mestni uslužbenci in dobijo vsaj tolike plače, da jim bo mogoče človeku podobno živeti. Vprašajte mestne sluge, užitninske paznike, stražnike, porae-tače cest, prižigalce svetilk itd. in izvedeli boste, da so njihove plače tako škandalozne, da je to naravnost sramota »napredni« Ljubljani. (Pritrjevanje.) Prva naša naloga v občinskem svetu bo ta, da se potegnemo za te reveže in jih spravimo nekoliko pokoncu. (»Dobro«-klici). Preskrba z živili. Za delavce bo pa silno velike važnosti tudi preskrba, oziroma aproviza-cija mesta z živili. Liberalci tudi v tem oziru niso storili prav nič. Pač farbajo ljudi, da hočejo napraviti tržnice, ampak kaj resnega v tem pogledu niso začeli. Bodoči občinski svet pa se bo imel velikopotezno pečati tudi s tem vprašanjem, z vprašanjem aprovizacije, ker mi vemo, da je le v tej obliki mogoče omiliti neznosno draginjo, ki vlada ravno v Ljubljani morda bolj, kakor v drugih mestih. Toliko, gospoda, kar se tiče delavskega programa. Postavili so me volivci kot kandidata na prvo mesto v tretjem, to je v splošnem volilskem razredu. Krščanskosocialno delavstvo je to storilo in zato smatram kot svojo dolžnost, tukaj na javnem shodu povedati, da bd^rva moja naloga, da bom program krščanskosocialnega delavstva izvajal tudi v občinskem svetu. (Živahno odobravanje.) Obrtniki. Pa tudi drugi stanovi, gospoda moja, čakajo in pričakujejo po pravici od občinskega sveta dejanj. Vprašam v tem oziru n. pr. samo cenjene gospode obrtnike, kaj so liberalci storili za Vas? Ne samo, da vidim le eno veliko ničlo,-so Vam marveč narobe storili še veliko negativnega. (Tako je!) Polom »Glavne posojilnice« je izpouKopal kredit Ljubljani in celi kranjski deželi in tako je sploh vsa liberalna politika šla za tem, da popolnoma uniči ravno one sloje, ki so v prvi vrsti navezani na kredit. Naj povejo gospodje obrtniki, kako hilno trpijo na posledicah liberalne gospodarske politike! Deželni zbor je storil v tem oziru svojo dolžnost, omilile so se razmere in upati je, če bo bodoči občinski svet ljubljanski pametno in uljudno postopal v sporazumu z deželnim odborom, da se bodo skoro in skoro iz sveta spravili nasledki tega nesrečnega poloma. (Bravo!) To je torej prva naloga, ki jo bo moral započeti bodoči občinski svet. Obrtniki pa potrebujejo še veliko drugih stvari. V prvi vrsti bo treba gledati na to, da se napravi krepka organizacija obrtnikov, in sicer je treba gledati na denarno kreditno organizacijo in obenem na. blagovno organizacijo. Na ta način bo pomagano obrtnemu stanu, ki je dosedaj bil pritiskali na e.ni strani od velike konfekcije in velike obrti, na drugi strani pa od liberalizma, od katerega se mu nikdar ni prišlo na pomoč. (Tako je!«) Torej tudi v tem oziru je želeti, da >ride pametna večina v občinski svet in tu vas lahko zagotavljam v imenu cele stranke, da bo S. L. S. z ravno tisto pozornostjo skrbela za obrtnike, kakor bo skrbela za delavca in kakor tudi skrbi za kmetski stan. (Klici: »Dobro!«) Hišni posestniki. Pa tudi hišnim posestnikom ne more biti vseeno, ali se konsolidirajo razmere v občinskem svetu. Kaj bo z občinskimi prikladami? Liberalci jih bodo morali zopet zvišati in jako znatno zvišati, ker si drugače pomagati ne bodo mogli. Če pride S. L. S. v občinskem svetu do večine, je pa čisto gotovo, da se bo dobil modus med deželo in mestom, nekak prijeten modus, da bodo Ljubljančani lahko zadovoljni. (Bravo!) Vsaj S. L. S. ni sovražnica Ljubljane! Narobe, ona jo ljubi, če bi bila sovražnica, potem bi vendar najbolj pametno storila, ako jo prepusti liberalcem, da jo »fentajo«. Mi pa nasprotno hočemo rešiti Ljubljano in hočemo, ker je to želeti z narod no-gospodarskega stališča in žeieti tudi z drž. stališča. Ljubljana s slovenskim ljudstvom! Saj je čisto gotovo, da je Ljubljana središče celega Jugoslovanstva, da je Ljubljana v t,o poklicana in da bo igrala v bodočnosti veliko vlogo in ni vseeno, katera stranka bo vladala v Ljubljani ali falitna liberalna ali krepka, čila S. L. S., katere pozicija je v državnem zboru silno močna in dobiva veliko zaslombo tudi na jugu. Gospodje, j take so razmere, in zdrava pamet, da j govorim z gospodom dr. Tavčarjem, ! mora siliti vsakega Ljubljančana, da j gre s S. L. S. in da ji pomaga dne 23. i aprila do zmage. Dno 23. aprila naj Ljubljana vstane v taboru S. L. S., v taboru združenega jugoslovanstva. (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje in odobravanje.) Marocaite ..Slovenca".: skrbnost in dobrohotnost ... Ni mogoče gledati vanj; narava se mu klanja in njena krasota umira . . . »Kdo si ti, ki li nc morem gledati v obličje?« »Sin sem Onega, ki »Ga ni«, Luč in preganjalec teme, kar je »namišlje-nost« in oznanjevalec onega, kar si ti zavrgel . . .« Padel je pred Njega in jecljal . . . »Saj te spoznavam. Gospod!« . . . »Pojdi in razveseli jih, ki te čakajo! Spoznali te bodo, ko te prej niso spoznali. Domač jim boš, ko si jim bil prej tujec. A pravim ti samo eno: veruj, veruj in zopet: veruj!« Izginila je prikazen, pesem je zopet odhitela naprej, popotnik pa se je dvignil. Šel je iskat doma . . . Ko se je zopet ustavil pred kmetovo hišo, jo je spoznal za dom in jc vstopil. Sedaj so ga spoznali in objeli so ga vsi za povrstjo. Sreče solza mu je stopila v oči, a sočutna roka starejše kmetove hčere, mu jo je izbrisala. »Ne plakaj, zakaj vstala je Luč in vsi dvomi so bili brezplodni! Bog je! Da Ga ni, čemu naše življenje! . . .« Na velikonočno nedeljo se je pravljica dopolnila z vsem veseljem in nebeško radostjo. Pozdravljen, popotnik, ki si se vrnil, ali ki se vračaš! Pozdravljen! 2e šter dni nism šou nekamer ud duma. Ja, še kost, nism šou nekamer, ampak sm s kar mal regrata nabran ukul hiše, pa sm s žnim duša prvez-vou. Ta četrt dan, preke večer sm s pa mislu: mal rnorš jt use glih u mest pu-gledat, uš saj vidu, kuku iblanska kreditna banka glaunem pusujilničarjem gnar tala, če že druzga ne; in uzeu sm klubuk s žebla in sni ja mahnit preke klaunc. Kumi ja prmaham ke du tisteh rant pr klaunc, iz kerem maja ub sejm-neh dneh kuštrune in kozle zarantane, m pa telebne ke pred noge u blat ena prkazen, de sm se ja prou gvišn pu-šten ust.rašu. Ke sm pa usmilenga srca, sm se hitr prpognu in začeu prkazen ulečt vn iz blata in .ja pustaulat na nu-ge, ke sa ble videt, precej švoh. Ko sm nazadne iz velika muja pust, avu ta prkazen na nuge in ja prslonu h tistem rantam, de m ni spet umalin-la u blat, nazaj, spuznou sm naenkat u te prkazn mojga starga znanca Ro-žnkaukenga Mihata in so sm mu mal iz ksihta blat dol izprasku in ga ustr-gu, vidu sm tud, de se je Mihat nus še za ena dva in pu milimetra pr toni te-lebneju bi u lft zakrivu, kokr jo biu preh zakreulen. »Za božja vola; kašn pa s, Miha? Kua t pa je ajgentleh?« hitu sm ga, prašvat iz sučutjam, ke sm vidu, clc se mu kar noge šebeja. »Hvala Bogu!« zdihnu je Miha in ksiht se mu je ud vesela kar zasvetu, kulkr se ga je glih vidi vn iz blata. »Za kua, pa hvaleš Buga? A zatu ke s u blat telebnu?« prašu sm ga začuden. »Sej drgač, kulkr te jest pu-znam, se mal kerkat spouneš na Buga.« »Hvala Bugu, de sni te duhu!« je zdihnu še enkat Miha in se tku narodu, kokr de b me na šlišu, de sm ga zafrknu. »Kaj je taka sreča mene dubit? Sej sm vnder usm puštenem ldem zmeri na frči vola duma in še nekol nism nubenga vn vrgu, če ni glih preveč sitnast ugajnu.« »Že vem, že vem; al jest se use glih nism upu h teb, ke sm s mislu: Buh ve, če m je Pepe udpustu, ke sm ga u sojino »Jutre« tku razžalu in u soj jez b ni znou še tisteh par truhlneh kusti iz kašnmo purajklnam zdrubit, če se mu prkažem pred uči. Zatu sm pa raj že ene tri dni tlela ukul stiku in te ča-ku na frej, de b te narajmu.« »Kua m pa maš tku važnga za pu-vedat, de te je tku gnal h men? A s ii kašn putreb? Čc me misleš pumpat, s me zastojn čaku in t je žihr žou za ta čas, kar ga s iz čakajnam zgubu, ke u tem čas b Iohka ta nar mn tri guldi-narje zaslužu, če b šou prou fige pu mest, puberat in tku b t biu saj za ta perva sila iz tem pumagan.« »Prou nč te na mislem pumpat; sej tku vem, d b m nč na dau, če b te prou pumpu, zatu pa. iz pumpajnam tebe raj pregmah pestim in se na druge Idi ubrnem, ke me nimaja še tku skus in skus puštederanga, kokr me naš ti.« »Za kua s me pa pol čaku in lazu lic ukul kuzlouskega sejmiša?« »Neki b te rad prašu; pa prou za-tipn 1) te rad prašu in ublubt m rnorš že naprej, de na uš nubenmo puvedu, de na uš prou nuben žiu duš puvedu.« »Dokler na puveš, kua b rad, tulk časa jest teb tud nč ublubt na morm. V misleš, dc sin jest tak, ket ti, de ub- Sodna izkušenega moža-izobraženca o slovenskih napredn|akl&! Liberalno akademično društvo »Triglav« v Gradcu se je povodom svoje slavnosti obrnilo tudi do inženirja g. Fernanda šusteršiča v Mehiki, brata poslanca dr. šusteršiča. Gospod inženir Fernando šusteršič je na to pismo tako-le odgovoril: Guadalajara, mesca marca 1911 Slavno društvo »Triglav« v Gradcu. Vaše pismo od 25. listopada sem prejel, ali odlagal sem odgovor, ker se s sedanjo strujo v »Triglavu« nikakor ne strinjam in toraj Vaši želji za podporo ustreči ne morem, a ker ste mi že dvakrat pisali, Vam vendarle odgovorim. Žal mi je, da je »Triglav« tako daleč v gnjile liberalne ideje zalazil. Za mojega časa smo bili v »Triglavu« samo Slovenci, brez razločka političnih naziranj in le vsled tega sem tedaj »Triglavu« pristopil. Zdaj pa pravite da ste »narodno - napredni«! Kaj pa mislite s tem izrazom? Ker kakor jaz poznam razmere na Slovenskem, niste niti narodni, niti napredni. Niste narodni, ker se pri vsaki priliki, ko se za »farško« gonjo gre, z našimi najhujšimi sovražniki, Nemci in Italijani brezpogojno vezete in jim takorekoč čevlje snažite, in napredni niste, ker ste v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so edina, ki dandanes na vesoljnem svetu v poštev pridejo, absolutno nazadnjaški in srednjeveški. VI samo znate razdirati, in ne znate nič, absolutno nič sezidati, toraj ne zamerite, ako se nam ameriškim republikancem vaša politika zelo smešna zdi. V \*aši nevednosti mislite, da »farška« gonja, in boj zoper vero, je napredek, in vaš uzorec je gnjila francoska republika, katera se od prave republike tako razloči, kot noč od dneva. Že petindvajset let bivam v istini-tih republikah, kjer se ne vpraša, katere vere si in kaj je tvoje mišljenje, ampak le ali si mož, ki zna s svojim delom prispevati v občni blagor. Slavni predsednik mehikanski, Benito Juarez, je nekoč rekel: »E1 res-pefco del derecho ajeno es la paz« (Spoštovanje pravic drugih je mil*!), in če bi se ves .svet tega gesla držal, bi bil mir povfcodi, tudi na Slovenskem. Toraj pomilujem Vas, da ste v vaši zaslepljenosti tako nenarodni in nazadnjaški. Veliko sveta sem prepotoval, ali tako neumne politike, kot jo uganja slovenska narodno - napredna in posebno mladinska stranka, še sploh nikjer našel nisem. Po mojem mnenju, edina stranka, ki ma pravico obstoja na Slovenskem, je Vseslovenska Ljudska Stranka, ki je edina, ki je istinito napredna in ki ima moderna načela. To Vam pravim jaz, kot Mehikanec in zvest republikanec. Z velespoštovanjeni Ferdinand šusteršič. Prijateljem »LJndskeos odra" »Ljudski oder« otvori v petek dne 21. t. m. ob V% 8. uri zvečer v dvorani (II. nadstropje) »Ljudskega doma« dramatično šolo. Vabimo tem potom vsakogar, ki ima veselje do igranja, kot posameznika in vsa izobraževalna društva iz okolice, kot korporacije, da se udeleže dramatične šole. Namen šole je vzgojiti porabne in dobre diletante za »Ljudski oder« v Ljubljani in za naša posamezna društva in jim podati temelj o vseh vprašanjih, ki se tičejo gledišča. Odbor »Ljudskega odra« si je pridobil izvrstno kvalificirane učitelje, ki se bodo z vso vnemo posvetili izobraževalnemu delu. Pristop ima vsakdo, kdor je celoleten član ali članica S. K. S. Z. Kdor ni, se lahko vpiše vsak dan v »Ljudskem domu« od 6. do 8. ure zvečer. Članarina 1 K 20 vin. Za vpisovanje v dramatično šolo zadostuje legitimacija S. K. S. Z. ali pa kakega drugega društva. ki je včlanjeno v Zvezi. Pouk je popolnoma brezplačen in se bo vršil dvakrat na teden; dnevi in ure se bodo določili v petek 21. t. m. Samo vsak učenec in vsaka učenka se bo morala obvezati, da v slučaju eventualne potrebe sodeluje pri »Ljudskem odru« v Ljubljani tri sezije brezplačno. Ob koncu šole se bo vršila javna produkcija gojenk in gojencev. Kdor se pa ne bo hotel ali mogel obvezati, da sodeluje in igra pri »Ljudskem odru», plača za cel tečaj 10 kron šolnine, ki se bo vplačala vnaprej. 1. Predmeti, ki se bodo poučevali, bodo obsegali praktično in teoretično stran. Nudila se bo vsakemu obiskovalcu šole prilika, da se izuri v gimnastiki dihanja, v pravilni izgovarjavi in vokalizaciji, v deklamaciji in recitaciji. Poučevalo se bo praktično šminkanje na figurinah in obrazih; nauk o maskah in borovkah se bo priklopil temu pouku. 2. Predavalo se bo o ustroju odra, prospektiv, kulisah, razsvetljavi, inscc-naciji, tehniških aparatih, režiji itd. in se obenem tolmačilo s slikami in vadilo praktično na odru samem. 3. Nauk o historičnih kostumih raznih stoletij in o oblekah raznih stanov bo ravnotako zanimiv kot uvod v razumevanje umetnine, estetike itd. 4. Kretnje, geste, mimika, nastopi, modulacija glasu ob raznih afektih, kretanje v različnih položajih bodo tvorile važen oddelek šole. 5. Podal se bo uvod v tehniko drame in poetiko, skiciral v kratkem razvoj in zgodovina gledišča in predavalo se bo o svetovnem in slovenskem dramatičnem slovstvu. Pod točko 1. in 4. nfvedeni predmeti bodo za vsakogar obvezni; 2., 3. in 5. pa bodo prosti predmeti, ki jih bo posečal le oni, ki se bo prostovoljno odločil za to, dobro bo seveda, ako bo vsakdo obiskaval vse. Tako bo šola obsegala vse stroke, ki pridejo v poštev za igranje. Ob koncu šole bodo pa najboljši gojenci sc vadili v igrah in nastopih na odru samem in tako imeli pri- lubu: ja. jutr um že nazaj prnesu, pol te pa spet bliz ni preh, de spet kej nu-caš? Ta poru puvej, kua b rad, pol um pa, jest teb puvedu, a um mouču al ne.« »Al lub moj Pepe, na ta viža na uva midva nekol skp pršla. Test t vnder na smem preh zint, de mam toja beseda, de uš mouču; ke četi ukul už-nedraš, kar te mislem jest prašat, sm falen. sm za večn zgeblen za Iblana.« »Škode zavle tega Iblana gvišn na u trpela.« »Sej tistga jest na trdem, lub moj prjatu Pepe, dej m ublubt, in jest t ub-lubm, de s um raj soj ježek pr tist prič preč udgriznu.kokr de b Čez tebe ker-kat kera vn bleknu.« »Teb jest tulk verjamem, ket La-hurau koš, pa ne dohtar Lehumu. ampak koš tistga Laha, ke je štcr leta tu-bak čez grenca kutrubant nosu. Če čš tku, puvej, al me pa prgmali pust. Men se medi u mest, če ne um Še tist ta-lajne Kreditne banke zamudu. Ala, le hitr puvej!« »Na morm---« Pol pa adija! Jest se nimam časa tlela na cest iz taba sm pa ke štrajtat.« »Oh rnejčkn še putrp, Pepe!« in ujeu me je za rukau in me nazaj h seb putegnu. »Saj tu m puvej; a res klerekalci daja za usakeh pet glasou za ub-činske vulitve pu dvestu kron na roka?« >-Za kua b pa ti tu rad vcdu? Kua pa tebe tu briga?« »Oh, na bodna tak, Pepe! A s res 3c zmeri hud name?« »Ni vredn bt nate hud; ampak čudn se m zdi, de me kej tacga prašaš. Sej ti mende vndr na misleš jt za klerekalce glasove luvit, ke sc tku na-predn?« »Med nama rečen, Pepe, če je res, de daja klerekalci pu dve stu kron za usakeh pet glasov, t ublubm, de jm še placrešpehtarja, prefesar Rajsnarja, Trillarja in nazadne še samga dohtar Taučarja prcefrarn, de uja klerekalce vulil. In uredništvu mojga »Jutra« jm vsga prpelem iz Ambatain na špic. Sam puvej m, če je tu res!« »Ti morš tu bulš vedet, ket jest, ke s u »Jutrc« ta nuvica prnesu.« »Jest ena figa vem! Jest holt tu prnesem u »Jutre«, kar tkula ukul šlišem; če je pa tistga še premal, se pa še sam kej zmislem.« »A tku veradustojn je toj »Jutr«? »Bod na tih! Nekar tku glasnu na guvor, de tc ker na šliš! Med šterem učmi t puvem, pa morš zase uhrant, de u »Jutre« prouzaprou ni prou nč res. Ud prve vrstice pa du zadne je use zmišlen. Ja. še tist ni res, de sm jest lastnik in glaun urednik »Jutra«, ke u resnic je lastniku tulk, de se žc sam več na spuznam pr tem, glaun uredniki sa pa tud usi tist, ke sa lastniki; jest sm pr »Jutre« »am, de fegura delam.« »Fegura pa, fegura in pa še kašna!« »No viš! Zdej m pa žihr puveš?« »Tu morš pa Štefeta prašat! U tako rči se na meša Boltatu Pepe iz Kudeluga.« liko postat! strokovno naobraZenl dile-tantje, učenci druge stopnje pa bodo v prihodnji jeseni imeli posebno šolo, kjer se bodo učili še bolj podrobno in ločeno. Z ustanovitvijo te šole se S. K. S. Z. ni ustrašila no truda, ne stroškov, ker je s tem zopet dala svojim članom priliko, da se tudi na tem polju izobražujejo. Pridite torej v petek, 21. t. m. ob Vs 8. uri v »Ljudski dom« vsi tisti, ki imate veselje do dramatične umetnosti. Vabljeni ste vsi in vsak posameznik in vsakdo naj pove o šoli in opozori nanjo svoje znance. Odbor »Ljudskega odra«. Opomba. Priglasitve in vprašanja naj se pošiljajo na naslov: »Ljudski oder«, Ljubljana, Rožna ulica 25. Jeseniške novice. j Samoumor. Kakor smo že poročali, ustrelil se je 7. t. m. ponoči na Jesenicah poštni uradnik g. Konrad Klinar. Zdravniška obdukcija je dognala, da se je nesrečnežu omračil um. Siromak imel je še pri sebi svetinjo Matere božje. Ranjki je bil blaga, poštena duša, kateri je rad vsakemu vse dobro storil. Kako je bil priljubljen, bila je priča ogromna udeležba ljudstva, ki ga je spremilo k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil iz mrtvašnice na Jesenicah do cerkve na Savi kjer so truplo v cerkvi blagoslovili. Prepeljan je bil nato v rojstni kraj Kropo, kjer so ga položili v domačo gomilo k večnemu počitku. Naj mu bode žemljica lahka! Nesrečni materi pa, katera je na tako tragičen način izgubila toliko ljubljenega sina naše iskreno sožalje. Dodatno se nam k tej notici še poroča: Ustrelil se je prav pod križem, ki stoji ob cesti na Planino. Baje je še prej prižgal lučico, visečo ob križu. Službo na pošti je opravljal v redu. Menda je še en teden prej igral v liberalnem »gledališkem društvu«. j Tovarniško delavko šumloj, o kateri smo zadnjič poročali, je pretepal na cesti tovarniški blagajnik Pongratz. Slučaj je bil naznanjen orožništvu, ki bo brez dvoma storilo svojo dolžnost; upamo pa, da bo tudi državni pravd-nik odprl oko v obrambo tepene in sedaj bolne reve. . j Argentinsko meso smo dobili pretekle dni tudi na Jesenice. Bogve, če bodo sedaj soc. demokrati zadovoljni, ali bodo zopet nergali, kakor so poprej, ko ga ni bilo. Bržkone bodo ostali stari godrnjači. j Nove razglednice smo tudi dobili na Jesenicah. Ona dva »gospoda«, ki sta hodila na pustni dan napravljena kot kapucin in nuna. sta se dala za Veliko noč fotografirati in napraviti razglednice. Sedaj jih lahko vsak pozna. Postavi pa sta v tem zanimivi, da kapucin nima nič brade, nuna pa velike brke. Tako sta vlekla pust prav do Velike noči in ga bosta gotovo še naprej. j Politični glasovi. Od tu in tam se čuje, da bi stari liberalci za prihodnje občinske volitve radi sklenili z nami nekak kompromis. Kaj pa porečemo mi k temu? Gospodje liberalci! Ali se spominjate, da sta imeli obe slovenski Brajne za punedelk. Vulitve sa pa res ena hedu dobra in putrebna reč na svet. Saj za naše leberalce sa vulitve tku ena neubhodn putrebna reč, kokr za puredne in ne-ubuglive utroke — brezuka. Le puglejma, kašn sa leberalci, kedr ni nubeneh vulitu! Ušabn sa, fau-last, hedobn, krat in mal tak, kokr pu-redn utroc, kedr ni učeta duma. Kokr se pa kasne vulitve bližaja, sa pa kokr pverujen: puhleun, prjazn, rad se učeja iz glave soje govare iz kerm Idi farbaja, deluven, iz ena beseda tak, kokor utroc, če jm oče brezuka pukaže. In kokr hedobn utroc, če s na morja drgač iz zadrege pumagat in se bujeja, de b j h brezuka na ušvrkala lažeja, tku la-žeja tud leberalci pred vulitvam. de se kar kadi, sam de b vulitve zajne dobr vn spaclle. Lepu vas prosm; kašn pa b že bli naš leberalci, če b na biu nekol nubeneh vulitu?! Napihnen b bli, ket žabe, faulast, ket mrhe in težku b biu iz nim za shajat. Tku se pa use glih pred vulitvam mal uneseja in se spouneja, de nisa sami na svet in de na gre, de b delal kokr b se jm pulebil. Sevede vulitve našeh leberalcu na nardeja nč bulš, kokr brezuka na nardi utrok nč bulš, čo sa že ud frda-menta pukvarjen in na ta slaba plat nagnen. In leberalci sa skus in skus pukvarjen in puferderban, zatu je tud usak naumen, če jm verjame, kar zdej ublebujeja, de uja tu in tu dobrga sturl ] in de uja drgačn. kokr sa bli du zdej. stranki na Jesenicah svoj čas kompromis? Kdo ga je prelomil v jeseni leta 1909? Ali niste ravno vi nastopili kljub kompromisu proti nam? Ali nis e žc za te občinske volitve, ki se imajo vršiti, iskali zveze pri vseh nam nasprotnih strankah? Ali se ni vaš dični oča Hu-mer, ki je bil duša vaše politike, smolii sedaj pri tej sedaj pri oni stranki, ki je nam v dno duše sovražna? Kdo je prirejal shode svobodomiselcev na Jesenicah in s tem žalil najsvetejša čuvstva našega ljudstva? Ali se spominjate ha ostudne napade z Jesenic na naSo stranko v liberalnih časnikih? Moremo li mi iti roko v roki s tako stranko? Ali je čudno, ako smo izgubili vso vero v liberalno stranko na Jesenicah in njene kompromise, dokler ima take voditelje? Ne rečemo, da ni nekaj mož v liberalni stranki, s katerimi bi se dalo vsaj govoriti, in ti možje sami v srcu obsojajo liberalno - svobodomiselno početje. Ti možje pa naj se otresejo svojih svobodomiselnih voditeljev in naj gredo z nami na programu S. L. S., pa mirna Bosna! Ali praznujte z nami veselo alelujo vstajenja iz svobodomiselnih okovov, ali pa ležite pod mrzlim kamnom svobodomiselne more! Kompromisov pa ne moremo poznati več! Idrijske novice. i Dve nezgodi v 24. dneh sta bili v Idriji. Torek, 11. aprila dopoldne je pri podiranju notranjih sten hiše gospe Trček udarilo 25 let starega zidarja Franceta. Razpet iz Cerknega tako močno v glavo, da je prišel takoj ob zavest in v sredo zjutraj umrl. Veliko sredo zjutraj pa je v jami poškodoval strel rudarja Jožefa Pajer. Odtrgalo mu je tri prste na desni roki. i Prizlv proti računskemu zaključku mestne občine za leto 1910 nekatere ljudi precej jezi. Svoje nevolje ne morejo utajiti ti čudaki, kakor bi bilo res kaj tako hudega.. V nedeljo 9. t. m. so šli trije sosedje iz »pronta« prosit naj se s popravo poti letos nadaljuje 4x1 tam, kjer so lani nehali. Tajnik naroči prosilcem: »Pojdite k Oswaldu, če dovoli.« Možje so to res storili in zvedeli, da ni Oswald še nikdar bil proti temu, da bi se gradile dobre ccste in pota in da je ravno iz tega namena tudi podpisal priziv. Sedanje postopanje županstva ni pravilno. Rrez vsakega pravega načrta se dela. Županstvo prične popravljati kako res potrebno pot, a ne izvrši nič celotnega, kakor bi se igrali. Izgovarja se potem, da je nastopilo slabo vreme, in zato se mora s popravljanjem ustaviti slučajno večkrat ravno pri hiši kakega naprednega prija-telja. Vsega tega bi ne bilo, če bi županstvo dalo napraviti celotne načrte o cestah in potih s proračunom in jih predložilo občinskemu odboru pri no-vemberski proračunski seji. Odbor bi ne ugovarjal kakor tudi noben občinec, če bi se videlo, da se res zgradi kaj potrebnega in poštenega, in pomladi bi se delo razpisalo, oddalo in izvršilo pred jesenskim deževjem. Sedaj pa morajo davkoplačevalci pritiskati kljuko v mestni pisarni, da se ne opusti že začeto grajenje ali popravljanje cest ln potov. Ali je to prav? Za leto 1910. so Prou nč bulš na uja nkol, tu je gvlšn, ket amen u učenaš; ke u vuliuna nar varnast za nim, pa uja padi spet u ta stare grehe: u ušabnast in u lenoba. Jest jm že nč na verjamem, jest jm tud tulk na verjamem, kulkr je za nuhtam črnga. Puglejma no! Sej sa mel dežela že u rukah in kua sa naredi? Nč! Klu-čaunce na nhneh kanclijah u deželnem dvorce, sa ble čist zarjevene, de jh je mogu pridet šlosar udperat, de sa mo-gl ta nou udbornki iz Sluvenskc Lud-ske Stranke notr, in pajčun je biu tulk, de je biu use preprežen pu kancli. Za dežela Kranjska sa se pa tulk brigal, kokr za kašna kinezarska. Iblanska občna sa mel tud zadost douh u rukah in sa ja še le spusti iz rok, kc jh jc ulada pu prsteh kreclna. In kua sa naredi za Iblana druzga, kokr de sa na rotuže balkon przidal; use ta druh, kokr voduvod, elektrika in tku naprej ima pa že tud skori usaka vas na Kranjskem in drgod, in b bla ta nar več sramota, če b Iblana tega na mela. Tu sa holt mogl nardet. kokr more oče kupt sojmo fantičke hlače, kedr začne hodet. De pa tu nisa naredi tku. de b biu lohka drugem mestem za mušter, tu jo pa tud gvišn, zatu so prouzaprou na morja iz nubena rčjo glih bahat. Kokr sa pa delal na iblanskem rotuže leberalci du zdej, tku b delal sevede tud naprej, če b mel tud zanaprej muč u sojeh rukah, ke tu še u sajnah na more past nubenmo u glava, de b leberalci ratal tkurekoč kar čez nuč v proračun stavili za ceste 6400 kron, izdali so pa 21.732 kron, torej 15.332 K več. In kaj smo videli? Same »konce«. Ko bi bilo posebno treba popravila, so pa nehali, n. pr. v »prontu« pri Brei-tenbergerju na eni strani, pri Tukaču na drugi. Bodi stranke katere hoče, vsakdo to ravnanje obsoja. Za stvari, ki niso nujno potrebno, za namene, h katerim občina prostovoljno prispeva, so proračunjeni leto za letom deset-tisočaki, za cesto in pota, za katere pa občina mora prispevati, ostane pa par tisočakov. Za elegantne čitalnice in najmodernejše klavnice bi zadolžili občino za stotisoče, za napravo prepo-trebnih javnih potov po naših brogeh pa ponuja županstvo par žakljev cementa zastonj, delavce naj preskrbi pa davkoplačevalec na svoje stroške. Ali ni tako pri nas? Če bi se šlo samo za dohod k posamezni hiši, bi bilo še um-ljivo tako ravnanje, poti pa, ki jih stranke splošno rabijo, naj vzdržuje občina v dobrem stanu. Pri nas bi bil lep mir, če bi mislili odgovorni organi v prvi vrsti na življenjske potrebe davkoplačevalcev, n. pr. na vodovode, dobre ceste in pota, ne pa v prvi ^rsti na podpore raznim prijateljem v fraku in brez fraka, in šele nazadnje, če M morda kaj utegnilo ostati, na potrebe davkoplačevalcev. i Kaznovani bodo pred sodiščem tisti, ki so podpisali preje omenjeni priziv. Občinski tajnik vsaj trdi, da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, ker so zapisali v prizivu, cla ima občina škodo pri podzidu ceste na Dole pod gostilno Josipa Šepetavca, ki je bil postavljen leta 1910. s stroški 2000 K in je danes v razsulu. Tajnik pravi, da je stal podzid nekaj nad 1200 K, ne pa 2000 K. Za cesto na Dole je občina imela lani stroškov 2884 K. Napravili drugega niso, nego imenovani podzid pod gostilno in mnogo manjši podzid ob mostu na meji med Idrijo in Dola-mi. Zato smo verjeli gospodu županu Šepetavcu, ki je tisti dan, ko je komisija pregledovala cesto Idrija—Dole, povedal, da stane poškodovani podzid 2000 kron. Gospod tajnik naj se pogovori s svojim šefom. i Kapelo sv. Janeza je mestna občina brezplačno odstopila cerkveni občini te dni. Cerkev jo bo popravila s prostovoljnimi darovi. i Nov katehet. V Idriji napredujemo na vse strani. Ker je pri nas znano da kak katehet ni nobena malenkost, omislili so si ga tudi pri nekem ttikaj-gnjem uradu. Čujte! Neka stranka pride v urad in vpraša, nekaj radi rekurza na višjo oblast. Dotični gospod pa pravi: »Znate Očenaš?« Kakor je v Oče-našu: »kakor v nebesih, tako na zemlji«, tako je pri vaši stvari: »kakor v Ljubljani, tako v Idriji«. Stranki se je to čudno zdelo in ni vedela, ali je pri izpraševanju, da dobi listek za. velikonočno spoved, ali je na obisku nekje pri Ljubljani. Malo dobrodejnega soln-ca na ta veleum bi prav nič ne škodilo. »slovenska MV Novi ustanovniki: Duhovščina novomeškega dekanata 200 K. — Somišljeniki S. L. S. v Tržiču 200 K. Slomškov dar čez 20 K; Čisti prispevek predstave »Brez žrtev ni zmage«, ki jo priredila podružnica »Slovenske Straže Vič-Glince« dno 9. aprila t. 1. 50 K. — Zložili f ara ni v Vavtivasi 50 K. Slomškov dar po 20 K: Dr. Vladislav Pegan, odvetnik, Ljubljana, od neke kazenske poravnave, 20 K. — Od veselice »Ljudske knjižnice Šmihel« 20 K. — Josip Novak, župnik, Povir - Sežana, 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Anton Petek, slikarski mojster, Ljubljana 1 K. — Zbrala vesela družba, Jelševnik, 1 K. -- I. Šašolj, župnik v Adlešičah, 5 K. — Tarokisti v Možici, Koroško, 4 K 26 v. Sklad Mohorjanov 1910: 265. Mohorjani Studeno pri Postojni. po g. Dom. Janežu, župniku 2 K. — 266. Mohorjani župnije sv. Jakoba v Trstu 8 K. — 267. Mohorjani Hrenovke, po g. Ivanu Zupan, župniku, 15 K. Na velikonočne praznike se povsod spominjajte »Slovenske Straže«. Nabirajte zanjo povsod zlate, srebrne In po-pirnate piruhe! Popir »Slovenske Straže« v vse pisarne! Zahtevajte vzorce in cenik potom »Slovenske Straže«. Kdor se namerava zavarovati za dožitevje ali smrt, za doto, ali za pogreb, naj se prej obrne na pisarno »SI. Straže«. Če rabite vence za pogrebe pišite ali telegrafirajte »Slovenski Straži« in sporočite ali želite svež ali suh venoc s trakom ali brez trakov. Veliko pomanjkanje v drožah (kvasu), je bilo zadnje dni v Ljubljani. Edino drožarna Josipa Košmerl je svoje odjemalce postregla točno. Zatekli so se k nji tudi trgovci, kateri drugače nad vse radi podpirajo tujce. Tucli tem se je postreglo, le najbolj zakrknjeni grešniki so se zavrnili. Prav tako! Zvezdna tkanina, znamka »zlata repata zvezda«, katero prodaja na debelo domača ljubljanska tvrdka »Podjetje zvezdnih tkanin Hermes v Ljubljani« v korist »Slovenski Straži«, je priznano dobro in trpežno blago za obleko in perilo. Priporočamo. Kupujte narodni kolek in razglednice »Slovenske Straže«! Tamburaške potrebščine naročajte po pisarni »Slovenske Straže«! Skioptični aparati naj se naročajo potom »Slovenske Straže«. Ceniki bodo v kratkem na razpolago. Maks Tušek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Stavbno in umetno steklarstvo, slikanje na okna. Edini slovenski stro- kunšten in priden, punižen in raduda-ren du sojeh nižih in pudložneh. Tu je tulk, kokr pet krau za en groš. Zdej, ke jm prede, sevede use ublebujeja in se prlizujeja, kokr psiček, če mu pukažeš kurubač. Usak deluc, je še clu usak šnopsar jm je zdej vesokarodn gespud in ublebujeja mu pohane peščance za prgrizek, dal mu pa še ouseneh žgancu na uja; zatu je butl usak, ker jm verjame in gre na lim. Lde pranja, de gre še osu sam enkat na led; in Ide nej uja še bi naumen ket sa osli in nej gre j a že spet leberal-nem frakarjm na led!? No, men je na-zadne use glih; kokr s u ker pustlou, tku u pa ležu in tak Ide, ke uja šli spet. leberalcem na led, na zaslužja nč bulš-ga. Leberalce sa lohka že zadost pu-skusl in kdur ni čist slep, gluh, mutast in zravn še prou posebn prfrknen, je mogu du zdej sprevidet, de leberalei nisa za ta raba; sprevidet je mogu, de sa res dobr plesauci, krokari in gobez-dači, kar se pa pametnga, resnga dela am tiče, sa pa ud muh bli, sa in usta-neja. Jest, če enkat ena reč uzamem u toka in ja puskusm, če je za raba., pa sprevidm, de ni, ja na puskusm več; ampak pusežem pu drugi, čc prou na. vem, kašna je in še ta poskusm; de b pa rinu iz glava skus zid in tou na usaka viža iz žaga lukna prevrtat, iz svedra,m pa brun prožagat, tega pa. ne in čc b tku naredu, b m lohka usak reku, de sm butl. In kdur misl, verjame in u puskusu iz leberalcem Iblana spraut na kojna in Iblančanem pumar ga t, je glih tak butl, kokr tist, ke b puskusu iz žaga lukue delat. Zdej je že čas, de s lohka puma-gama, če s črna in pumagal s uma, če sma pametn. Bes, de znaja leberalei tku žovu legat, de sami seb verjameja dc 1) hmal ae clu kašn pameten člouk mislu, de je res; če pa pumislma, de laž ustane laž, pa če je še tku lepu ufurmana, uma pa že vedi, pr čim de sma. De pa leberalei lažeja bi kokr ps teče, more pa usak sprevidet že pu tem, ke prauja te gobezdači, de »Sluvenska Ludska Stranka« če sam zatu dubit na rotuže kumanda, de b dubila tud mestne kase u sojo ruke. Lde boži! De se pu ihlanskeh kasah šo. kašnmo a.jn-brehari nisa nekol sline cedile, za, tu sa že leberalei ud nekdi puskrbel. De b pa kdu pu prazneh kasah hrepenou in se zajne pehou, tu m more pa usak prznal, de na drži. Sluvensk Ludsk Strank se le smilja tist Iblančani, ke nisa uržah, de sa leberalei tku narodu fural; tist lde, ke morja zavle noum nast drugeh trpet in glodat, kuku Iblana zaustaja za drugem mestom in de če uja leberalei šc en čas vuzil na iblanskmo rotuž karjola, u hmal Tre beleum ratu prau London preke Iblan. Smil se ji iblansk niži ludstu, ke ga u hmal ud leberalnih dubrut, enkat za zmeri konc in pa tist, ke morja pu na-doužnem tu trpet. Loberalne frakarje mendo ja usi dobr puznate. Puglejte, uzemima pr en glih, dohtar Taučarja, dohtar Trillarja e tutti quanti! Kedr ni vulitu, hodta, tku, kokr de b bli lde mešice in kumari, ke jima ukul glave brenčeja in ke se ni treba zajne nč ment, ampak če sa le preveč nadležen, zamahne z ruko in jh udbije ud sebe. Šele kedr se bližaja vulitve, sc spou-neta, de sa tu prouzaprou tud lde in de jh nucata za soje putrebe in takat za čneta te dva ukul teh Idi brenčat in če ni drgač, gresta clu iz nim u Joranči čuva šupa spat. Takem ldem naj b kdu kej ver jeu?! Pa če se še tku žihraja, jm nu-bene besede na verjame Boltatu Pene iz Kudeluga. kovnjak. Prav toplo priporočamo mladega izvrstnega mojstra vsej slovenski javnosti, posebno čč. gg. župnikom pri cerkvenih delili. Užigalice: V korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Menardi v Ljubljani je izročil od užigalic 900 K. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, cja se med našim ljudstvom v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v vsaki trgovini nahajajo našo užigalice. C. Menardi, Ljubljana. Glavna zaloga navadnega perilnega mila, ki sc kosa z vsakim tujini izdelkom. Zahtevajte. povsod! Kregar in Seljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za čevlje in vsako usnje. S podpiranjem domačih podjetij podpiramo sami sobo, in »Slovensko Stražo«. Čemu kupovati tuje izdelke, ko imamo izvrstne domače?! Poznajmo najprej sebo in svojo dobro, potom šolo pridejo tujci na vrsto! iz krogov žrtev »Glavne posojilnice" smo prejeli že dokaj dopisov, posebno v zadnjem času pa nam prihajajo naravnost iz vrst še nedavno pristašev liberalne stranke. Evo ga! »Bližajo se razne volitve za ljubljanski občinski svet, za deželni zbor pa tudi za državni zbor. Liberalna stranka se posebno napenja na vse moči, da si ohrani vsaj še nekaj mandatov, vsaj šo nekaj moči, ki je bila nekdaj vsa v njenih rokah. Posebno sedaj, ko se gre v prvi vrsti za ljubljanski občinski svet, prirejajo liberalci dan za dnem po naj obsk urne j šili gostilnah nebroj shodov. Drugega pa na teh shodih nc slišiš, kot zabavljanje na S. L. S. Nič ne povedo o tem, kako da mislijo v bodoče gospodariti, ako bi se jim posrečilo zopet dobiti moč na ljubljanskem magistratu, kako da se hočejo hvaležne izkazati še posebej onim volilcefn, ki so prizadeti po polomu liberalne »Glavne«, kako cla hočejo pomagati tem nedolžnim žrtvam, osobito uradnikom in obrtnikom, da ne bodo uničeno njih eksistence. Da bi se kdo izmed raznih dr. Tavčarjev, Reisnerjev iu Ribnikarjev ter dr. Trilerjev, ki nastopajo dan za dnem kot govorniki na teh liberalnih shodih, le z besedico spomnil zadnjih liberalnih polomov pri »Agro-Merkurju« in »Glavni« ter se lotil vprašanja, kako bi bilo tem nedolžnim žrtvam, ki so po ogromni večini njih lastni pristaši, pomagati, tega še nisi čul. Edini dr. Tavčar se je toliko osokolil, da je proglasil na nekem takem shodu občinski program liberalno stranke, ki se glasi »zdrava pamet«. In ros! Zdravo pa/met so ti liberalni veljaki vedno imeli — a samo za-se in za svojo korist, ne pa za pristaše svoje stranke. Spominjam se šc onega časa, ko se je ustanovila sedaj falirana »Glavna.«. Takrat so švigali letaki, ki so nas vabili k pristopu k »Glavni« in imena prvih liberalnih veljakov so se blestela takrat na teh oklicih. A vseh teh, ki so nas takrat zvabili v ta polom, ne najdeš danes med žrtvami, edino o Tavčarju se govori, cla ima tudi vpisanih nekaj deležev pri »Glavni«, katerih pa ni vplačal in tudi njegove pristopne terjatve ni menda najti. Se li to ne pravi »zdravo pamet« imeti, ako se pravočasno umakneš ter pripustiš, da zadene nesreča le druge? Ti ljudje, ki jim je moralo pri »Glavni« že od nje početka smrdeti — kajti ako bi bili o njeni rednosti prepričani, bi bili postali pravi njeni člani že radi obetajočih se divi dend in tantijem — so pač skrbeli za to, da sami ne bodo škode trpeli, niso pa smatrali po njih zapeljanih žrtev za vredne, da bi jih bili opozorili na čudno gospodarstvo pri »Glavni«. In še danes si upajo ti ljudje po svojem časopisju se norčevati iz po njih žrtvo-vanih članov »Glavne«, trdeč, da je bila članov samih dolžnost, pregledovati in nadzorovati poslovanje »Glavne«. In ta falitna liberalna stranka si upa sodaj prod volitvami, ko sc gre za njeno moč in moč posameznih liberalnih veljakov, ravno pri nedolžnih žrtvah »Glavne« prositi pomoči in moledovati za glasove. Učite se vi vsi uradniki, trgovci, obrtniki in delavci iz poloma »Glavne«! Uvidite vendar enkrat, da se vam sicer danos prilizujejo liberalni kolovodje, a ne mislite, da kadar bodete rabili pomoči, da bo prišel kdo izmed njih blizu. Noben liberalec ne Hribar, ne dr. Tavčar in noben liberalen advokat še ni skušal rešiti vprašanja, kako bi se pomagalo žrtvam »Glavne«, češ, »saj bodemo iz tega poloma itak lc mi kapital kovali, z žrtvami pa po volitvah na cesto! Da so lc pri volitvah ti zaslepljenci z nami in da podpirajo naše tiskarne in naše časopise — po volitvah naj se pa rešijo sami, kakor se znajo.« Kdor bode od liberalnih prvakov kako pomoči pričakoval, ta se zelo moti. Saj še ni niti Hribar niti dr. Tavčar niti kak drug liberalni matador mignil niti z mezmeom, cla bi se zavzel kdo izmed njih za žrtve »Glavne«, medtem ko se S. L. S. z njenim načelnikom g. dr. šusteršičem vred v resnici trudi za to reveže, in to še celo za liberalce. Da se ob takem položaju uradništvu, tr-govstvu, obrtništvu in delavstvu, ki ima le šo količkaj zdravo pameti, ne bo težko odločiti komu oddati pri bodočih volitvah svoj glas, jc vsaj zame jasna stvar.« Volilci S. L. S.l Velikonočni ponedeljek dne 17. aprila vsi na velikishodvolllcev Slovenske Ljudske Stranke, kt se vrši ob 10. url dop. v veliki dvoran! .Unlona*. Govori dr. J. Ev. Krek. Pridite vsi na shod! Pokažimo, da mora zmagati pravica tudi na mestnem magistratu ljubljanskem! Agitirajte od moža do moža! Zveza pevskih z&orov S. K. Z. H Našim pevskim zborom naznanjamo, da so posvetovanja o njih tesnejši organizaciji končana. Večina odgovorov na vprašalne pole navaja dva poglavitna nedostatka, ki ovirata razvoj glasbe po deželi, t. j. pomanjkanje dobrih pa požrtvovalnih pevovodij ter pomanjkanje prikladnih muzikalij. V obojem oziru bo skrbelo glasbeno društvo »Ljubljana« za odpomoč. S prihodnjim šolskim letom se otvori v njeni šoli glasbenopedagogični tečaj, na katerem bodo poslovale akademične naobražene moči. Natančnejša uredba bo svoječasno objavljena. Za dovrši-telje tega tečaja se bodo pozneje po zmožnosti oskrbela mesta, kjer bodo lahko plodonosno delovali. V svrho produkcije primernih skladb pa se z današnjim dnem razpisujejo nagrade s strani »Ljubljane«. Partiture in glasove teh novih skladb bo dobiti pri »Ljubljani«. Ta.ko bomo tekom časa dobili lepo novo literaturo, ki bo pristopna našemu ljudstvu, na drugi strani bo pa pridobival njegov glasbeni razum in naravno, da se bo dvignil naš glasbeni nivo sploh v produktivnem in reproduktivnem zmislu. — Še mnogo smotrenih projektov je v zalogi, ali za začetek niso še izvedljivi, deloma ker manjka sredstev, deloma ker pri današnjem položaju še ni potrebe za to. Zato se oprimemo najnujnejšega, opustimo vse nepotrebno pisanje in besedičenje ter pričnemo naravnost z energičnim smotrenim delom. Prvič se pojavijo naši pevski zbori skupno na letošnjem mladeniškem taboru. Tam bomo videli, koliko nas je in tam se ustmeno pomenimo, kaj nam je ukreniti podrobneje. Pripominjamo, da daje vsa pojasnila glasbeno društvo »Ljubljana« (hotel »Union«). Vsak, ki mu je znan eminenten kulturen pomen slovenske. pesmi, posebno na naših mejah, bo z veseljem pozdravil to novo življenje med našimi zbori. Dal Bog da bo sad obilen! XXX lj Glasbeno društvo »Ljubljana« razpisuje s tem tri nagrade po 50. 30 in 20 kron za tri najboljše moško ali mešane zbore na izvirno slovensko besedilo neerotične vsebine. Bok do konca julija tekočega leta. O kvaliteti bo sklepal poseben sod veščakov, ki se še objavijo. Skladbe, ki imajo vzgojevalen in nc moderno-literarnega namena, naj bodo pisano lahko umljivo polifono ali homofono, drže naj se kar mogočo strogega s+avka in naj bodo melodijozne. Pravico do teh nagrad imajo samo skladatelji, ki so rodni Slovenci. — Odbor. XXX lj III. koncert »Ljubljane« nam prinese polog žo naznanjenih novitet Lajo-vica, Gerbiča, dr. Schwaba, dr. Kreka in Svetka dvoje simfoničnih skladb Lajovica in St. Premrla, katero bo izvajala »Slovenska Filharmonija«. —• Na prihodnjem IV. koncertu namerava »Ljubljana« proizvajati Cherubinijcv »Hocpiiom«, katerega na Slovenskem šc nismo čuli. Doli s staro magistralno komando! lj Vstajenje proslavljajo liberalci na svoj način. V glasilu svinjarjev, »Jutru«, pravijo, kako bo Ljubljana vstala kakor je vstal Kristus in telebni-la na tla svoje sovražnike. Ljubljana bo res vstala, kakor trdno upamo, in tistega časa, ko so se okoli nje drenjali liberalni koritarji in zajemali iz nje, da ni drugim nič ostalo, bo za vedno konec. Da tudi »Jutro« to uvideva in že vnaprej proslavlja, lo je jako pametno. Samo na eno pozabljajo pri tem liberalci, na to namreč, '-akšna usoda je zadela v Veliki noči Judeža Iškarijota. Mož, ki je našega Gospoda prodal, se je šel obesit in je obvisel na vejah drevesa in tudi liberalci, ki so svoj narod prodali, bodo v kratkem obviseli! ,lj Podgoršek — cvet liberalne ma-gistratne dobe. Liberalna samovlada v Ljubljani je, kakor znano., svoj najlepši cvet pognala v gospodu Podgoršku. Ta mož je pod patronanco liberalnega absolutizma in z dopadajenjem njegovih gospodarjev uganjal reči, ki so belo Ljubljano pred celim svetom poniževale na nivo najnečednejšega mesta. Ta človek je pustil, da so se slovenska dekleta prodajala v hišo sramote, je bil s podjetnico v zvezi, da je mogla kruto izkoriščati svoje žrtve, je zabranjeval tistim nesrečnicam, ki so se hotele rešiti svojega suženjstva, da niso mogle iz krempelj pijavke, je pustil, da se je razširjala kuga nenravnih bolezni, liberalna magistratna gospoda pa je zapirala oči in občinski svet mu jc vo-tiral celo 4000 kron penzije za to njegovo »delovanje«. »Narod« skuša zdaj to zadevo zakriti, pa to ne bo šlo! Če so napravili ovadbo zoper Podgorška, zakaj pa so ga hoteli, ko je ovadba bila še vložena, hitro vpokojiti z lepo pen-zijo in niso čakali izida sodnijske preiskave, kakor bi po besedilu službene pragmatike, sestavljene od Ivana Hribarja, morali vsekakor storiti? Kaj je smel Podgoršek pod očmi liberalne samovlade vse uganjati, o tem priča to, da je ubožni zaklad za več tisoč kron ogoljufal, to se pravi, da je globe mesto v mestno blagajno vtaknil v lastni žep. Gospod ravnatelj Vončina in knjigovodja dobro vesta, kako si je ljubljenec Ivana Hribarja zaračunaval nočne patrulje, katerih ni opravil. Temu človeku so mestni očetje kljub temu, da si je itak veliko nabral, ker mu je Matilda Lowy izplačevala mesečno do 200 K, votirali 4000 K penzije in skrbeli, da jo je mogel popihniti v Ameriko! Podgoršek bi bil še dalje nemoteno goljufal ljubljanske davkoplačevalce, da ni vpokojeni policijski ofi-cijal g. Šveiger vmes posegel. Ivan Hribar in njegovi kompanijoni že vedo, zakaj so morali biti prijazni z gospodom dr. Zamikom in njegovim zapisnikarjem Vrhovcem, kajti ta dva sta takrat vodila preiskavo zoper Podgorška in vesta veliko veliko tajnosti, kajneda, gospoda? Tisti preiskovalni akt je sicer skrit, ampak utegne se izvedeti, kaj je v njem! Tako se je delalo, ko je županil Ivan Hribar in njegov slavni mestni kimovski svet in tako bi se delalo dalje, ako bi zopet liberalne kimovce h koritu pustili! lj Kakšni časi so bili pod liberalnim občinskim svetom. Za časa Hribarjevega županovanja in kimanja njegovih čestitih tovarišev so stražniki mnogokrat prosili za predujem. Takrat pa je Ivan Hribar tajniku Bloivvoisu ukazal, da ne sme niti ene prošnje več sprejeti in če je kakšen stražnik še omenjal draginjo, mu je dal — ukori To je delal mož, ki se je vedno na mestne stroške vozil okoli in kojega pota v daljnjo Rusijo so morali plačevati ljubljanski davkoplačevalci. Jako zanimivo bo, če si bodo novi občinski svetniki dali predložiti račune bivšega župana za njegova pota, ker tudi mestnemu blagajniku so se lasje ježili, ko jih jc moral izplačevati! Poleg tega pa bo dobro izvedeti, koliko so stale tiste pojedine, pri katerih je šampanjec kar po mizi tekel — ker plačevala je vse tc orgije Hribarjevih pristašev mestna blagajna! To vse dobro vedo magi-stratni višji uradniki, kakor tudi vedo, kako so se vsote v proračunu morale spretno zakriti pod različnimi postavkami. — In ta liberalna družba vpije zdaj o korupciji! Ij »Stranko ljudstva« imenujejo zdaj liberalci svojo stranko in dr. Tavčar izjavlja po svojih shodih, da bo njegova prva skrb na ljubljanskem ro-tovžu pomagati delavstvu. Ko se je pred sedmimi leti dvignil v slovenski javnosti vihar proti liberalni stranki, ker je povodom velikega štrajka jese- [ niškega delavstva stal »Slov. Narod« j na strani nemške Industrijske družbe, I je dr. Tavčar v »Slov. Narodu« maja j leta 1904 ozmerjal tiste ljudi v liberal-I ni stranki, katerim oficielno protide-l lavsko stališče stranke ni bilo všeč, češ: »Tudi v naši stranki jih je nekaj, ki vsako uro koketujejo z delavstvom, ki pri vsaki priliki svojo ljubezen do delavcev na mizo pokladajo, ki delavca neprestano na jeziku nosijo. Po mnenju teh teoretikov ima delavec vsikdar prav in vsak štrajk, naj je še tako iz trte zvit, jim je opravičen.« — Potem pa je dr. Tavčar zapisal dobesedno: »Enkrat za vselej bodi povedano, da mi nismo kaka delavska stranka, pač pa hočemo biti stranka tistih slojev, ki tvorijo narodnonapredno plast naše dežele. Ti so boljši posestniki in boljši ljudje po mestih. Dasiravno marsikaterega kar mrzPca trese, če čuje besedo kapitalist, je vendar istina, da se v naši stranki nahajajo po večini tisti, ki nekaj imajo.« — Tako je dr. Tavčar proglasil svojo stranko slovesno za stranko kapitalistov in izrekel načelo: Kdor je revež, ta ni naš! Mi držimo vsikdar z mogočnim zoper siromaka! In res je dr. Tavčar v svojem »Narqdu« takrat in še danes vedno in dosledno držal s kapitalistom — takrat,ko ni privoščil jeseniškim delavkam niti 30 krajcarjev plače na dan, pa danes, ko je njegovo glasilo zmerjalo predilniško delavstvo. Dr. Tavčar jc še nedavno na shodu javno rekel, da je liberalna stranka stranka buržoazije in se od leta 1904 do danes ni niti najmanj izpremenil. In tak mož se predrzne po svojih shodih napadati dr. Kreka in S. L. S.I lj Dr. Tavčar — prijatelj ljudstva. Dr. Tavčar se zdaj silno usti, kako je on za razširjenje volivne pravice za ljudske sloje. Mož je menda pozabil, da je,, ko se je S. L. S. oziroma kato-liškonarodna stranka potegovala za splošno, enako in tajno volivno pravico, na shodu v Črnomlju rekel, da je »razširjenje volivne pravice za ljudstvo nevarno, ker naši so ljudje tako neumni kakor novorojeni otrok in bi pomenilo dati slovenskemu revežu volivno pravico toliko kakor dojenčku noži« — Zdaj se pa »neumnemu, novorojenemu otroku« po shodih prilizuje! lj »Ljubezen do nižjih slojev« oznanja zdaj dr. Tavčar po svojih shodih, češ, stari magistratovi kliki je kar srce gorelo za delavstvo in razširjenje njegovih političnih pravic. Ko so pa leta 1900 naši dr. Tavčarja vprašali, ali hoče ustanoviti za ljubljanski občinski zastop četrto kurijo, je dr. Tavčar ošabno rekel: »Ali mislite, da smo na glavo padli?« Istotako je dr. Tavčar v »Slov. Narodu« pisal zoper peto kurijo v času, ko so naši poslanci delali na razširjenje volivne pravice za deželni zbor! — Taka je bila liberalna »ljubezen do nižjih slojev«. lj Skrb liberalcev za delavske trpine. Leta 1904 je v ljubljanski tobačni tovarni izbruhnil velik boj, ki je končal z zmago organiziranega delavstva. Glasilo dr. Ivana Tavčarja, »Slovenski Narod«, pa je ves čas tega boja stal na strani podjetja, to je znanega Topolanskija, in je nesramno napadal delavstvo, ki je bilo takrat slabše kakor pes plačano. Glasilo liberalne stranke je takrat imelo toliko srca za tc trpine, da je pisalo: »Delavcem se sploh ne da pomagati I« — »Vse zlo izvira iz strokovnih društev, ki delavce hujskajo.« — »Najbolje bi bilo, da se strokovno društvo razpusti.« — »Če se razpusti strokovno društvo tobačnih uslužbencev, bi se s tem ne storila ni-kaka krivica.« — »Tobačni delavci imajo že sedaj preveč plače« — da ne omenimo grdih priimkov, ki jih je dajal delavkam, češ, da so »lajdre«, »Panganetmatilde« in podobno. Danes ti ljudje beračijo delavstvo za glasove! Ti ljudje, ki so pred par leti v družbi z nemškonacionalnimi »Freie Stimimen« pisali, da je ljubljanski knezoškof kriv, »da je tobačne delavke hudič obsedel«! lj Vrhunec ljubezni do ljudstva jc dosegla liberalna stranka pred nekako šestimi leti, ko je tobačno tovarno v Ljubljani ob priliki velikega delavskega gibanja za izboljšanje plač pozval »Slovenski Narod« dobesedno: »Vodstvu tobačne tovarne priporočamo, na] gleda, da že nastane v tobačni tovarni red; če ne gre drugače, pa naj tovarno za nekaj časa zaprel« Tako so liberalci podjetje poživljali, da delavstvo izstrada, iu vse to na ljubo znanemu nemškemu nacionalcu Topolanskiju, ki je delavco zmerjal s »Krainische 13 a gage«! In pomniti je treba, da so takrat bili vsi delavci brez razlike političnega mišljenja združeni. Liberalci so takrat pokazali isto, kar so zdaj pri štrajku v predilnici: svojo sovražnost do »nižjih stanov«, katere bi v žlici vode utopili. če bi lc mogli! lj »Srce za delavstvo« ponujajo zdaj liberalci po svojih shodih. Ko je aprila leta 1904 stopilo jeseniško in ja-vorniško delavstvo v štrajk, je »Slov. Narod« ves čas tako nesramno lagal in psoval štrajkujoče delavstvo ter se potegoval ves čas za nemško industrijsko družbo, da je celo liberalna celjska »Domovina« pisala: »Zelo čudno je pisanje »Slovenskega Naroda«, ki se poteguje za nemškega bogataša in udriha po ubogih delavcih.« Takrat so imele delavke na Jesenicah 30 krajcarjev plače na dan in »Narod« se je penil jeze, ker so deset krajcarjev več zahtevale! Še po delavski zmagi, ko je Industrijska družba delavstvu ugodila, jo dr. Tavčarjev organ zmerjal trpine, češ, da so bili »nahujskani«, »nenasitni agitatorji« itd. itd. Danes dr. Tavčar dela delavcem komplimente! lj Liberalci v službi nemštva in velikega kapitala. Za časa znane jeseniške stavke je »Narod« poživljal nemško industrijsko družbo, naj najame tuje delavcc, da ukroLi domače! To je pač »rodoljubje«, da mu ga ni para. In dr. Kreka, ki se je za. delavstvo potegoval, je »Narod« takrat opsoval takole: »Ta pijani Krek!« Ta banda pa zdaj farba delavce, kako jih ljubi! Že takrat je dr. Krek, odgovarjajoč na tc lopov-ske napade na velikem shodu na Jesenicah dejal, da iz »Narodovih« člankov »puhti špirit«, in res, še do danes govorita iz liberalnih govornikov sam špirit in alkohol, drugače ne bi mogli ljudi tako slepiti in farbati. »Slovenski Narod« je dan po tistem shodu na Jesenicah ozmerjal delavce, da so »reveži, ki nimajo zdrave pameli«, »duševni ubožci, ki niso zmožni spoznati, kaj je resnica«. — Na te »duševne ubožce« se pa zdaj bivši magistratovci obračajo za glasove! lj Kako se liberalci potegujejo za delavstvo. Liberalci so zdaj polni slad-kobe za delavski stan in dr. Tavčar jc pri »Roži« povzdigoval liberalno stranko, kako nič drugega ne misli noč in dan, kakor na izboljšanje delavskih plač in razmer. Mi se pa med, drugim šc dobro spominjamo, kako je ob času potresa, ko so tuji stavbeniki delavce boljše plačevali kakor je bila dotedaj v Ljubljani navada, dr. Tavčarjev »Slovenski Narod« zapisal: »To ne sme biti, da se delavci ne razvadijo!« lj Kako so usmiljeni liberalni ad-vokatje. Splošno znano je, da je imel advokat in predsednik »Glavne posojilnice« dr. II u d n i k svojo dobro cvetočo advokatsko pisarno. Kako je pa ta liberalni prvakar nastopal proti nesrečnim ljudem, jasno dokazuje nastopni slučaj: V Streliški ulici imela je znana spoštovana rodbina Tomčeva svojo hišo. Pričela se jc med sorodniki neka pravda. Gnalo se je dalje in dalje. Konec vseh pravd je bil, da so obe stranki, zlasti pa J. T., veliko denarja za-pravdale. Imenovanega J. T. je to toliko stalo, da so ga iz njegovega domov j a 7. družino vred pognali. Dr. Hudnik je to izvršil brezobzirno. Sam J. T. je bil pri dr. Hudniku in ga prosil, naj vendar ima usmiljenje, vsaj par ur naj počaka, da preneha deževati, potem pa, ko se vsaj nekoliko zjasni, iznosi vse stvari iz svoje nekdanje hiše. Tisti čas je namreč silno deževalo, lilo je kakor v potokih. Vendar dr. Hudnik se ni oziral na prošnjo osivelega moža, marveč je z osornim glasom odvrnil: »V eni uri mora biti vse iz hiše, ako ne, Vam pustim jaz zmetati na cesto.« Vse prošnje, vsi opomini, da grozno dežuje itd., niso nič pomagali. Ko je J. T. uvidel, da nobena beseda nič ne pomaga in ko se je še dr. Hudnik obrnil k odhodu, mu je J. T. zabrusil v obraz: »Gospod doktor, Vi sedaj druge vun mečete, vendar tudi pri Vas še niso zadnja vrata zaprta. Jaz še nisem bil nikoli zaprt, Bog ve, kako bo z Vami!« Nato je mož s potrtim srcem in solznimi očmi odšel domoV. čakal je doma, češ, saj ne moremo sedaj nositi na prosto, ker tako zelo dežuje. Vendar J. T. ni dolgo čakal. Prišli so od dr. Hudnika poslanci in pričeli so nositi iz stanovanja na, prosto. Vse so znosili na prosto, celo opravo, perilo, postelje itd. Zunaj pa je lilo in deževalo v potokih. Ljudje, ki so mimo hodili, so izpraše-vali. ka j lo pomeni. Vsak Da jc zmajal z glavo in s srdom odšel dalje, ko je zvedel za dr. Hudnikovo — milosrčnost. Taka srca so liberalna srca. lj Kakšen Slovenec je dr. Tavčar? Dr. Tavčar, ki zdaj po Ljubljani trobi, da bosta on in liberalna stranka vzdrževala slovenstvo Ljubljane, je onega leta, ko so se v Ljubljani vršile znane manifestacije za slovenstvo in je c. kr. korespondenčni urad lažnjivo o Slovencih poročal, v deželnem zboru kranjskem dr. Šusteršiču, ki je predlagal, naj deželni zbor protestira zoper pisavo nemških listov, ogorčeno vstal in rekel, da »klerikalci s tem predlogom narodnost le izrabljajo«! In dr. Tavčar je s svojo stranko tako bil pod komando Nemcev, cla je proti temu predlogu glasoval in Ivan Hribar je izjavil, da za protest zoper nemške liste ne more zato glasovati, ker ga veže klubova disciplina! To je bilo v ravnoistem letu, ko so liberalci Nemce volili v tolikem številu v vse deželnozborske odseke, da so Nemci v njih imeli večino in je tako kranjska dežela bila na vsej črti od liberalcev Nemcem prodana, da, celo v najvažnejšem odseku, v ustavnem, so liberalni člani tega odseka Tavčar, Hribar in Ferjančič volili Nemca, pl. Schoppla, za načelnika! Ali je stranka teh ljudi vredna zdaj kaj vere, ko zagotavlja svoje čisto slovenstvo? lj Kako so liberalci slovenske občine prodajali Nemcem. Danes se dr. Tavčar baha okoli, kako je ljubljanski občinski svet po »zaslugi liberalcev« bil vedno v slovenskih rokah. Ta dr. Tavčar pa je leta 1904., ko so se vršile občinske volitve na Gorenjskem, koder se je nemštvo iz Koroškega vrivalo, dal parolo, da liberalci pomagajo Nemcem in res so takrat Nemci z liberalno pomočjo zmagali v Koroški Beli, važni narodni postojanki. Vodil je liberalce takrat po clr. Tavčarjevi komandi Čop iz Most, ki je bil kandidat narodnonapredno stranke na Gorenjskem! Tako so naši liberalci obmejne slovenske občine Nemcem izdajali! Dr. Tavčar naj na shodu na velikonočni ponedeljek o tem govori! lj Liberalci in slovensko lice Ljub-Ijane. Dr, Tavčar je postavil za prvo točko v programu liberalne stranke v občinskem svetu to, da mora lice Ljubljane nazunaj in znotraj v vsakem oziru biti samoslovensko. Zdaj ga pa mi spomnimo na občni zbor »Dramatičnega društva«, ki se je vršil 15. aprila 1904 v Ljubljani. Takrat se jc dr. Novak, ki jo bil tedaj nekoliko bolj pameten kakor jc danes, pritoževal, da takratni deželni odbor na opetovane prošnje nikakor ni hotel dati Slovencem saj toliko predstav kot Nemcem, češ, kar je sklenjeno, je sklenjeno in brez dovoljenja deželnega zbora deželni oclbor no more storiti ničesar. — Ko je pa S. L. S. prišla na krmilo, jc deželni odbor sam takoj upostavil enakopravnost v gledališču, šo več! dal je Slovencem več predstav kot Nemcem. — Seveda takrat, ko je clr. Novak tako tožil, je dr. Tavčar bil zvezan z Nemci in jim pogodbeno zagotovil pretežno moč tudi v ljubljanskem gledališču. Tako je prvak liberalne stranke skrbel za slovensko lice Ljubljane, ko je bil na vrhuncu sveje moči. Dr. Tavčar — pojte se solit z vašim slovenskim licem! •lj O narodnem ponosu veliko piše »Slovenski Narod« in govore liberalni agitatorji te dni po Ljubljani. V pred-pustu leta 1901. pa so je v Ljubljani zgodilo, da so nemški oficirji sklenili nič več plesati v »Narodnem domu«, ampak v kazini. »Slovenski Narod« je ob tej priliki objavil u vode n članek, v katerem je milo stokal, da so nemški oficirji »Narodni dom« zapustili in jih prosil, naj se primislijo. In ko se nemški oficirji niso premislili, so liberalci šli za njimi in sam dr. Tavčar je šel plesa t v kazino! To je »naroden ponos«, da. ga je treba oteti pozabnosti! -f Zveza liberalcev z Gustav-Adolf-Vereinom. »Gustav - Adolf - Verein« je kakor znano najstrupenejše in najnevarnejše nemško bojno društvo, kojega namen jc napraviti nemški most do Adrije in v to svrho posebno Slovence potujčiti, za kar to društvo zmeče vsako let o nekaj milijonov. In temu »Gu-stav-Adolf-Vereinu« so pri »Slovenskem Narodu« leta 1901 prestavljali njegove brošure, jih porabili za članke in tako podpirali velenemško agitacijo! lj Kako so sodili o slovenstvu naših liberalcev Slovani? »Slovenski Narod«, glasilo dr. Tavčarjevo jo pred par leti prinašalo prestave vsenemških brošur »Gustav- A dol f - Verei n a « ter tako delalo za propagando germansko-pro- J,i mod Slovenci. Ta-»Slovanska Misel« jo testantovske mi kratna hrvaška zato »Narod« ostro prijela in je odkrila dejstvo, da je »Narod« za to dobival honorar od »Gustav - Adolf - Vereina«! »Slovanska Misel« jc ob tej priliki dr. Tavčarja očito vprašala: »Was hat er dafiir bekommen?« — In kaj je »Narod na to odgovoril? Opsoval je Hrvate I z »blagoslovljeni šufti, obešenjaki v ta- j larjih, topovsko glasilo, tepeni psi, j farji, šufti, žegnani lumpi,« češ, da so slovenski »klerikalci« krivi temu pisanju »Slovanske Misli«. A na stvar samo niso liberalci nič odgovorili, Ker niso mogli! To so tisti ljudje, ki zdaj S. L. S. »Jutru« psujejo z »lute-ransko bam.t ' lj Liberabu volilni manever — za nič. Liberalci so pričakovali da se silno okoristijo, ako podtaknejo Kregarju in Štefetu »goljufije in sleparije v tr- j govski in obrtni zbornici«. Pa se jim smeje Ljubljana, ker se tako očitno kaže, da je to silno neduhovit volilni manever, kajti k oda j bi že bila Kregar in Štefe zaprta, ako bi res izvršila kake goljufije in sleparije in bi ljubeznjivi naši politični nasprotniki ne čakali dve leti in pol in bi tucli volitve v trgovsko * in obrtno zbornico ovrgli. To je za vsakega pametnega človeka dovolj jasno. S svojim volilnim manevrom pa kažejo liberalci tudi na svojih shodih silno revščino. Skoro samo o tem govore, kakor naj bi to klikarstvo na magistratu opravičevalo in bi zavoženo občinsko gospodarstvo vrtelo se okolu te izmišljotine. Nehote kažejo s tem liberalni aranžerji, v kaki silni zadregi so. Bili so nekateri izmed njih tako neumni, da so verjelijpravljicam človeka, ki je v svojih dosedanjih službah povsod goljufal, sleparil, kradel in izsiljeval. To je res v r e d e n zaupnik liberalne stranke — pošten človek mu pa ne verjame. Če upije »Narod« o nekem Kregarjevem »dokumentu«, jc to prav lepo čitati na »Narodovem« papirju, pa se bo tudi tu pokazalo, da so se gospodje urezali. Koritarji starih magi-stratovcev so sedaj zopet poslali v svet novico, <|a sta. Kregar in Štefe v »preiskavi«. Najbolj poštenemu človeku lahko obesite »preiskavo«. Sto »preiskav« lahko napravite ali si jih pa izmislite, vse bodo le Kregarju in štefetu v korist — javnost bode pa videla, da stvar, za katero se liberalni koritarji bore s takimi nizkimi sredstvi, ne more biti dobra, —in da je skrajni čas, da se vrže take ljudi ne samo preko magistratnega ampak tudi preko slovenskega praga. Za štefeta in Kregarja ne velja drugo, kakor za dr. Tavčarja, samo da Štefe in Kregar nista prav nič v skrbeh, Cr. Hans Tavčar je pa bil v silnih skrbeh takrat, ko je bil v preiskavi, osumljen goliufije v svoji advokatski praksi in je prišel iadi tega celo pred porotnike, pa je bil prod ljubljanskimi porotniki oproščen. Zato bi dr. Tavčar prav storil, da hi primerno informiral »Narod«. Tudi hi liberalni poštenjakoviči poštenosti napravili mnogo večjo uslugo, čc bi povedali to, kar bomo mi, če se bo po »Narodu« še drezalo: kako se je pri liberalcih sleparilo pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, kdo je preprečil, da naši volilci v mnogih občinah niti glasovnic niso dobili, kdo je podpisoval glasovnice za liberalce, kdo so bili tisti, ki so falzificirali vsako leto ženska volilna pooblastila pri občinskih volitvah ljubljanskih in kdo so bili tisti, ki so glasove kupovali za Hribarja. Kaj bodo taki lumpje o časti govorili! lj Ribnikar nima izpitov. S posnemanja vredno hitrostjo in točnostjo je poizvedel naš dunajski znanec na najmerodajnejšem mestu glede »izpitov« slavnega K ori tri i k ar j a. Ribnikar je res presedel na dunajskem magistratu pol leta kot »Vcterinaramts-Aspirant« s plačo eden tisoč k r on. Ker se ni izkazal s predpisanimi izpiti, ga niso mogli v nikak činovni razred uvrstiti, dasi se je sam s predobro znano impetnoznostjo burno za to tudi v javnosti poganjal in je slovesno rotil »den deutschen Charakter Vindobonas, der guten Mutter, stets zu vvahren«; (vedno varovati nemški značaj krušne matere Vindobone). »Abgesehen von seinen herausfordernden marktschrci-prischen Alluren, die das Dekorum niner so vdehtigen Beamtenbranche schvver zu schadigen gecignet sind,« bi tiil R. tudi še danes povsod drug odi, tzvzemši kajpada ljubljansko liberalno Korito, nemogoč kot uradni živino-edravnik, ker nima v to predpisanih izpitov. R. ni nikak izvedenec za živila list kein Lebensmittel-Experte), ni tozadevnega kurza nikdar pohajal, še manj kake izpite polagal, čc ima kako lrugo izpričevalo, je mogoče absolviral kak najnižji partedenski kurz (kakor vaški mesogledniki in babice). Naj nam brez zavijanja odločno odgovori: kje, kdaj in kak tečaj je dovršil in kaka , i v; »'» dijak (star;; i k ne/, j c; na predizobrazba se zahteva za ta čudežni izpit, pri njem tako tesno spojen z zlatim ovratnikom? V njegovo zasebno življenje ne bomo posegali, le toliko bi omenili: če je ložiral kot hiša) in pozneje prav k dragem dunajskem Ringu, ni draginje prav nič občutil in ni lepo po javnih lokalih opravljati velikodušno mece-natko, čeprav je bila morebiti nemška luteranka. Če še ne bode mirovala ta vkljub bradi in pleši komična figura, bodemo posvetili v njegovo delovanje v »prospeh« slovenske kolonije na Dunaju, v njegov pasji »senatorij turobnega. spomina in o znameniti »striži« pri vojakih. lj Argentinsko meso leži na klavnici. Znano je, kaki velikanski »halo« so zagnali znani mladini, njim na čelu Dolfo. Ribnikar, o argentinskem mesu in njega dobroti. Prva pošiljatev je šla res še nekaj hitro izpod rok, akoravno niso dobili argentinskega mesa tisti, za katere je bil pravzaprav namenjen, to je reveži. Druga pošiljatev se je že bolj upirala in pri prodajalcih argentinskega mesa ni bilo več navala. Sedaj imamo zopet argentinsko meso v Ljubljani, "vendar ne gre in ne gre izpod rok. Prvotno so se vsi mesarji zavezali, da bodo prodajali argentinsko meso, a ko so uvideli, da ne gre, je takoj šest mesarjev odstopilo in so izjavili, da mesa ne marajo prodajati. Tako je prišlo, tla se še predzadnja pošiljatev argentinskega mesa ni razprodala. Zadnja pošiljatev, katera je dospela pred kakimi desetimi dnevi v Ljubljano pa je še popolnoma nedotaknjena. Tako jc prišlo, da loži danes v mestni klavnici 17.000 kg argentinskega mesa. Dobro je bilo, da je sedanji mestni svet dal ledenico popraviti, ker, ako bi bila ledenica v tistem stanu, kakor je bila pod bivšem liberalnem ali narodno-naprednom občinskem svetu, bi bilo danes že polovica argentinskega mesa segnitega in za nobeno rabo. Trebušni Dolfe je res parkrat prišel na klavnico in pustil odrezati večjo kose argentinskega mesa, ter ga pustil prenesti v kuhinjo »Domovine«, da so tamkaj napravili golaž za — ■ poskušnjo. Mi pa vprašamo: ali bi ne bilo pametno, ako prebivalstvo ne mara za argentinsko meso, da bi se dalo sedaj za praznike mestnim uslužbencem, mitniškim paznikom, policijskim stražnikom itcl., med katerimi so nekateri veliki reveži, nekaj argentinskega mesa brezplačno ali vsaj za zdatno znižano ceno. Pametneje je, da argentinsko meso revežj porabijo, nego pa da leži, oziroma gnije na klavnici. Sedaj pred volitvami tako vneti Dolfek, za mestne uslužbence in reveže sove samo na jeziku, misli samo na svoj želodec in s tem misli, da je stvar opravljena, želodci revežev ga seveda ne brigajo. Zanje so pa celo ne ho zmenil, ko minejo volitve. Revež naj za to gospodo nese samo glasovnico z njihovim kandidatom, in stvar je seveda za liberalno gospodo rešena. Po volitvah pa jc tej gospodi vse eno, ali ima revež kaj za v žolodec. ali ne. lj Koritarji so nervozni, '..o sram no je napadlo »Jutro« danes zopei zidarskega mojstra g. O g r i it a, na napade na g. Rojino smo pa že odgovorili. Tu : . pri g. Ogrinu se je liberalni pisar debelo ureza! in delo g. Ogrina nikakor ni bilo najdražje, kakor se »Jutrovec« laže in popolnoma pravilno oddano. Ali so mislili izvestni ljudje, da s1 ;e jo tudi pod vladnim komisarjem delati za mesto samo izvestni ljudje? Sedaj gospod Rojina kandidira in po sklepa stranke ne reflektira več za mestna dela, za druge obrtnike bo pa odslej kljub vsemu naporu koritarjev veljalo na magistratu: enaka pravica za vse! Nič več posamezni občinski svetniki ne bodo mogli odpirati ofertov prod časom in potem obveščati svoje protežeje. Za vso enaka pravica! Tako bodo vsi zaslužili, no pa samo koritarji! lj Koliko zaslužijo duhovniki! Liberalni listi kriče venomer, koliko zaslužijo za opravila svoje službe duhovniki, zlasti ljubljanski kanoniki. — Da bo občinstvo vedelo, kako »grozne« vsoto računijo za cerkvena opravila, naj navedemo, tla dobi za opravilo veliko slovesne sv. maše ljubljanski kanonik celih 6. reci šest kron; loviti dobo, ogromno vsoto po 1 K 40 vin., in bogo-slovci po 1 K 05 vin. — Tak jo bil račun za slovesno sveto mašo povodom zadnjega zasedanja deželnega zbora. — Za koliko odstotkov je pač dražji kak liberalni advokat kot kanonik? In to za advokatska opravila, ki včasih niso vredna počenega groša. Koliko pa je opravil, ki jih izvršuje duhovnik brezplačno? In kolikokrat mora duhovnik v hribih z zadnjo popotnico po uro daleč brezplačno k bolniku v snežnih zametih in ostrem mrazu! Kaj pa je še storil brezplačno liberalni advokat v lj Kuga na goncu in na parkljih. Prizor: Prodifu -tna mala gostilna. Celo uro je bradati trebuhar trpinčil potrpežljivo poslušalce s svojimi otrobi o draginji. Končal je. Vsecle so in prične pisati prejšnji svoj »govor« za strankino glasilo, »Kuga, kuga!« pošepeče navzoči Trnovčan sosedu. »Prav imaš! Poprej v gobcu, zdaj pa šo na parkljih«, mu odvrne sosed in pomenljivo namigne proti pišočemu debeluharju. lj Lepa hvala vsem gg dopisnikom ki so nas založili c • dragocenim gradivom, nanašajoč n so na značaj naših Terzitov iz učiteljske štamparije. V pripravnem trenotku pride vse na vrsto (odlomki iz tragedij »Miško Pali-kuca« in »Placrešpehtar v Kataribi«). Glecle izpitov širokoustnega Jutraša smo sc obrnili na Dunaj. IBLANSKA ŠTINKBOMBA, Ena bomba prletela, »Jutr« holt te bomb so prau; mal naukul jo zasmrdela, ko ja Plut jc tle zažgati. Scer pa bomba ta navarna za navadne res ni Idi, al »Učitlska tiskarna« z no le hude ma skrbi. Buhve kulkat že naš Jaka zavle ne ni mogu spat? Buhve kulkat tega. spaka že srumak b so znebu rad".' Pa nej Jaka al pa Luka sučeta ja tku al tku, zmeri z nc navarnast kuka, zmeri več jc z no smradu. Douh na u, tu vem, in usaka zajne u zastoju pumuč; takrat uta Luka, Jaka z bomba ured tud vidva fuč. Boltatu Pepe. nevate novice. -r Slovenija je poklicana, da pri bodočih volitvah fttzbere kandidate le ene stranke, in sicer one stranke, ki uživa največje zaupanje slovenskega ljudstva. Le ena stranka naj ndsi odgovornost za našo politiko na Dunaju. Če se cepimo, cepimo ugled svoje dr-žavnozborske delegacije in podaljšamo nasprotstva med poslanci samimi, ki so različnih strank in vsled tega ne morejo iti skupaj. Zato pa: Vseslovenska Ljudska Stranka naj zmaga! Delajmo na to! + Za ločitev zakona so se potegovali liberalni poslanci v zadnjem državnem zboru. Ni čudo! Saj se dobe ludi mod bivšimi slovenskimi liberalnimi poslanci možje, ki so ločeni od svoji žena. Da taka roba skupaj drži ni čudo! Kaj pa poreče slovensko ljudstvo! Menda to, da noče takih poslancev, ki hočejo rušiti svetost svetega zakona! -j- Narodna zavest liberalne stranke je taka, da glasilo smradlnov, »Jutro«, z ozirom na grdo čine narodnega izdajstva, ki jih jo zagrešila liberalna stranka ravno v Ljubljani s svojo zvezo z Nemci, danes piše, da to ni več aktualno! Torej narodno izdajstvo po mnenju liberalcev zastara, narodno izdajstvo po morali dr. Tavčarjeve stranke po par letih ni več izdajstvo! Lepe pojmo imajo ti gospodje o narodnosti! -f Volilci v ljubljanski okolici pozor! Tisti ljudje, ki imajo za Vas po Ljubljani le psovke, ki so poštene kmetovalce v »Narodu« nazivali s »telički, ki sc od svojih krav in teličkov razločujejo samo v toliko, da znajo par sto besed govoriti«, so razposlali po ljubljanski okolici svoj umazani »Slovenski Dom«, ki laže, da se kar kadi in v katerem naznanjajo, da. bodo imeli lovišča za okoličane za Št. Vid, Dravljo, Koseze in okolica pri »Slepem Janezu«, za Jožico, Črnuče, Kleče, Savlje in okolico - pri Figabirtu in v gostilni »Aurovih dedičev« poleg topničarske vojašnice, za Vič - Glince, Brezovico. Dobrovo in okolico pri »Franceljnu« na Tržaški cesti in Marčanu na Rimski costi. za Bar-io iu okolico Dri Češnovariu, Ribiču in Rastoharju na Dolonlski cesti, za Ste-panjo vas, Bizovik in okolico pri »Belem konjičku« na Poljanski cesti, za Sneberje, Moste, Obrje, Tomačcvo, Šmartno ob Savi in okolico pri Zupančiču na Martinovi cesti. Te gostilne so torej liberalna lovišč a , v katere zavedni volilci ne bodo šli! Opozarjamo zaupnike p o o k o-1 i c i, da o tem dobro pouče volilce in volilke in tla jim povedo, kake gostilne so zgoraj navedene. -f Ni še pozabljeno. Da je dobila masa ljubljanskega prebivalstva svoje volilne pravice, se ima zahvaliti edino Slovenski Ljudski Stranki. Liberalci so vselej in povsodi nasprotovali razširjenju volilne pravice. Dr. Tavčar, notar Plantan in Ferjančič, bivši državni poslanci, kako so skakali po Dunaju in lovili frake raznih ministrov, da bi preprečili splošno volivno pravico. Ampak čemur se liberalci ustavljajo, to gotovo prodre. Prišla je splošna volivna pravica, liberalni poslanci so naredili svoj testament in legli v grob. Liberalci so nasprotovali razširjenju volivne pravice v kranjskem deželnem zboru. Kdo se no spominja tiste slabe liberalne muzike, ki so jo uprizorili leta 1906. v našem deželnem zboru. Oglasile so se piščalke, pavke, trompete, kravji zvonci, v dvorani dež. zbora je pol gramofon in dr. Tavčar je plesal in godel kakor star medved; ali ta muzika je bila pogrebna muzika. Volivna pravica v deželni zbor se jo razširila, mus-kontarji so pobrali svojo inštrumente in stopili v pokoj, kakor politični invalidi. Povsod je dobilo ljudstvo svojo volilno pravico, samo ljubljanski občinski svet ni hotel ničesar o tem slišati. Kolikokrat so potrkali delavci na vrata občinskega sveta, tolikrat so bili zavrnjeni. Skovali so sicer neko volivno pravico, a častiti mestni očetje so jo okoli prenašali kakor mačka mlade, potem pa komodno nanjo sedli. In ko je Sloven. Ljudska Stranka predložila novo volivno reformo za mesto Ljubljano v deželnem zboru, so planili kakor zdivjani risi pokoncu liberalni poslanci in po deželni zbornici se je razširil smrad liberalnih bomb, ki je grozil udušiti liberalno reformo ljubljanskega mesta. Ali ta smracl jo imel nasproten učinek, kakor so ga nameravali liberalni poslanci, ta smrad jo namreč razgnal ljubljanske mestne očete narazen in danes imamo vsi volivno pravico za ljubljansko mesto. Vsem tistim, ki bodo lotos prvič stopali z volivnim listkom na volišče, pokličemo da.nes v spomin to dogodke, da bodo znali ceniti tisto lažnjivo priliznjenost, s katero vabijo ljubljanski liberalci meščanske volivce v svojo sredo. Liberalna stranka jo danes povsod brez upliva, brez ugleda, četa političnih maroder-jev in invalidov. Kakoršno življenje taka smrt. Liberalna stranka je držala pokoncu primojduševstvo in psovke, zato se hoče šo enkrat krepko izpljuva-ti v svojih glasilih »Jutro« in »Slovenski Narod« kakor žganjar prodno umrje. Ti plunki, ki padajo sedaj na naše ljudi, posebno na našo duhovščino, so znamenje jetičnega bolnika, ki je pri koncu. ~~ Pupilarna varnost za obveznice kranjskega melioračnega zaklada po § 14! Senzacija na političnem in denarnem trgu v Izraelu! Kakor znano, je kranjska, dežela januarja nit .--va sklonila pod za sedanje razmere izredno ugodnimi pogoji najeti posodilo pri »Union - banki«, v katero svrho kranjski deželni odbor izda obvoznic v znesku 10 milijonov kron. pa bi bila veljavna. le, če do 15. aprila kranjski deželni odbor vso predpogoje ustavno reši. med katerimi je tudi ta, da mora biti pupilarna varnost teh popirjev zajamčena, kar se zgodi, z državni m zakonom. Ker je pa državni zbor razpuščen, je to seveda nemogoče. V tem izrednem položaju je min. predsednik baron Bienerth, uvidevši, da bi inače kranjska dežela bila oškodovana, predložil vladarju ta zakon, da ga sankcionira po § 11., kar se je tudi zgodilo. Vsled tega jo nastalo veliko razburjenje. Od glasila borzijanskega kapitalizma »Neue Fr. Presse« do socialistične »Arbeiterzei-tung« si razbijajo glave državniki tretje in četrto vrste in trdijo, da sc v takih slučajih no sme vporabiti § 14. ter napadajo Bienertha, zakaj da Kranjcem pomaga. Naši liberalci bodo dobili vsled tega krče in ne moremo garantirati, da se jim vsled tega ne zgodi kaka nesreča. Videli bodo najbrže zopet kakšne »Kravjo kupčije«, ki so jih tako vajeni. Da bodo duhovi pomirjeni, naj služi sledeče pojasnilo: Ko so zastopniki Kranjsko januarja meseca z vednostjo in v sporazumu z ministrskim predsednikom sklepali pogodbo z »LTni-on-banko«, je baron Bienerth kranjskemu deželnemu glavarju pl. Šukljetu obljubil, da bo preskrbel do 15. aprila vsekako za kranjske melioračne obvez- niče pupilarno varnost. Baron Bienerth je torej sedaj samo izpolnil svojo obljubo in držal moško besedo, dano deželnemu glavarju. Ker mu to ni bilo mogoče rednim ustavnim potom, je moral seči po § 14. Veliki državniki po raznih redakcijah so torej lahko pomirjeni. f Za »Ljudski sklad« so prispevali: G. poslanec J. Pogačnik 100 K; g. župan Belec in Neimenovan po 50 K; poslanec Jaklič in tvrdka Zajc-Ilorn po 30 K. Po 20 K so prispevali: Dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zaje, odvetnik Vencajz, dr. Svetina, dr. Derganc, posl. Drobnič. 10 K: g. župnik Kalan; 10 K: g. prelat Kalan, profesor dr. Janežič, dr. Man-tuani; 5 K: dr. Dolšak, L. Smolnikar, Neimenovan, dr. Al. Ušeničnik, Neimenovan, g. J. Traven in J. Jovan; 3 K: urednik Krhnc in dr. Adlešič; 2 K: g. Mandelj in St. Premrl. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. — Zakaj se antialkoholno gibanje ne širi tako kakor bi zaslužilo? Vzrokov je več. Gotovo pa je eden glavnih, da ni za alkoholne pijače najti vselej primernega nadomestila. Ena takih pijač pa, ki bi utegnile alkohol v prav izdatni meri izpodriniti, je kava. Posvečala se ji je v tem oziru do sedaj premajhna paznost. Seveda je prvi pogoj, da je kava res dobra, kajti slaba kava ne bo nikdar v stanu izvršiti svoje antialkoholne naloge. Dobra pa je kava le, če ji je pridejana dobra kavina primes. In taka je le Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Če torej kupujemo to kavino primes, podpiramo predvsem delo »Slovenske Straže« za obmejne Slovence, indirektno pa tudi antialkoholno gibanje, ki je v interesu vseh dobro mislečih Slovencev, da se kar najmočnejše razvije. — Priporočamo torej najtop-leje »Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem«, ki je pristna le v škatljicah, ki imajo na ovoju pečatnik »Slovenske Straže«. — Ročne granate v naši armadi. Naše vojno ministrstvo je odredilo, naj se vrše obširni poizkusi z ročnimi granatami. Male granate, ki se mečejo v nasprotnika z roko, so sicer že staro bojno orožje, ki pa je v zadnji rusko-japonski vojni igralo važno vlogo, zlasti še vsled svojih modernih izpopol-njenj. Znano je, da so bili srbski četaši, ki so se organizirali spomladi 1. 1909. za slučaj vojske, preskrbljeni z ročnimi granatami. To orožje, kot žc omenjeno, je igralo v zadnji veliki vojski važno vlogo; Rusi kakor Japonci so je vpo-rabljali v bojih za Port Artur, kakor tudi v bojih za utrjene točke v Mandžuriji. Pri napadih na Port Artur so imeli ruski vojaki navadno, kadar so udrli iz trdnjave, v desni roki pripravljeno granato, v levi pa puško. Pri obrambi 203 m visokega griča so Rusi popolnoma odložili puške ter se bojevali le z ročnimi granatami. Ker so se ročne granate toliko rabile v rusko-japonski vojni, so se začeli tudi podrobnejše zanimati za to orožje druge države, vendar pa se doslej še ni posrečilo v inozemstvu konstruirati ročno granato, ki bi v slučaju potrebe zadostno učinkovale ter ne delale v slučaju vojske preveč težkoč in bile metalcu nevarne. Kakor se kaže, so pri nas v Avstriji iznašli tako granato. Ako se bodo tozadevni poizkusi posrečili, bodo te ročne granate upeljali pri vseh naših vojaških četah. — Pivovarnar M. Mayr v Kranju namerava kupiti pivovarniški kartel in in z njim enako narediti kakor svoj čas z Auerjevo in Periesovo pivovarno. Tudi je baje ta pivovarna vstopila v kar-teel. — »Slovensko planinsko društvo « Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani ima svoj letošnji redni občni zbor dne 29. aprila, t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma« v Ljubljani. — Bogat berač. Goriška policija je aretirala pred nadškofijo nekega 751et-nega starčka nekje s Kanalskega doma, ki je izgnan iz Gorice zaradi ved-nega beračenja. Goriška policija je namreč podučena, da ta berač ima nad 20.000 kron lastnega premoženja a še ni zadovoljen in je v vednem strahu, da mu zmanjka! Frank Obreza v Riehwoodu, W. Va., se je zaročil z Miss Magdaleno Obreza. Poroka bo po Veliki noči. — Slovenec v Ameriki ustreljen. Iz Delague poročajo: Dne 19. marca se je naš solvenski rojak Pongrac Čulk vračal v veselem razpoloženju in nekoliko vinjen domov. Potoma so ga prijeli trije kompanijski detektivi in ga hoteli peljati v zapor. Na potu v zapor je Čulk hotel detektivom pobegniti. V istem trenotku je detektiv ustrelil nanj in ga zadel na desno stran trebuha. Nato je obnemogel in se zgrudil na tla. Takoj so vsi trije detektivi planili nanj in mu premoč kali čreva, tako, da je nesrečnež danes, dne 27. ob pol dvanajstih umrl v groznih mukah! Rajni Pongrac čulk jo bil spodnještajerski rojak in sicer iz občine Gomilsko, sodni okraj Vransko, star šele 29 let ter vrl in miroljuben mladenič. V Ameriko je prišel dne 27. decembra 1910, bil je torej tukaj ravno tri moseco, ko je našel nesrečno smrt. — Slovenka umrla v Ameriki. Umrla je v bolnišnici v Monogaheli, Pa., Marija Tekavc, ki so jo pokopali v Riltonu. NAPREDNAKI — RAKU Novice iz Amerike. — AmeriSke vesti. Po trimesečni bolezni je umri v Clevelandu v soboto, 11. marca rojak Ivan Boldan podornače Mežnar. Star je bil 52 let. Doma je bil iz žužemberškega okraja. V Ameriko je bil prišel pred 11 leti. Zapustil je žalujočo vdovo, dve hčeri in dva sina. — V Jolietu je umrl 29. marca v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je ležal sedem mesecev, g. Josip Puhek, najstarejši sin sr. Mat. Pnhka. N. Scott st. — Mr. Če nisma martral se zastoju, hmal, hmal spet uma mi na kojn, na kojn, ke spred ma škarje. In dirjal uma z nim naprej pu račje, kokr sma du zdej, in zabaulal čez farje. Rak je za nas prprauna žvau; tku nam saj Ribnkar je djau, ke se zastop na žvauce. H kurit nubenga na pesti, če z nega že žlampama mi, nej u še tku brihtne glauce. Sej brihtneh glau nam treba ni, mest brihtneh glau sma tuki mi, de rotuž skp držerna, Z glavam le delaja nej vol, mi ne, prmejš, mi že nekol, mi use z jezikam strema. Astn, če nečma zad ustat in muč zgebit na gumestrat: Na raka! Naprednaki! Sej u znamne raka sma rujen, za račja pot sma gor zrejen, zatu ustanma — raki! Boltatu Pepe. SPRAVA MAŽAROV Z RUMUNCI. Budimpeštanska »Az Est« poroča, da se zaroči nadvojvoda Karel Franc s princezinjo Elizabeto, hčerko rumun-skega prestolonaslednika Ferdinanda, i^esca oktobi *a, ko dopolni princezinja loto. Iz Bukarešta se poroča, cla so se pričeli pogajati o zaroki, ko je nadvojvoda Franc Ferdinand prvič obiskal Sinaio, a rumunski dvor je izrazil željo, naj so spravijo Mažari z Rumunci na, Ogrskem, ker ne gre, da. bi prihodnja ogrska kraljica pripadala dinastiji, ki vlada Rumunce. ki jih sovražijo Mažari. Tudi mažarski politiki so se izjavili 7,a spravo, nakar se je pričela spravna akcija, za katero se je osobito zavzel grof Štefan Tizsa. Pogajanja so se sicer za zdaj razbila, a jih bodo nadaljevali jeseni in upajo, da bodo do-vedla do zaželjenega uspeha. AMERIČANSKI VOJAKI POSREDOVALI V MEHIKI. O mohikanski revoluciji so zopet došla zelo resna poročila. Vlada je izjavila v mohikanski zbornici, da ni misliti na to, da se vstaja kmalu konča, dokler Severna Amerika ne onemogoči dohod vstašev iz Zjedinjenih držav. Iz Mexcale se poroča, da se je uprlo 500 mehikanskih dijakov, ki imajo tudi strojno puško. Velevažno jo poročilo, ki je došlo iz Angue Prieto. Vstaši so po tem poročilu po boju, ki je trajal celo četrtkovo popoldne, osvojili Anguo Prieto. Američanski vojaki so med bojem prekoračili mejo in končali boj, ker so kroglje med bojem žvižpale tudi v američanski Arizonir, v Duglasu, kjer so bile tri osebe ubite. Občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«. Kaj naj si vsak ljubljanski volilec in volilka zapomni! Ako bi kali volilcc »li volilka ne dobila ob pravem času po posti voliiue izkaznico ali volilne kuverte, zglasi naj se pri deželni vladi, vSImon Gregorčičeva ulica, pritličje, desno, ali pa v pisarni Slovenske ljudske Stranke, poslopje Katoliške TIskarne, III. nadstropje. Spravite dobro volilno izkaznico, da se ž njo izkažete pred volilno komisijo, da imate volilno pravico. K volitvi morate izkaznico prinesti seboj. Ako kdo volilno Izkaznico izgubi, se mu preskrbi pri vladi novo izkazuica. Volili sinete samo z uradnimi volilnimi kuverli. Ako kdo to. lllno kinerto izgubi »li pokvari, dobi lahno uovo. Tudi pri volilni komisiji se lahko dobi še volilno kuverto. Volilna kuverta je za I. razred bela, za II. razred medfa In za III. razred rdeča. Na kuverto se ne sme nič pisati, sicer je glas neveljaven. Glasovnico dobe volilci od stranke. — Glasovnica Je pravilno izpolnjena, ako za I. prvi razred stoji na vrhu: i. (ako zapišeš arabske številko.- 1., je glasovnica neveljavna) Lista Slovenske Ljudske Stranske. Ivan Kregar, hišni posestnik, pnsar, predsednik deželnega obrtno-pospcšcvalnega urada in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, Ellzabetiua cesta 3. za n. razred se glasi glasovnica: II. Lista Slovenske Ljudske Stranke. Maks Lilleg, c. kr. višji davčni upravitelj, Slomškova nlica 12. za III. razred sz glasi glasovnica: III. Lista Slovenske Ljudske Stranke. Dr. Ivan Zajec, zdravnik, Frančiškanska ulica 2. Edino take glasovnice so veljavne. Na glasovnicah ni treba imen vseh kandidatov, ki jih je postavila Slovenska ljudska Stranka, ampak samo prvo ime kandidata, ki ga je v dotičnem razredu postavila stranka. Noben volilec, nobena volilka se ne sme podpisati ne na kuverto, ne na glasovnico s svojim podpisom; noben naj nič ne pripiše, ker sicer postaneta glasovnica in kuverta neveljavna. Noben naj se ne muči, da bi glasovnico sam napisal, glasovnico dobi od stranke. Ako bi kdo glasovnico i z g u b i 1, jo dobi v pisarni Slovenske Ljudske Stranke v »Katoliški Tiskarni, III. nadstropje. Natančno pazite, da daste glasovnico I. razreda v belo kuverto, glasovnico II. razreda v modro kuverto in glasovnico III. razreda v rdečo kuverto. Ce bi se zmotili in zamenjali, je glas neveljaven. Kuverto, v kateri je glasovnica, se mora zalepiti in paziti, da se kuverta ne pokvari, ker sicer postane glas neveljaven. Volitev se vrši v nedeljo 23. aprila od 10. ure dopoMne do 4. ure popoldne. Vsak volilec naj pravočasno pride na volišče z volilno kuverto, v katero naj prej že doma da glasovnico in naj kuverto dobro zalepi. Ne glasouilee, ne kuverte, ne prej, ne pozneje ne kažite nasprotnikom, da Vas ne osleparijo! Na volišču pokaže volilec predsedniku legitimacijo, nakar mu izroči zalepljene kuvrrte. Predsednik položi zapito kuverto v za to določmo posodo In je tako, ker so vse kuverte enake, zaslgurano, da noben ne bo izvedel, kako je volilec volil. Volilci IIT. razreda oddajo parno eno glasovnico v rd"čl kuverti po dve glasovnici in dve kuverti pa oddaš, ako si volilcc I. ali II razr. da, ker voliš tako tudi v III. razredu. ... , V.s.ak volilec 1U- volilnega razreda ima istočasno opraviti tudi volitev za ///. razred. . ,Nwa katerem volišču kdo voli, ima vsak zapisano na volilni izkaznici. Vsak volilec in vsaka volilka mora priti na volišče, ker Je volilna dolžnost, sicer je kaznovan! Vsak volilec pomni: ne gre se za osebo, gre za stranko. S stranko voli! Volitev je tajna, zato se ni nikomur nič bati, ako vo'i tako. da se razmere na magistratu res temeljito izpremene ! Vabimo na hI se urSi na oelikonoCnl ponedeljek 17. aprila ob S. url popoldne o oelihl dooranl ,,Uniona". Dnevni red: »Krščanska žena in javno življenje" goooii dr. loan SusterSIC. Somišljenice »Slovenske Ljudske Stranke", prihitite na shod vse, ki hočete, da bodi Ljubljana poštena, res bela I Proč z ljudmi, ki govore, da bodo podrli spovednice, in ki pišejo, da hočejo pri nas uvesti ločitev zakona, protiversko šolo in portugalske razmere I proč s tistimi, ki se v svojih listih norčujejo in ženske časti! Agitirajte povsod za veliko udeležbo! Na velikonočni ponedeljek vse v „Union': Žensk! odbor. vslaja v ttniii. Danes ni došlo veliko novih poročil o vstaji Albancev, ki so se dvignili proti Turkom, cla izvojujejo samoupravo. Sploh se evropski svet malo zanima za albansko vstajo. Italijani, so popolnoma pripravljeni, da čc so jim bo zdelo potrebno, v Albaniji intervenirajo. Najbolj reservirana je naša država, ki se niti ne zmeni za to, da požigajo Turki katoliške cerkve v Albaniji, dasi je zašeitnica. albanskih katoličanov. Seveda, gre zgolj za katoličane, če bi Turki skrivili la.s kakemu avstrijskemu ali mažarskemu. žicjii, bi gotovo že na judovsko komando mobilizirali. O vstaji so došla danes sledeča poročila: Turki,in albanska vstaja. Poveljnik turške divizije v Skadru poroča v Carigrad, da je dobila turška posadka v Tuziju strelivo in živila. Turki so zasedli gorovje pri Vuksale-kaju. Ker je Muhidin že zasedel s svojimi vojaki ceste, je. zopet, omogočen promet med Skadrom, Kastratijem,- Hel« mom in Tuzijem. Turki so dobro zasedli postojanke pri Šipkaniku in Tuziji. Bojev 7. vstaši ni že dva dni. V boju dne 12. t. m. -o izgubili Turki enega stotnika in 21 vojakov, dva poročnika in 18 Turkov jc pa bilo ranjenih. Črnogorci in Turki. • Črnogorski zastopnik v Carigradu se .'c 10. t. m. dolgo časa posvetoval s turški ni zunanjim ministrom, ker se očita Črnigdri, da podpira albanske vstaše. Odločno je zavrnil očitanja, da Črnagora podpira vstajo, priznal pa, da se, mogoče posamezni Črnogorci udeležujejo vstaje. Črnagora ostane nevtralna. Končno jo zahteval, naj Turki črnogorsko mejo zastražijo z močnim vojaškim kordonom. da ne, bodo mogli vstaši vdreti v Čniogoro, kar je turški zunanji minister tudi obljubil. Črnogorski kralj Nikolaj je z ozirom na albansko vstajo odgodil svoje nameravano potovanje v Rim in se poda najbrže šele septembra v inozemstvo. Velevlasti in albanska vstaja. Iz Rima se poroča, da so zastopniki velevlasti v Carigradu opozorili turško vlado, da nastanejo radi albanske vstaje lahko mednarodni zapletljaji brez vsake potrebe, ker Turčija lahko ugodi željam Albancev, ne, da bi trpela sulta-uova avtoriteta. Kje se Do volilo v LjuDljoni? Vse ženske' - volilke volijo v poslop-|u mestnega dekliškega liceja, Bleiwei-sova cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu: Ženske - volilke začetnih črk volijo: A do J v telovadnici v pritličju, K do P v učilnici v I. nadstropju, R do Ž v risalnici v II. nadstropju. Vsi ostali volilci - opravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volivno pravico osebno ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslednjem določenih na nastopnih voliščih: Volilni upravičenci začetnih črk volijo: A in B vrini dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica. C, 6 inD v telovadnici I. drž. gimnazije, Tomar nova ulica. E, F in O v telovadnici' II. državne gimnazijo Poljanska cesta. H, I. potem J do vštete št. 2700 imenika III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Ko-menskega ulica št. 12, I. nadstropje.* J (vsi ostali, vštevši vse dodatne vpisane) in K do vštevše št. 3400 imenika III. volilnega razreda v veliki dvorani hotela »Union«, vhod skozi duri v Frančiškanski ulici. L v šolski dvorani mestne dekliške osem-razrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. M v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. N, O, potem P do vštete št,. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne dekliške ljudske šole, Komenskega ulica. P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica. R v mali dvorani v »Narodnem domu«, pritličje, dvorana trgovskega društva »Merkur«. S clo vštete št. 7000 imenika III. volilnega razreda v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod od Streliške ulice. S (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in š v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici. T inU v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. V in W v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Z in Ž v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Strcliška ulica št. 12, I. nadstropje. LjnDljanske novice. lj Zmago Pravice praznujemo danes. Kje so danes nasprotniki krščanstva? Kje je danes njihova ošabnost,? Skriti morajo pod hinavsko krinko svoje nazore, ki so nekoč pribili Izveli-čarja na križ. Kako velik stoji On z zastavo zmagoslavlja v roki, kako majhni so njegovi nasprotniki. Kako molče danes tisti, ki se navadno rogajo krščanstvu. Krščansko ljudstvo danes proslavlja Njega, ki je sebe dal, da je svet odrešil. In vstalo bo povsod tudi krščansko ljudstvo, da pribori povsod zmago Pravici in Resnici. Beli Ljubljani veselo vstajenje! lj Somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke vsi na velikonočni ponedeljek ob deseti nri dopoldne na shod v veliko dvorano »Uniona«. Govori dr. Jan. Ev. Krek in več drugih govornikov. Agitirajte za veliko udeležbo! lj Somišljenice Slovenske Ljudske Stranke vse na velikonočni ponedeljek ob 5. uri popoldne v veliko dvorano »Uniona«. Govori clr. I v a n Š u s t e r -š i č. Vse na shod! lj Umrl jc včeraj rekviziter deželnega gledališča g. Schwarz. Sestra, meščanska učiteljica iz Plzna, ki ga je. prišla za praznike obiskat, ga je dobila mrtvega. N. v m. p.! lj Vincencijeva konferenca sv. Petra v Ljubljani naznanja, da se vrši konferenca zaradi praznika v torek, t. j. 18. aprila 1911 točno ob 6. uri zvečer v Marij&nišču. lj Nova velevažna iznajdba se je posrečila železničnemu uradniku v Ljubljani g. Zvonimiru Masle. Iznajdba je zelo zanimiva in svetovnega pomena. Treba je še primernega izboljšanja, nakar priobčimo njen popis. Razstavljena bo tudi v Ljubljani. lj Nesreči. Nogo si je zlomil včeraj g. Doktorič. Ista nesreča je zadela včeraj tudi slikarskega mojstra g. Tomaža Bricelja star. lj Slovenska Filharmonija koncer-tira na velikonočno nedeljo in veliki ponedeljek pod osebnim vodstvom ka-pelnika g. Ed. Czajaneka v hotelu »Tivoli«. Začetek koncertov ob pol štirih popoldne, oziroma ob pol osmih zvečer. Vstop prost. \ lj G. Fr. Doberlet star. je prišel, kakor se nam poroča, na nemško kandidatno listo brez svoje vednosti in jtf na merodajnem mestu sporočil, da nikakor ne kandidira. lj Ljubljanska policija si je ustanovila podporno društvo, kakršnega imajo že po mnogih drugih mestih in tudi državna policija je organizirana. Dru- štvo le popolnoma nevtralno in zasleduje samo interese, kateri bi ga zamog-ii dovesti vsaj do onega cilja, kakršnega so dosegla že vsa tovrstna strokovna društva. To je najnovejši pojav, da so se varnostni organi tudi pri nas sami po sebi začeli zavedati dolžnosti in pravic, katere jim pripadajo kakor vsem drugim stanovom. »Podporno društvo za mestno policijsko stražo ljubljansko« je že začelo delovati in ima v pravilih redne-, ustanovne-, podporne- in častne člane. Ne samo o naši policiji, marveč o splošni ti organizaciji hočemo svoj čas priobčiti zanimivo in obširno poročilo, ljubljanski Hermondidi pa želimo: Pridi srečno do zaželjenega cilja! lj Aretovan je bil včeraj pouoldrie na Bleivveisovi cesti neki A. N., ker se je po § 516 k. z. hudo pregrešil. Sramo-tilca nravnosti je policija že dlje časa zasledovala., a je bil ves trud do sedaj brezuspešen. Ker je bil postal pa kar na ulici že, čez mero predrzen, ga je baš ta predrznost dovedla do usode. Pri aretaciji se ie bila nabrala velika množica občinstva. VSTAJA FRANCOSKIH VINIČARJEV. Vstaja ponehava. Dne 13. t. m. so zasedli vojaki celo Champagno. Komo poveljstvo je poročalo, cla bodo s silo zadušili vsak poizkus obnoviti plenjenje. V Verneusu se je končala vstaja brez krvolitja. Noč od 13. na 14. je bila mirna. Zaprli so 34 oseb, ki bodo obtoženi zaradi sabotaže v zvezi s plenjenjem. Zaradi vstaje se podraži šampanjec. Ker so viničarji velikansko množine šampanjca spustili na cesto, je gotovo, da bodo cene šampanjcu poskočile. ITALIJANSKE NOVE VOJNE LADJE. V »Stampi« izjavlja italijanski mornariški minister, da gradi zdaj Italija štiri dreadnoughte. Prvi bo dograjen v prvi polovici bodočega leta in spo soben za službo, dva bosta sposobna za službo v prvi, četrti pa v drugi polovici leta-1913. O zgradbi petega dread-noughta. niso še ničesar odločili. Poleg navedenih štirih dreadnoughtov grade zdaj Italijani tudi štiri oklopne križa-ricc, 32 torpedovk in 10 torpednih ru-šilcev. Siajerske novice. š Liberalna prognoza o volitvah na Spodnjem Štajerskem. Pred kratkim časom so imeli liberalni poglavarji posvetovanje o svojih šansali pri državno-zborskih volitvah in prišli po dolgem tuhtanju številk in poročil iz volilnih okrajev clo sledečega, klavrnega zaključka. V vol. okraju Maribor, desni breg, Bistrica in Konjice, hočejo milostno Pišeku prepustiti, da se naj ravsa s Štajercijanci in okraj obdrži slovenstvu (okraj je popolnoma siguren za S. Iv. Z.); v ptujsko - ormoškem okraju so vse upanje stavili na Ploja, pa to upanje je sedaj po vodi splavalo; v okrajih Maribor levi breg — Št. Lenart — Žg. Radgona — Ljutomer, hočejo Roš-karju malo ponagaja.ti, (tako žele dr. Gorišek in še nekateri drugi); istotako hočejo ponagajati Vrstovšku v slov. graškem okraju in dr. Korošcu v kozjanskem okraju. Preglavice jim dela Celje in Brežice. Glede Celja upajo, da se Roblck da pregovoriti, ker druzega kandidata nimajo, generalom pa je grozdje prekislo; po njihovem mnenju more le Roblek držati okraj (seveda je ta sodba zelo optimistična, sodeč po zadnjih deželnozborskih volitvah, ko je S. K. Z. v kmečki in splošni kuriji dobila znatno večino). Največja uganka jim je vol. okraj Laško (Trbovlje— Sevnica — Brežice); 1. 1907. jim jo, močna kandidatura Roš (za tedanje razmere!) prinesla 150 glasov nad soc. demokracijo, med tem ko je clr. Benkovič na se zedinil 4432 glasov S. K. Z., brez vsake tuje pomoči. Vsled raizmer, ki so se po nekaterih liberalnih občinah korenito izpremenile, vsled apatijo in desorganizacije njih volilstva in iz drugih, mladinom dobro znanih razlogov, bi njihov kandidat le za druge kostanj iz žerjavice pobiral. Tudi kandidata iščejo z lučjo, pa ga ni dobiti, da. bi šel za »Kanonenfutter«; kajti streljalo se bo z največjim kalibrom. Mladini so tedaj sklenili kandidatu S. K. Z. delati nekaj težav; uvidevajo pa pri tem, da jim ravno v tem okraju najmanj rožice cvetd. — Ni čuda, da se mladinom vse odtujuje. Pripomnimo še, da je to z a-n e s 1 j i v o poročilo prava slika razpoloženja pri mladoliberalni stranki. š Zopet nova podružnica »Schul-vereina« v mariborski okolici. V Račab se ustanovi v kratkem šulvereinska podružnica, katere namen bo, pripravljati tla za. novo šulvereinsko šolo. Na čelu tega gibanja stoje železniški uradniki v Račah in Pragerskeni ter nekateri nezadovoljni renegatje. Ker je gotovo, da naši narodni nasprotniki od drznoga sklepa no bodo odjenjali, je edina od-pomoč ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. Rodoljubi, požurite se in ustanovite za Rače in okolico prepo-trebno podružnico! š Maliku slaba prede. VsenemškJ kričač Malik je dobil v svojem domačem mestu občutno brco, ki mu bo gotovo še potem zvenela po ušesih, ko bo zgubil svoj dosedanji mandat. Nemcem samim že preseda Malikovo nerodno vpitje in komaj čakajo trenutka, da bi se ga iznebili. Če se bo krščanskosocial-na stranka dobro držala, utegne pri ožji volitvi prodreti njen kandidat. Je torej veliko vprašanje, če bosta Malik in Wastian sedela v bodoči zbornici. s štajercijanci imajo na velikonočni ponedeljek v Mariboru »konferenco zaupnikov«. š Cigani se klatijo zopet po Spodnjem Štajerju. Na Pragerskeni so orožniki aretirali celo bando teh uzmovi-čev, ki so napravili po gostilnah vse polno dolgov in so si prilastili več tujega premoženja. š Odlikovanje. Gospa Leopoldina Rakusch je bila od cesarja, odlikovana z zlatim zaslužnim križcem s krono za zasluge. Dne 12. aprila jej je okrajni glavar celjski baron Muller izročil omenjeni križec. ZAVAROVANJE MONOPOL. Italijanski ministrski predsednik Giolitti namerava predložiti zbornici načrt, ki se bavi z monopolizovanjem zavarovanja. Ta predloga je hudo razburila borzne kroge in delnice tu- in inozemskih zavarovalnih družb so na domačih borzah hudo padle. Tako so padli Assicurazioni Generali takoj prvi dan po tej novici za okroglo 115 kron. Giolittijov predlog bi globoko posegel v današnji način zavarovanja ter bi or-ganizova! nekako splošno zavarovanje v državnem okviru. Državna uprava bi dobila nov vir dohodkov, ki se sedaj izraža v 100 do 120odstotnih dividendah pri\ai: ih zavarovalnic. Toliko namreč znaša dejanska dividenda mnogih zavarovalnic, (ta ne pokažejo take v bilanci, so krivi mnogi oziri: obdačenje in drugi motivi, ki vodijo družbo do vedno večjih dohodkov. Saj se iz tega dobička vplačuje del glavnice, ti in oni fondi z najrazličnejšimi imeni, tako da se morejo dohodki skrčiti in se razdeli »samo« 15* clo 20odstotna dividenda. Novica o predlogu Giolittijevem jo bila kmalu dementovana, vendar je zadostovala, cla so padle delnice za dobrih 100 K. Dr. Č. Razne stvari. Ustanova za boj proti jetiki. V New Torku je umrl na jetiki milijonar Pa-tien. Zapustil je ustanovo 2 milijonov dolarjev za preiskovanje in zdravljenje jetike. Pred nekaj leti jc vseučilišču v Ilinoisu da: v ta namen 5 milijonov dolarjev, tako cla je v ta namen dal skupno 7 milijonov dolarjev. Stavke na Dunaju. Stavka krojaških pomočnikov je tudi na Dunaju prenehala. Danes preneha na Dunaju tudi stavka mesarskih pomočnikov, ker je 300 mesarskih mojstrov napravilo s pomočniki nove pogodbe. Miiijonarjeva oporoka. Večkratni milijonar dr. Jožef Senta v Kašavi je zapustil več stotisočakov za dobrodelne namene. V oporoki je zahteval, naj sežgo njegovo truplo na grmadi v gozdu, pepel naj pa porabijo za gnoj. Svojim dolžnikom jo odpustil vse dolgove. Oporoko je, končal trivialno: »Finitala comedia! Plej!« Kuga v Odesi. Uradno se poroča, da je umrlo v Odesi več oseb na kugi. Rop v florentinski stolnici. V slav-noznani florentinski stolnici so ponoči 13. t. m. roparji oropali vse dragocenosti, vredne 80.000 lir. Samoumor afričanskega preiskovalca. Znani afričanski preiskovalec in časnikar Agosto Franzoi se je ustrelil 13. t. m. v svoji vili pri Turinu. Star je bil 60 let. Zgorela cela vas. Več otrok zgorelo. V občini Vizvar na Ogrskem je 14. t. ni. uničil požar celo vas. Zgorelo je 20 hiš. Tudi več otrok je zgorelo. Gasiti vsled hudega vetra ni bilo mogoče. Cilinder, nevaren zdravju. Nek pariški zdravnik je dognal, da je cilinder jako neprimerno pokrivalo nervoznim ljudem. S poizkusi je dognal, da znaša temperatura v notranjosti cilindra 30 stopinj Celzija, kadar je zunaj 20 stopinj toplote. Pri 32 stopinjah zračne temperature znaša ista pod cilindrom 40 stopinj. Ta visoka temperatura pa more, kar jo čisto naravno, povzročiti pri človeku pojave nervoznosti. Zakladi denarja. Iz New Yorka poročajo, da so v kraiu Sainin-Breladc f državi Nevv Yersey izkopali velike saboje, polne zlatih novcev. Skupna vrednost odkritega zaklada se ceni na poldrug milijon dolarjev. Smrt v spovednici. V občini Herc-.rejme Ivan Kacin Polhov Gradec p. Ljubljani Izdelovalnica harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se harmo-olji za cerkve, Sole, pevska društva L t. d. Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavijature za harmonije, orgije in klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije in strune za klavirje Itd. Cenik gratis in franko. "Jfcu Javna zahvala. Učiteljstvo novomeške petrazredne dekliške šole izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo: slavni novomeški Čitalnici za brezplačno prepustitev svojih prostorov in gledališkega odra, slavnemu p. n. občinstvu za obili obisk ter tako mnogoštevilna preplačila povodom šolske veselice, prirejene dne 9. t. m. v korist revnim šolskim deklicam. Posebno toplo se pa zahvaljuje za blagohotno in brezplačno sodelovanje slav. novomeškemu salonskemu orkestru, kateri je zlasti in največ pripomogel, da se je Šolska veselica izvršila tako krasno ter tako dobro uspela. Novo mesto, U. aprila 1911. T248 Učiteljstvo. ki bi bil tudi popolnoma zmožen trgovske korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe flo 20. aprila 1911 na upravništvo „Slovencau pod šifro: „1. K." no; KJ Jelikonooii ponedelje se orši o gostilni pri f Hla jarončku, Vodmat, Stara pot i < donrfa veselica Točila se bodo izborna pristna vina. Poskrbljeno bo za dobra gorka in mrzla jedila. Domača šunka. K najobilnejJi udeležbi vabi velespošt, Jernej Jelenič, gostilničar. Prodam svoje obrestonosno 1217 posestvo v Novem Vodmatu štev. 23; poizve se istotam. Modni kamoarn m ti «o man za možKe obleke najdete v največji izbiri pri R. NIIKLAUC LJUBLJHHH, Stritarjeva (Špitalska) ulica št. 5. V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. — 591 — Pošiljajo se tudi vzorci na ogled. Gostilna v Prešernovi ulici 9 se od 1. maja odda na račun :: ali v najem. :: Izve se pri hišnem lastniku štev. 7. 1340 Iščem za tukajšnjo podružnico spretnega 1222 poslo^od^ja špecerijske in železninske stroke, izurjenega v slovenski in nemški korespondenci in knjigovodstvu. Franz Dolenz, Kranj. Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno. t Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo : Rudolf ValenCič: Heka-Sušak: Ante Sabllch; Trst: Schmldt A Pelosl; - - Puli: Lacko Križ - - Štev. 11405. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski odpošlje tudi letos 10 otrok na stroške mestne občine v pomorski hospic v Gradež. Sprejemajo se v ta hcspic le škrofulozni otroci v starosti 6—12 let. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, ubožnosti in pristojnosti ter z zdravniškim spričevalom vložiti je tuuradno do 10. majnika 1.1. Mestni magistrat v LJubljani, dne 6. aprila 19M. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: 1245 Laschan 1. r. St,. 235/pr. Razglas. Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 7. aprila 1911, st. 83o/pr. se bode nadomestna volitev enega poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane v deželni zbor vojvodine Kranjske namesto odsto-pivšega deželnega poslanca dr. Ivana Oražna, ki se ima izvršiti dne 16. maja 1911, vršila v štirih oddelkih in sicer: 1. oddelek za volilce z začetno črko A - H v veliki dvorani »Mestnega doma" z do« hodom iz Streliških uiic; 2. oddelek za volilce z začetno črko J— L v veliki dvorani „KEestnega doma" z dohodom od strani ob mestnej ledenici; 3. oddelek za volilce z začetno črko M - R v veliki dvorani hotela ,.Union"; 4. oddelek za volilce z začetno črko S —Ž v veliki dvorani hotela „Union", oba z dohodom le skozi hišna vrata v Frančiškanski ulici. Volitev se bode vršila od 8 ure zjutraj do 2 are popoludne. To se daje javno na znanje z dostavkom, da bodo na volilnih izkaznicah, ki se volilcem pravočasno dostavijo, vrhutega natančno označena posamezna volišča kakor tudi začetek in konec glasovanja. Zajedno se daje javno na znanje, da se bode zbrala glavna volilna komisija v smislu § 40 dež. zak. z dne 5. novembra 1894 dae 17. maja 1911 ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani „Mestnega doma". Vsak pri volitvi udeleženi volilec sme,, ako se izkaže z izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 13. aprila 1911. 12« Za oskrbovanje občinskih opravil mesta LjubPane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. ? m Q Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi Ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, šubičeva ulica 5 Ljubljana prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacijo i. t d. 818 1233 Nc. I. 372/11 3 Pri c. kr. okrajnem sodišču v Šoštanju je po prošnji lastnice g. Ivanke Kačič c. kr. notarjeve vdove sedaj v Ljubljani, Gradišče št. 14. naprodaj po javni dražbi zemlj. kn. vi. št, 212 k. o. Šoštanj, h. št. 88 v Šoštanju z vrtom in pritikli-nami, za katero se je ustanovila vzklicna cena v znezku po 16.000 K. Pod isto se ne bo oddalo. Kaucije je položiti 2000 K. Dražba se bo vršila dne 1. majnika 1911. na licu mc>ta v hiši št. 88 v šoštajnu z začetkom ob 10. uri dopoldne. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravico brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiženib dolgov s 5«/o obrestmi od dneva dražbe plačati prodajalki v 2 mesecih. Dražbene pogoje je mogoče upogledati pri tej sodniji soba št. 3 vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in ocl 1. do 5. ure popoldne. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju oddelek I., dne 9. aprila 1911. □a Fino blago za ženske obleke gg najdete v veliki izbiri po ugodnih cenah v veliki trgovini R. MIKLAUC LJUBLJANA, Stritarjeve (Spitalske) ulice štev. 5. Došle so tudi novosti perilnega blaga, ceflrja, fine svilnene in polsvil-nene rute in šerpe. Posebno omenim tudi velikansko izber bele kote-nine in modropolana blaga za rjuhe, cvilha za blazine iz prvih tovarn. Postrežba priznano dobra. 593 Tedenski pregieo. vesela volivnega Ves boj socialne v tem, da hujska Mohorjeva družba je letos v ljubljanski škofiji nazadovala za 591 udov. Vzroki nazadovanja so različni. Nekateri jemljejo za vzrok slabo vinsko letino. Glavna vzroka pa sta: majhna zavednost ljudstva in liberalizem. — O bosanskih katoličanih je v »Unionu« zelo zanimivo predaval oče Puntigam iz družbe Jezusove. — V Albaniji je nastala velika vstaja. Hočejo samostojno upravo. Vstftši zmagujejo. -*,:« Izšel je protialkoholni katekizem za male in velike ljudi. Stane 10 vinarjev. — Nemški svoboctomisleci so odpovedali romanje v Rim, ker je zbornica razpuščena. •— Kmečka zveza za ljubljansko okolico je naprosila zopet dr. Susteršiča, da kandidira. — Na Vrhniki so ustanovili gospodarsko seneno zadrugo. — Umrl je v Gorjah veleindustrijalec Jakob Žumer in en dan za njim njegov sin Andrej. — V župno cerkev v Košani so vlomili tatovi. — Kranjska ima po novem štetju 525.083 prebivalcev (16.933 več kot leta 1910.). Hiš je na Kranjskem 91.014. — Za notarja v Ljubljani je imenoval justični minister bivšega notarja v Kostanjevici gosp. M. Hafnerja. — Na Koroškem so za slovenski okraj postavili kandidatom za državni zbor g. Grafenauerja. V drugih okrajih se udeleže Slovenci na celi črti volivnega boja. — Kmečka zveza za novomeški okraj je sklenila kandidirati za državni zbor g. Egena Jarca. — V občini Rekarja vas, dve postaji od Celovca, so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v vseli treh razredih. — Na Viču so ustanovili patronat Vincencijeve družbe. — Slovanov na svetu je okoli 186 milijonov. — Prvi električni vlak je pričel voziti na nižjeavstrijsko-štajer-ski planinski železnici, ki vodi v Marijino Celje. — S. L. S. je imela shoda v Podzemiju^pri Metliki in v Dragatušu, kjer je bilo pri zadnjih volitvah največ nasprotnih glasov. Na prvem je bilo 400. na drugem 300 ljudi. — Socialna demokracija ni nič boja, ki se začenja, demokracije obstoji ljudstvo proti državi, liberalne instinkte proti pravicam Cerkve in stan proti stanu. — V Dragomlju je imel shod dr. Krek, ki je pojasnil delo v deželnem in državnem zboru. — Na Dunaju so našteli 1118 Slovencev. Leta 1900 jih je bilo 1329. — Prebivalstvo cele avstro-ogrske monarhije šteje nad 51 milijonov duš. Prekašata nas le Rusija in Nemčija. — Volilski imeniki za deželnozborske volitve v Ljubljani štejejo 3538 volivnih upravičencev, 264 več nego pri zadnji volitvi. — V Gradcu dobimo slovensko poselsko zavetišče. Znano hišo, v kateri je bila gostilna »Pri Andreju Iloferju«, je kupilo društvo sv. Marte za 73 000 kron. — V Carigradu je velik požar uničii 300 hiš, med njimi več javnih poslopij. Škode je do 5 milijonov. — Ljubljano so zapustili domobranski alpinci. Bataljon se več ne vrne. — V Spodnji Šiški je odstopil župan in vsi odborniki. — Na-nagloma je umrl knjigovodja Ljudske posojilnice g. Franc Kovačič. — S. L. S. je postavila pred velikim zborom v »Unionu« kandidate za občinske volitve. Shodi, ki jih prireja, pričajo, da njena moč med ljubljanskimi volivci vedno bolj narašča. V nedeljo se je vršil velik shod v »Ljudskem domu«, kjer sta gg. Dermastia in Štefe marsikaj zanimivega razkrila. Slovenska Ljudska Stranka je postavila kandidate vseh stanov in iz vseh okrajev. — Komorni pevec Naval-Pogačnik je na-stonil v Gradcu z velikim priznanjem. — Na Češkem so Mladočehi in narodni socialci sklenili kompromis ter bosta obe stranki v volivnem boju skupno nastopili. — Nemške stranke so sklepale kompromis za državnozborske volitve, pa se je razbil. — Vpokojen je na lastno prošnjo dr Šlajmer. — Deželna bolnica kranjska se poveča in se zgradi prosektura, okulistični in porodniški paviljon. — V Oknici je bil shod Kmečke zveze. Poročal je Gostinčar. ki je zopet prevzel kandidaturo za državni zbor. -- V Štepanji vasi je govoril p>oslanec Povše o potrebi dobrega razmerja med mestom in deželo. — Cela vrsta starih ljubljanskih občinskih svetnikov ne kandidira več. Nekateri so sami odklonili kandidature, drugih si pa liberalci niso več upali postaviti. Stari magistratovci se bahajo okoli, da je liberalna večina gotova stvar. To je zadnja njihova farba. — Gospodinjska šola v Dobrepoljah se je zaključila v sredo. To je bil drugi gospodinjski tečaj, ki ga je priredil deželni odbor. Trajal je od i9. februarja do 11. aprila. Gojcnk je imel 2?. Uspeli je naravnost izboren. — Med nemškimi krščanskimi socialci in svobodomiselnimi strankami se je razbil kompromis, za katerega ro delali. — Protialkoholnega shoda učitellstva 12. aDrila »e je udeležilo 60 učiteljev. — Umrla je v uršulinskem samostanu v Ljubljani M. Gabrijela Hinek. Posebno je gojila risanje, slikanje in umetna ženska ročna dela. — Druga pošiljatev argentinskega mesa v Ljubljano leži še popolnoma, nedotaknjena. — Viničarji na Francoskem uganjajo grozen vandalizem. Vseh iz-grednikov je blizu 12.000. Godovi prihodnjega tedna. aprila, nedelja: Velika noč. Vstajenje Gospodovo, aprila, ponedeljek: Velikonočni ponedeljek. Varstvo sv. Jožefa. aprila, torek: Apolonij, mučenec; Evleterij, škof. aprila, sreda: Leo IX., papež; Ema, vdova. aprila, četrtek: Marcelin, škof; Neža, devica. aprila, petek: Anzelm, škof; Bruno, spoznavalec. aprila, sobota: Soter in Kaj, papeža mučenca. Sprejme se v Špecerijsko trgovino 16. 17. 18. 19. 20. 21. OO Precizijskl 896 ahc. dr. Mlada Boleslava Oziralo se bode na strokovno naobražene reflektante z večletno prakso in dobrimi | priporočili. Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plača j po dogovoru. i 1206 Ponudbe na naslov: Ljubljana, poštni predal št. 121. Ali je tržno mleko primerno za dojenčkovo hrano? .Mleko po mestih je kljub visoki ceni in nadzorstvu po oblastih malokdaj brez bakterij; dostikrat je ponarejeno in predvsem pa za dojenca ni dovolj enakomerno. Kaj naj tedaj napravi mati, katera iz poljubnega vzroka nc more sama dojiti? Skrbi naj za mlečno hrano, katera je sestavljena iz vseh tistih sestavin, ki so za uspevanje otroka potrebne. Tem opravičenim zahtevam gotovo odgovarja v polni meri v 50 letih preizkušena in staro odobrena Nestle-jeva otroška moka, ker je popolnoma prosta bolezenskih kali in ima neposnetega planinskega mleka v zadostni množini, da je za njeno pripravljanje potrebna samo voda. Škatlja, ki zadostuje vsaj za 25 iužin. stane v vsaki lekarni in drogeriji 1 K 80 vin. 698 Poznavalci čaja so letos opozorjeni na Me s smer-je v takoimenovani cesarjev čaj. Ta čaj ruske vrste je najboljši v tej sezoni in je za ceno 10 I< za kg (100 gramov zavojčki 2 K) primeroma cenejši. Ma. Foerster Ant.: Ave Marija, za sed-meroglasnj mešani zbor (tudi za štiri-glasni moški zbor). Part. 50 v, glasovi po 20 v. Kimovec Franc: Ave Marija in Če-ščena Marija za tri moške ali ženske glasove z orglami. Part. 50 v. Chlondowski dr. Ant. Tantum ergo, za troglasni moški ali ženski zbor z orglami, Part. 50 v, glasovi po 10 v. Foerster Ant.: Cantica saera, I. del cerkvena pesmarica za Iglasne moške ali ženske zbore. II. popravljeni in pomnoženi natis;, 2 K 40 v. Št, 237/pr. Razglas. Da bo mogoče za dne 13. junija 1.1. razpisane občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora brez posebnih težav in točno izvršiti, razdelil se je po naročilu c. kr. deželne vlado za Kranjsko z dne 5. aprila 1911, št. 823/pr. v smislu § 16. al. 4. državnozborskega volilnega reda volilni okraj deželnega stolnega mesta Ljubljane teritorialno na enajst volišč in se bode vršila volitev: 1. vi. (šolskem) mestnem okraju: v veliki dvorani Mestnega doma"; 2. v II. (šentjakobskega) mestnega okraja onem delu. ki leži severno od Trubarjeve ulice, podaljšane Rožne ulice in Ulice na grad: v šolski dvorani mestne dekliške šole pri sv. Jakobu v pritličji na levo; 3. v II. (šentjakobskega) mestnega okraja onem delu, ki leži južno od Trubarjeve ulice, podaljšane Rožne ulice in Ulice na grad: v šolski dvorani mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu v pritličju na desno; 4. v Ivrakovem in Trnovem: v šolski dvorani mestnega otroškega vrtca v Cerkveni ulici; 5. v III. (dvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži zapadno od Šelenburgove ulice, Gradišča in Gorjupove ulice: v telovadnici mestnega dekliškega liceja na Blehveisovi cesti; 6. v III. (dvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Šelenburgove ulice, Gradišča in Gorjupove ulice: v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti; 7. v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži zapadno od Dunajske ceste: v telovadnici I. c. kr. državne gimnazije v Tomanovi ulici (vhod skoz vrt v Kolizejski ulici: 8. v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Dur.ajskft ceste do Resljeve ceste: v veliki dvorani hotela Union (vhod le skoz vrata v Frančiškanski ulici); 9. v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Resljeve ceste: v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Koraenskega ulici; 10. v VI. mestnem okraju, to je za predkraj Vodmat: v dvorani mestne jubilejne ubožnice v Japljevi ulici; 11. v V. mestnem okraju, to je za predkraje Hauptmanico, Hracleckega vas. Ilovico, Karolinško zemljo, Orlovo ulico, Črno vas, Dolenjsko cesto in Galjevico: v šolski dvorani mestne šole na Barji. Na volilnih izkaznicah, ki s? pravočasno dostavijo vsakemu voPlcu, bode poleg časa, kedaj se vrši volitev, tudi točno označeno, na katerem navedenih vo'išč ima vsak posamezni volilec izvršiti volilno pravico. Ista določila ostanejo veljavna tudi za eventualno potrebne ožje volitve, ki bi se imele vršiti dne 20. junija t, 1. Mestni magistrat ljubljanski, dne 13. aprila 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. 1242 St. 12.261. 1243 (2) Zaradi oddaje naprave glavnih cestnih kanalov v Nadvojvode Eugena in v Gorupovej ulici, kakor tudi radi oddaje iz-vršenja kanalizaeje dvorišč državne obrtne šole vršila se bode javna pismena ponudbena razprava pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsaki dan od 8. do 12. ure dopo-ludne in od 2. do b. ure popoludne na vpogled. Ponudbe opremljene s 5°/0 vadijem od preračunjene skupne ponu-dene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v številkah in besedah, izročiti je v zapečatenih zavitkih do določenega časa. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpravnim predpisom ali katere bi se pogojno glasile, ter na ponudbe, katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile. se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku. . i i Mestni magistrat ljubljanski, dne i4. aprila 1911. Za oskrbovanje občinskh opravil mesta Ljubljane začasno Dostavljeni c. kr. deželne-vlade svetnik: Laschan 1. r. Gospodarstvo. g Izvoz in uvoz klavne živ?ne in mesa v letu 1909, Avstrija je v lem 1909 izvozila 83 523 govecji, 29 087 ovac in 3774 prašičev v inozemstvo. Razun tega je šlo preko meje tudi 28 334 kvin-talov svežega in popravljenega mesa Glede žive živine sc je izvoz v tem letu zmanjšal splošno, posebno pri goveji živini (2 %) nasproti prejšnjemu letu, pri ovcah in prašičih ni posebne izpremembe izvoza in je vobče neznaten. Povečal pa se je izvoz mesa in mesnih izdelkov. Skupna vrednost izvoza živine in mesa se ceni skoro na 411 milijona kron. — Uvoz tega leta znašal v Avstriij 4799 glav goveje živ ne, 16531 prašičev in 7234 ovac, vrhi tega pa še 1011 kvintalov mesa. Uvoz govedi se je nasproti letu 1908. zmanjšal, uvoz prašičev in ovac pa povečal. Zmanjšal se je tudi uvoz mesa, ki pa splošno tudi poprej ni bil velikega pomena. Vrednost skupnega uvoza živine in mesa sc ceni na .skoraj 28 milijonov kron. g Dunajski trg za prešiče. Leta 1909. je prišlo na Dunaju 783.694, leta 1910. pa 696.403 prešičev na trg. Poslednjega leta je bilo torej 87.291 prešičev manj pripeljanih kot leto pozneje, ves izpad zadeva ogrske prešiče. Pomnožil pa se je dovoz prešičev iz avstrijskih dežel za skoro 4000 glav in iz Bosne za 2000 glav. Na trg je prišlo tudi 2000 prešičev iz Italije. Cene so se z ozirom na pomanjkanje stalno višale in se je plačala marca meseca 1910. najvišja cena 1 Iv 28 vin. do 1 K 53 vin. za 1 kilogram. Z dunajskega trga se je izvozilo 55.141 prešičev na Češko, Dolnje in Gornje Avstrijsko, Moravsko, Štajersko, Tirolsko in v Šlezijo. g Kuža bolezen na gobcu in parkljih v Avstriji v obče pojema. Dne 22. februarja t. 1. je bilo 23.537 dvorcev okuženih po tej bolezni, dne 15. marca t. 1. pa le še 14.610 dvorcev. Dal Bog, da bi kmalu popolnoma ponehala! g Pomorsko društvo »Ungaro-Cro-ata« v Reki je imelo svoj občni zbor. Čisti dobiček za lansko leto znaša 359.984 K. Delničarji dobe za 2000kron-sko delnico 300 K dividende, to je 15 odstotkov. Občni zbor je hkratu sklenil, da se glavnica poviša od 2 milijonov na 6 milijonov Kron. Delničarjem pa ne bo treba ničesar vplačati, ker se porabi v ta namen rezervni zaklad. Lastnik delnice 2000 K dobi brezplačno še štiri delnice po 1000 K. Ljudstvo tarna o slabih časih, o draginji, a kapitalizem gre vedno bolj v klasje. g Ribji lov v Jadranskem morju. V Jadranskem morju je bilo leta 1910 nalovljenih 13 milijonov kg rib v vrednosti 9,741,174 K, torej za 600.000 kilogramov več kakor v letu 1909. g Denarni zavodi v Bosn\ Bosna ima danes 20 bank in 18 denarnih zadrug; med drugimi imajo v Sarajevu svoje podružnice: Avstro-ogrska banka, Union-banka in Ogrsko denarno in trgovsko društvo. V celi Bosni jo 28 industrijskih podjetij. 1168 3 Proda se hišaspekarijo v Novem Vodmatu samo za 21.000 kron. — Ima dve kleti, velik vrt, prostorno dvorišče in več stanovanj. Proda se zaradi preselitve. Naslov pove uprava lista. Priznano na uečja, resnično domaČa, ie 25 let obstoječa ekspertna tordka. Franc Čitfen, nrai Lšubljana, Prešernova ulica f samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu on torej lahko po originalno fooarn&ftih csia1-' garantirano zanesljive, v vseli legati in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu a 637 1 Nedosežno velika izbira — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Biusell iu Buenos fllres 19IO: 3 v, like nagrade. Podružnica na Dunaju: III. Ara Henmarkt štev. 21. p-«-"- irihBimi likoiMbili z brezvcntilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. 3329 26 Dosedaj izdelanih na 72P.OUU k. s. m" li Me! h mi u zflraiti 1'roti ie tako trdovratnim in zastarelim slučajem tevme, trg.mja, živčnih bok-, ni, clavo- in tobo bola, bolečin v brbtu in kilah, bodlaicv, Irnania po udih bolečin v nosili, oteklin, hv li se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah pra , iii no preizau-ieni od ltioo zdravnikov priporočeni Ichtlomentol patentovan v vseh državah, mnogokrat odlikovan. Nedosežen po zdravilnem učinKul Nad 16.0 o za-hvalnic Edina razpoSiljalnica in tovarna, kemični laboratorij ces svetni (a in lekarnaria S. Edclmann, San.bor, Ringp atz št. 13. fTanko se poSilia po povzetju s ste.I kron 6'-, tu stckl kron 10-—, -'5 slekl. kron 23 — tli se poizvo pri že prodasti. Prva v bližini Ljubljane, s 4 stanovanji in lepim ograjenim vrtom; druga je 5 minut od kolodvora Vižmarje pri okrajni cesti pripravna za vsako obrt. Okoli hiše je velik ograjen vrt, v hiši jo vodovod. Radi prijazne lege je pripravna za letoviščarje ali gospoda v pokoju. Pojasnila daje Podrekar Gregor, v Vižmarj .h st. 61. 1214 z velikim, lepim, naokoli obzidanim sadnim vrtom se zaradi bolehnosti pod najugodnejšimi pogoji taiioj proda v Kamniku. - Natančneje Antonu Sveticu v Kamniku. 119? ESTUI m prodi! ' Naprodaj sta na Spod. Štajerskem dve posestvi; zraven je tudi mala hiša z malim vrtom, posebno primerna za kolurje ali čevljarje; 2^, ure oddaljeni od postaje, blizu župne cerkve, v prav lepem kraju. Prvo posestvo obsega 10—12 oralov travnikov in njiv, 7 oralov gozda, 1500 sadežev hmelja, s hišo in hlevom; drugo ima 15_20 oralov njiv in travnikov ter gozda in 4000 sadežev hmelja, s hišo in hlevom. Več se izve pri g. Avg. Erzinu, Ljubljana, Židovska ulica št. 3. 1201 Mesto K110- — samo po K 80- -s »Torpedo" prostim tekom po l< 95'— prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka ,,Stirian-Graz" modeli 1911 s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K -, 6'-, 7--; cevi po K 3"50, 4"-, 5-—. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje poceni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! 1185 Tovarniška zaloga koles ln šivalnih strojev H. Weissbergt Ounaj II., Untere Donanstrafle 23 III. v prometnem kraju na Gorenjskem (5600 prebivalcev) iz proste roke: I. Hiša s staroznano gostilno, ki leži ob državni cesti, tik farne cerkve, v obližju kolodvora in velike tovarne, ter obstoji iz več gostilniških sob, salona in zraven spadajočih prostorov in 15 opremljenih sob za prenočevanje tujcev, ter z gospodarskim poslopjem. Z gostilno je združena traiika, v hišo vpeljan lastni vodovod, acetilenska luč ter začasno nastanjen poštni in brzojavni urad; II. Lepa, obširna vila, za kako večjo družino, za hotel, zdravilišče ali kak samostan - penzijonat zelo prikladna, obstoji iz 11 sob, vse z novo opravo opremljene, s potrebnim pripadninami. 11 arov velik, krasen vrt. Vodotok v hiši in na vrtu. Zraven spada zemljišče v meri 44 arov in 5 ha velik gozd. Z vilo se proda tudi ribolovna last. Vila leži v bližini državne ceste in 6 minut oddaljena od kolodvora ter neposredno pri vhodu v nanovo otvorjeno romantično sotesko, katera obeta zaradi zanimivih vodopadov obilnega obiska. Vili se nudi raditega lepa prihodnjost; III. Velika vodna žaga na Francis-turbino, 30 konjskih sil. - Z žago je sklenjena hiša, kjer se je prej nahajal mlin; zaradi velikih prostorov zelo primerna za kako večjo mizarsko ali drugo obrt; IV. Odda se tudi več polja, njiv, travnikov in gozdov. Navedena posestva se prodajo skupno ali posamezno. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 1219 IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa rlavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PR1VIL. BANČNA Akc. kapital: 40,000.000 kron. 1 fsi y IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. Osrednja menjalnica: M VU vi DUNHj I., WO»-LZEILE 1. Hnrirn7nirP Ua,l6n' Coska Kamilica, Ccika Lipa, Urno, Dtiohoov, Uabio>za, N. Grasiitz, Krakov, liloinerioe, i uui učilnic. MoravskiZumtiorg, MOdltng. Meran, Novi llfii;, Plzen, Praga, LiHerce. DunaiSkoNovomesto. Cvitava. NHKILJ*' LA jfiiOiiiiJfil vseli vrst rent, ouliiaclj, dr:airaij papirjev akcij, prioritet, zastavaic, sreč t i. t. d., i. i. d s ZanronsO jroli ižjjji jri žma.iji! srstj mmii m ~ Prospekte in cenike pramij zasloni in traiuo. Najcenejša vožnja v Ameriko. M M M 01 HJ E. Kristan oblastveno koncesiloni-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 fa £ M H* E {a 63 B9 3143 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. Delniška glavnica: 60 milijonov kron Rezervni in varnostni zaklad: 16 milijonov kron Centrala v Fragi. Ustanovljena 1.1368. Podružnice v: Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, L, Herrengasse 12 OBRTNA BARSKA Bančni prostori: y TRSTU Menjalnica: Via 5. Nlcolo 39 Telefon St. 2157 Via Muova 29 ■ mtii:ii!!mii:ii!tB3iiiaiiiaaai>tiiiitecgiagiiiiog izvršuje vse bančne posle obrestu s vloge na vložne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru. Kupuje tn prodaja vrednostni papirje, devize ln valute. Daje pred ujme na vr;dnoatne pap rje ln blago. Dovoljuje stavbna ln carinsko kredite. Daje preme e za vsa žrebanja. Zavaruje sv čke proti kurznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskib in i?oze.:;sklh trgih. Sprejema borzna naročila ter se rada vdeložuje b svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih lndnstrl skih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska Trst. Podjetje betonskih stavb! BRATJE SERAVMLL! 4 PONT Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica ume'me<|a kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, stresnih plošč, raznovrstnih plošč za tkikanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga karneninastega blaga in Samotne opeke. sta me UU vodoA ^=1 Vsa dela so solidno ln strokovnjalko Izvedena, i ena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov paiant „ rhrul" iMnaBMMMi ^■ft.-ausiaafl^^ t . * e jit m MHMMflMMm nmaotmiMu««, ■rok mizarski mo;'ster V Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) : Tovarna za stroje flndritz akc. dr. Andritz pri Gradcu (Štajersko). 2657 52 gradi kot specialitete parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce ti trans-mis!je najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave. Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnih ali vposlanih modelih. frŠT Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. Prvo Hujšim podjelie sa umetno steHlarstvo in sliUje na stehlu iogusfa Duaalsfta Cfcsfa It. 13 poleg „Figooca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega umetnega steklarstva in slikanja na steblo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3314 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. r 'V ■■ ' ' • mj&BlSgm m Punajskai cesta 87, Mubljaita* 3.>5 S 1 iz prvih tovarn Avstrije; Oisrhapp, r»ia (Puofc), S ?alni slrcP izborna konsti ukcija in elegantna i/vrSitev iz tovarne v Uncu Ustanovljena leta 1S67 ttezen;o poučujemo brezplačno &@sraiki zastonj in franko priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : za spalne ter jedilne sobe in salone. 2)ivane vsake vrste. JVlodroee, ^ žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : :: - C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice" LJUBLJilNR 1LF0MZ RREZNIK °'61 Koaflresni trg M 13 Naročila se točno izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in franko. 48 Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence. r> nmiMRCTaKvm: mrnmmrnmmem d rs Tovarna pohištva j. J. Naglas Ljubljana Tur j. ški trg št. 7 Ljubljana Najgveef a zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro- Ustanovljana u,;„i4;. „„„„ Ški VOŽiČki itd. 1847. Najnižje cene. 3304 Najsolidnejše bisgo. Največja naisfaroiSa relse ¥ Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrut odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSčlni v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupniSčem 3 samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago Hi-Mi a^ai.iftflJMeiiJBaa NajvVčja, najstar. lil edina domača tvrdka !n izposojevalnica klavirjev i« harmonijev. VcliKansKa zaloga vsega (flast,, orodja, ltakor: violin, eiler, kitar, tamburic. harmonik, klarinet itd., najbolj, strun itudi VViidield) ter mu-«1 ..ali]. Prodaja na čudovito majhne ooroke tudi brez zadatja, lako da je vsakomur ciana prilika, izogniti sc vsiljivemu »pofelnu« ter si na najugodn. afin'od-"laCcvania nabav.ti instrument prve vrste Dvorna rma laviriev Czapka, H6lzl & Heltzmann, Stelz-hammer In Rosltr ter Horilnel In Mauborci (amer.-Iiorm.) so svoje zastopstvo za rrn jsko meni poverile in mirim ie jaz izključno edini to znamenite instrumente v največji zalogi In izbiri. lOletn.i pismeno lamstvo Pobrat ila in uglašcvanja klavii Jcv ln vneti glasbil po najnižjili cenah. .Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. Najnižja lzpos ojevalnina. z modernimi, velikimi brzaparniki iz LjiiSljane cez Antwerp8Ji v New-York in coz Antwerpen v Boston. Ustanovljena 1447. r je proga » u Na naSih parnlkih „Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderlund«, «Zecland», «Sum-land«, .Gothland", „Marquette\ .Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika erninent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljana vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske Ice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano ciostilno pri »Starem tiSlcrju. "188 (52—H 16511627 Pismo iz Rimo. Petdesetletno slavnost i obhajamo, odkar je bila Italija osrečena z edinostjo in odkar jo bil Rim slovesno proglašen kot glavno mesto Italije, čeprav so ga šele deset let kasneje »rešili iz papeške sužnosti« in mu »vrnili zlato prostost«. Ne vem. ali sem pravi vtisk dobil od vseh sla v n osti ali ne, zakaj zdelo sc mi je, da vsaj v Rimu ni bilo nobenega pravega navdušenja mod ljudstvom, ki je res ljuds vo; trgovci in večji hotelirji (izvečine tujci), so pač svoje hišo oziroma prodajalne in hotele okrasili z zastavami, tako da je bila na Corso Umherto I. in Via Nazionale res z redkimi izjemami vsaka hiša v zastavah; druge ulice več ali manj, v nekaterih mestnih delih, kjer stanuje ljudstvo, si težko našel zastavo. Zato je »Messag-gero«, judovsko-socialistični Nathanov list, Rimljane parkrat ozmerjal in s silo hotel zastave. Tudi palač jo bilo precej — včasih po več zapored — n. pr. na Corso Vittorio Emmanuele brez vsakega znaka. Saj čuda ni, da se ljudstvo ni moglo ravno kdovekaj veseliti, saj preprosto ljudstvo od sedanje konstelacije zlasti v Rimu pod znano vlado Nathanovo nima nič in je v marsičem na slabšem nego je bilo kdaj prej. Živila so sc silno podražila, kruh, jajca, moka, krompir, sploh živila, ki jih vsak dan rabijo siromašni sloji, »o tako draga, da nikjer tako. Zato ni nič čudnega, če si na vprašanje, zakaj niso nič navdušeni, slišal odgovor: sempre feste, ma non mai pane; to se pravi: vedno nam dajejo praznike, kruha pa nikoli. Če se upoštevajo še silno slabe, neverjetne stanovanjske razmere, ko morajo revni ljudje ali na prostem črez noč prezebati ali pa prenočujejo v (brlogih kar na kupu, je mizerija popolna. Mestna uprava za siromake, tudi za svoje nižje uslužbence nič ne stori. Tako so cestni pometači — siromaki prve vrste — prosili Nathana, naj jim vsaj za to leto, ko so ceno živil zlasti silno poskočile in ko bo delo bolj naporno, plače zviša, da ne bodo na pol umirajoč strašili po mestu. Nathan, veliki mojster Orienta, to učlovečenje prostozidarske enakosti, bratstva, svobode, jim je odgovoril: Prav, vam že plače zvišam, toda potem vas polovico odpustim; glejte pa ostali, da bo vse v redu! — Seveda sam sebi jc zvišal za to leto doklade če se prav ne motim več nego za 50.000 lir; seveda mu bodo poleg tega vsi oficialni izdatki še posebej izplačani. Pri takem gospodarstvu, pri silno izobraženem korit,arstvu, se ni čuditi, če se je mesto tako v dolgove zalezlo, da bo morala država mestu kakih šest milijonov lir podariti, da ga iz največje stiske izvleče. Poleg vsega so slavnosti direktna žalitev sv. Očeta, katoličani jih smatrajo kot zasramovanje svete Stolico, zlasti ker vlada niti malo ne skrbi, da bi se odstranile vsaj vnanje manifestacije tega Cerkvi sovražnega duha. Tako so kakor nalašč v zadnji hiši (mostni šoli) na trgu Rusticucci ravno nasproti stanovanju sv. Očeta napravili velikanski transparent z liapišom: »Roma intangibile«, to se pravi: Papež, Rim ne bo nikdar več tvoj! Da jc bilo to iz same zlobe narejeno, z namenom sv. Očeta žaliti, jo jasno, saj nisem v celem mestu nikjer več videl niti enakega ali podobnega napisa. — Najlepše med vsemi hišami v Rimu — kar sem jih videl — jc bila, okrašena hiša v bližini Panteona, kjer imajo italijanski prostozidarji svoj glavni sedež. Izobešene so bile raane zastave prostozidarskih redov z dotičnimi znaki; sredi med njimi je grozeče kot poglavitna plapolala črna z vvezenim velikim, na dve strani brušenim mečem. Čudno to ni, saj je vse, kar se te dni proslavlja, od prvih začetkov delo temnih moči. Vlada in vladarska hiša je popolnoma v njih rokah; kdor se noče udati, mora pasti. Prav to moči so dalo bodalo v roko morilcu kralja Hum-berta, ki je bil veren in sc je poizkusil s sv. Stolico spraviti in storjeno krivico po moči popraviti. Njegova žena, blaga kraljica. Margarita, ki cerkvam veliko dobrega stori, katoliško zavode podpira, je — kakor so zatrjuje — osebno z Leonom XIII. v tej zadevi konfe-rirala. In tisti, ki so Humbertu bodalce porinili v srce, hodijo vsako loto na njegov smrtni dan v Panteon k slovesni črni maši »molit« za pokoj duše regis Humberto, nefarie interempti, kakor pravi napis, ki ga oni sami postavljajo tiste dni nad vrata Panteona. In sedaj ob slavnostih sc prostozidarski svobodomiselni blok klanja kraljevi hiši in slovesno hlini zvestobo na čelu jim jud Nathan, sin angleško judinje in revolu-cionarea Mazzinija, ki je spočel umor Humhertov. Hinavska sodrga! Italijani so tudi oficialno te dni pravzaprav malo navdušeni, navdušenja je veliko le — na papirju. Hoteli so, da bi cel svet proslavljal njih delo, kronane glave naj bi prišle stiskat roke roparjem in judovskim kraljevim morilcem, pa ni bilo nič: nikogar ni! Upali so vsaj na nemškega cesarja, kor so je ravno v zadnjih časih nemška politika zaganjala v Vatikan zaradi boromojske enciklike, modernistovske prisege in še manjših stvari. Pa vseeno nič! \ Samo srbski kralj, ki so se ob njegovem prihodu take opazke delale, da bi bil morda raje doma ostal, če bi bil vedel, kaj ljudstvo govori. Vsebino teh pomenkov bi naši ljudje drastično na sledeči način označili: »Glilia vkup štriha.« Nemškega prestolonaslednika so kaj hladno sprejeli, takorekoč brca vsako slovesnosti; vzroki so jasni: cesarja so hoteli imeti in pa — kor se forma sprejemov obojestransko določuje — Nemčija je hotela vsak videz kakršnekoli žalitve sv. Očeta odstraniti. Hud poper! Edino resnično navdušenje, ki se pa ni porodilo v teh dneh, je navdušenje v sovraštvu zoper Avstrijo. Niti ob tej priliki ga niso mogli zadrževati! Pred avstrijsko palačo: »Palazzo Venezia« so v slavnostnem izprevodu začeli kričati dijaki in mladi ljudje. »Abbasso 1' Austria!« Doli z Avstrijo. Policija je z vso silo mirila, naj ne na-pravljajo škandalov. Enaki vzkliki so se slišali po slavnostnem zborovanju na univerzi, kjer so vročekrvni dijaki rjuli: »Abbasso 1' Austria! Sicer pa ni čuda, če take stvari ob vsaki priliki bruhajo na dan: cela italijanska javnost, jo ne najdete družine, ki bi ne živela v tej vroči želji: Avstrijo »izgnati iz Italije«, to se pravi: iz južne Tirolske (Trento), iz Trsta in sploh s Primorske, potem pa tudi iz Dalmacije, zakaj to je še vse Italija; tako se otroci že v ljudski Šoli uče, če že z doma ne znajo. Te dni sem so sešel z nekim, recimo dvanajstletnim fantkom iz odlične rimske rodbine, ki je sedel poleg mene s svojim vzgojiteljem (duhovnikom) v takozvani »sala Pia«. Med odmori sva. se živahno razgovarjala in prišla sva tudi na »avstrijsko gospostvo v Italiji«. »Vse AvstrijcCmoramo iz Italije izgnati!« je navdušeno vzklikal. »Sedaj jih ravno še ne moremo, pa bi moral cesar Franc Jožef sam laške provincije vrniti. Ej, ko bi se no bili takrat Srbi skesali, pa bi bili že Avstrijci zunaj! No, pa naj jih stari cesar še ima, saj jih prestolonaslednik ne bo več imel; ta tudi Ogrov ne bo več imel. Potem bo lahko delo; saj tudi Srbi takrat no bodo mirovali. Takrat bomo Avstrijce zopet zmagali, kakor smo jih še vedno. Avstrijci so bili že Sicer vedno tepeni od naše vojske, zdaj jih bomo pa še lažje. Seveda sc bodo Italijani, ki jin Avstrija davi, tudi vzdignili; to bodo Avstrijci bežali iz Italije!« Taki in enaki stavki so mu vreli iz navdušenega srca — vse odmev duha, ki vlada v družini. Semtertje sem mu malo ugovorjal, n. pr. zgodovino, ki govori, da so bili Lahi šo vselej tepeni ocl Avstrijcev, pa ga, jc le še bolj razvnelo, tako cla jo najin diskurz postal cen-trum cele okolice, ki je zoper svojo navado utihnila in zgovornega fanta poslušala. — Taki in podobni slučaji, ki sem jih v najrazličnejših slojih in stanovih doživel, jasno kažejo, kako šola in hiša delujeta na to, cla se sovraštvo do Avstrijo gorko ohrani in,vun in vun razširja. Lahi nc bodo zadovoljni, dokler ne bo prišlo do vojsko. In morda smo ji bližje nogo bi so moglo misliti sodeč po oficialnih trditvah in izjavah. Moj dečko je dejal na vprašanje, koda j so bo vso to zgodilo: »Čim prej, tem boljo, upajmo da prav kmalu!« Zato jo že prav, če imamo »dridnovte« in mogočno topove, jih utegnemo kmalu rabiti. Razstava jc slovesno ■otvorjena, toda dovršeni so menda doslej lo angleški, nemški in ogrski oddelek, ki vsebujejo umetnine. Vendar marsikaterega znamenitega umetnika ne najdeš med njimi. Kar je italijanskih oddelkov, jo izvečine vse šele napol dodelano ali pa sploh šolo. v začetkih. Kolero imamo zopet v Italiji, vsaj v Rimu je žo gotovo. Začetkom toga teclna sem zvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da leže trije za kolero bolni na rimski polikliniki v paviljonu štev. 9. Seveda bo vlada vse storila, da zunanji svet nič o tem ne zve, zakaj :potem je razstava uničena, milijoni za-istonj zabiti. Sicer pa vlada vsaj \ zdravniških krogih trdno mnenje, da 'je v Neaplju to leto kolera neizogibna in se je ne bo moč ubraniti. Ali je tudi tam doli že izbruhnila, ne vem, ker nimam zanesljivega stika. Sicer pa se mi tudi prav nič čudno ne zdi, če Italijo Bog z raznimi šibami obiskuje; za vse krivice, Cerkvi prizadete, mora račun priti. In obeta se hud račun. Naj navedem samo nekaj od tega, kar se tukaj in menda tudi drugod marsikje govori: Znani Don Bosco, ustanovitelj salezijancev, jc mod raznimi prerokbami, katerih se je mnogo že izpolnilo, tucli to prerokoval, da bo v nekem letu, ko je v mesecu marcu (menda) dvakrat polna luna, Rim opu-stošen (razdejan) do tal (al suolo). Eno izmed takih let je prihodnje leto 1912; pozneje pa zopet kmalu eno (če se nc motim 1914 ali 1916). Pravi, da bo prej še sv. Oče božal iz Rima; kani, ne vem, ali pove ali ne. Tukaj mnogi mislijo na Ameriko ali Avstrijo. Ostal da bo dve leti zunaj Rima. Po tisti strašni katastrofi nad večnim mestom pa da bo Cerkev dosegla popolni mir in svobodo. Kaj je na teh prerokbah resnice, nisem mogel dognati. Gotovo jc, da je Don Bosco več stvari naprej napovedal, ki so se že izvršile, n. pr.: franco-sko-nemško vojsko, francosko republiko, rop Rima. Vprašal sem o tem sale-zijanca in mi je odgovoril, da salezi-janci te stvari in tudi gori navedeno prerokbo hranijo v prepisih in da se vsaj v bistvu vjema s tem, kar je on sam čital v salezijanskili tradicionalnih zapiskih. — Tucli časniki ameri-kanski in evropejski so o teh rečeh zadnje čase pogosto, vsaj deloma poročali, namreč, da sv. Oče misli na to, da bi oclšel iz Rima, da se je pet svetovnih velevlasti zavzelo čuvati nad Vatikanom, da sc no zgodi ob papeževi odsotnosti sv. Stolici kaka krivica, Politiki, ki imajo vpogled v intim-nojše dogodke, že nekaj časa sem napovedujejo po človeški sodbi v kratkih besedah takle razvoj stvari: leta 1911. (slavnostno loto) ne bo nič, leta 1912. se pa začne gonja na vse strani. Bog daj, če bo res kaj, cla se stvari 'tako zasučejo, cla se bo krščanska, katoliška. zavest utrdila in krščansko življenje v srcih ukoreninilo! — Zdi so, cla se tudi v zaspani Italiji v tem oziru pripravlja neki preobrat. Med duhovščino — vsaj med delom duhovščine — so zavele pomladne sapice krščansko demokracije; se nekaj giblje tudi \ Srednji Italiji. Bog daj, cla iz prvih poizkusov vzraste tako potrebna katoliška organizacija! Prepozno še ni, ljudstvo je v korenu še verno, toda zadnji čas je pa že v resnici, če. se ne začno kmalu in odločno, mora — po normalnem teku — vsaj v dvajsetih letih srednjeitalsko ljudstvo biti popolnoma v rokah socializma in anarhije. Česar nas Bog varuj! Za Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče. da se popravijo motenja v telesnih funk-cijah, katera je provzročil način zimskega življenja v ta namen opozarjamo na MTTONIJEV^ To ki-lifio zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje m toplic Karlovi vari, (VI.) Marijino in hra.ioiššove kopeli. 33 1'.) Izvirek: Gies^tiufO!i Sauertoru S Zahtevajte novi cenik 1911 auto Laurin & Klement Mlada B61eslava. Prva zavarovalnica za vojaško službo pod pokroviteljstvom Nj. c. in k r, visokosti gospoda Nadvojvode Jožefa. Poil visokim pokroviteljstvom gospoda nadvojvodo J žefa stoječa prva zavarovalnica za vojaško službo je dosegla. v minolem poslovnem letu 1910. tako v poslovnem kakor tudi v tinanoielnem oziru najbol še vspehe, odkar obstoji zavod. Xova liro- ........... u______ 11 mn —•________________■ ,___ r stek znaša 3361 polic z nad 5,441.207 K zavarovanega kapitala, vsled česar so jo dvignilo celokupno stanje pri zavarovanju na življenje, dote in rento s koncem leta na 63.135 polic z 71,063.035 K zavarovanega kapilala na 17.220 letnih rentnib premij. Dohodek premij, ki je znašal leta 1900. 1< 1,644.387, jo dosegel v 1 1910 višino K 2,888.774, llilančni konto leta 1910. izkazuje čistega dobička K 103.345-33, od katerega se je odkazalo 60°/0. t. j. 55.407 K 20 vin. dividendnemu zakladu članov v smislu pravil, vsled česar se je zvišala divi-dendna zaloga na K 154.000- - , 9235 K se je porabilo za zvišanje jamstvene zaloge in daljnih 9235 K za pomnožitev invalidno zaloge, konečno pa 4o/0 celega čistega dobička za penzijski zaklad zavoda. Znatno zvišani promet zavoda v 1. 1910. je najboljši dokaz za priljubljenost zavarovanja, ki ga nudi občinstvu za zavod, dokazuje pa tudi, kako se ceni delovanje zavoda na vseh poljih delovanja v blagor zavarovancev iu vsled medsebojnosti celokupnega narodnega gospodarstva. Podrobna pojasnila daje ter sprojema zavarovalne ponudbe radevolje: 1213 UrUovDBva ulica 11. VHmeriRo In Kanado zložna, trr*—-oss&i. —j„ varna vožnja s Cunard Line = H m 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Saxonia 18. aprila, Pannonia 2. maja, Carpatliia 16. maja 1911, iz Liverpooia: Lusitanija, največji in najlepši par-nik,29./4„ 20. 5., 10./6., 8./7., 29.-7. 19il. Mauretania, 22.,4., 13./5 , 3-/6., 24. 6., 22./7. 1011. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca jezusovega. Cena vožnji Trst-New-Jork 111. razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. najboljše vrste, 1.1908. iz Serotnel-skih cjoric, proda g. BtDSn Zech-iier U Svežicah in sicer belega liter po 60, ru 'ečega 'iter po 56 vin. Vzorci sc ne pošiljajo. Manje od 200 litrov se ne oddaja. Posicdo-valci izključeni. 959 na prodaj poleg pokopališča svetega Križa. oso Več se poizve pri kamnoseku Kunaverjit istotam. MM Poljanska ccsta 131 © ,HL 9 W prvi to efliiil slovenski oglaševalec ia uw Prodaja glasovirje, planine iu harmonije izključno le iz na slovitejših tovarn, ne-i rekosljivi po dobri kakovosti glasu, Solidna cene. Posojujem kar najceneje ter prodajam instrumente brez zadatja in po najmanjših delnili vplačilih. Pismeno jamčim 1 let za vsak pri meni kupljen instrument. UglaSevanja in popravila te stroke izvmiiem po nizkih ceu.ih. Glasbeni Mat ci in drugim .sin- JI IIII* 41 ^ venskim zavodom u^lnsuje ','lr.si virjc t Jmo le k. ncctlonluiu «BWB ffe ilK8t« t r^ iS . ~ > - V ■ I,,*. ^ * • ■ pvnnhtnAtv^Hk« fr lew-Vork in London nista prizanašala niti evropski cclmi ter je velika tovarna srcbriimc prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj Pro" majhnemu plačilu dclavniti moCi. Pooblaščen sem izvrSiti ta nateg. Pošiljam torei vsaKo mur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne K 14 40 in sicer: 6 Kom. najfinejSin namiznih nožev s pristno angleško Klmjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic Iz enega komada; j 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih zlic; • 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajeniainico za juho; 1 kom. amer. pat. sreor. zajcmaimco za mleko; b kom. ang. Viktorin čaSic za podldudo; 2 kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša slpalriica za sladkor. komadov skupaj samo K 14-40. Vseh len 12 predmetov je poprej staio K 80'— let ji" ie tnoCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni ti 14 40 Američansko pat. srebro je znano, je s*, z n., ozi bela Kovina, Iu obdrži bojo srebra 25 ici. z.i kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, Kateremu ne bi bilo blago všeC, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, Ki je posebno prikladno Kot preKrasno velikonočno darito kakor tudi za vsako boljše gospudarstvo Dobiva se edino le v A. Hirsciiberg-a aksportni hiši amar. pat. srabrnega blaga n Dumi! II.. HefTibrsndstriisse 19. S. t. li\m. 14597. Pošilja se v provlncijo proti povzetju, ali če sc znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašen za njo 211 vin. — Pristno le z zraven natis-njeno varstveno znamko (zdrava 'P . J kovina), - izvleček iz polival, pi- T ~ sem: Bil sem s poSiljatvijo krasne • gj; « garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ 3> A liana. Oton Bartascti, c. itr. stotnik 4 Jjv v 27. pešpolku - S pat. srebrno ^ r garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v A\aribori:. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavei pri Preboldu. Dr. Ka-uiilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 3108 Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča Ivan Marije Terezije cesta 11 (Kol.zej)- Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25cni. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko. 1 1 fooflor Korn (poprej Henrik Korn) pokrivolec streti in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LiuDljonfl, Slomškova ulico 3 in 10 Podružnica : Stari trg 9. Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih dei ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim skriijem z Ai-cementni šlifllp MOpanntBatscaeii z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. 658 Lepa nova hiša na Gorenjskem 1165 ob državni cesti tik kolodvora se proda iz proste roke. Hiša ima lasten vodovod, stoji na križišču cest ter je zelo pripravna za vsako obrt, posebno pa za trgovino, ki bi krasno uspevali, ker ni nikake konkurence. Hiša je zelo obširna, ker ima okrog 165 m2 površine. — Za natančnejša pojasnila naj se obrnejo resni kupci pismeno ali ustmeno najkasneje do konca aprila na naslov: Janko Dolžan, Ljubljana, Križevniška ulica i. Ustanovljeno v leta 1842. Brati Eberl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Črkosiikarija likarja, pohištvena in stavbena pleskarja Damjana, Miklošičeva cesla nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. modni trnovlni Pgfgg* JfgfJ[ Mnbllana, Stari trg 18 dobite 3576 Krasne novosti za pomladno sezijo po že znano najnižjih cenah. Specijalna trgovina najmod:rnejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroš :o perilo, velika izbira najm dernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t, d. Pozor! Berite kje se dobijo najcenejša in najugodnejša 1204 birmanska darila vsled velike zaloge po tovarniških cenah. Nikel ura. trpežno kolesje z verižico K 5'50 » » ?j ?? » » » 6 50 « » » u n » n ' srebr. cil.rem.ura, dobro idoča z veriž. „ 9-50 » » » !> » n » « „ 10-50 srebrna cil. rem. damska ura z veriž. „ 9-50 D ?> ii » D )? n ;> 10 50 Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše, svetovno znano švicarsko blago, na primer: Seela'- \ Ornega, Schaffhausner, posebno pre-cizijska, natačno regulirana znamka Zenith zdrži natančni čas v vseh legah. Za vsako, pri meni kupljeno blago, večletno jamstvo. Franc Keber, Ljubljana. Dunajska cesta št. 12. ^pBM——P——1 I P 1 1 " 1 "'U^tv : Pristno brnsko blaoo:1 za pomladansko in poletno = Kupon s 3*10 inetr. dolg, kompletno 1911. za moSko ob eko suknjo, h ače, telovnik zadostno, stane le sezono 1 kunon 7 kron 1 kup m 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kipon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kuoon zn črno smonsko oble o * 20- , kakor tudi blago za površnike, tunsiovsKe obleke, svileni kam arn itd., pošilja po tovarniški rem kot rvema in sondna, c.obroznana 467 (40) zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-Imliot Iz rovnrne imajo zascbii ki m- OKO prednosti. Vsled velikega blagovnega promeia vedno največja Izjlra povsem svežega blaga Stalne, najnižje črne. Tudi najmanjša naroČila sc IzvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu. m J Blizu kolodvora na Jese. nicah št. 81. Poizve sc • pri Matevžu Smolej, Jesenice, št. 16. 1055 Perje za postelje in puh 2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvr5u|e|o. Naprodaj so takoj prostovolno dve hiši na rnnogoiiudnem prostoru v Ljubljani. Kje s t izve v upravništvu tega lista. 206 365 (35) Svoj izdelek ostro žgane stroine, zidne in zarezane strešne PEKESlhKflMuL Soreine tudi zastonnike za razprodalo zarezanih strešnikov. Hranilnico kmečkih občin v Ljubljani v hiši Zadružne zveze. Dunalslta cesta 32 nasproti Bavarskemu dvoru v bližini milnice). brez odbitka. -JL Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 434 °o in 5°o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. M h il lin. Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je dehar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 54 JL Hranilne vloge obre* stuje po brez odbitka. \ Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. za pohištvo in druge predmete Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za ~ sobne slikarje. — 1160 Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno ==z=z slikanje. z=z= Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. r;; LuMu Ulit Skromen in tih pa ponižen, tembolj pa vztrajen završuje te dni Bajde (sin) elaborat, ki je produkt dolgotrajnih študij in kombinacij -tt mehanični kvartet na lok. Vprašanje, ki že dolgo vznemirja in interesira strokovne kroge, je rešil Slovenec Bajde. Ponosni smemo biti na to dejstvo, ponosni na Bajdeta, ki jo^izzval s svojo, sedaj po vseh državah patentirano iznajdbo nervozno razburjenje v tujcih, ki so že ogromno materijelno žrtvovali v enake svrhe, ki imajo bogata in vsa mogoča sredstva za to — pa nobenega Bajdeta. Temu veselemu dogodku se pridružuje nič manj vesela vest, da so je našel med nami, specielno v naših vrstah mož, ki je priskočil Bajdetu na pomoč In ta mož je naš ugledni velepodjetnik g. Lončarič. Slastno je, čuti take vesti pri nas, kjer so tako redke, tem slast-neje za nas, ponosnim na to da smemo oba gospoda šteti med naše somišljenike. Inštrument Bajdetov je v drugi, mnogo popolnjeni izdaji, gotov. V mrzli, neprijazni, vse premalo svetli sobi v Spodnji Šiški, le z pomanjkljivimi sredstvi je dovršil Bajde svoj izum, ki se mu mora vsakdo diviti in ki bo povzročil pravcato revolucijo na polju mehanično, svirajočih inštrumentov. »Ne bom miroval, kajti sproti pridem na nove ideje in tretja, četrta, peta izdaja bodejo tem popolnejše« pravi Bajde. Pri tem je dobre volje in poln samozavesti, oči se mu zabKskajo in včasih tudi za vriska. Kdo bi ne? Koliko bridkosti leži v preteklosti zanj in za njegovega očeta. Koliko duho-mornih skrbi se jc bilo treba otresti, koliko energije razviti proti vsakovrstno nasprotujočim okoliščinam. Kdor ljubi in spoštuje ideale, le ta si bo mogel predstavljati da jc ta vseskozi idealen mož dostikrat, krvav pot potil. Sedaj je dognano. Dognano s popolnim, izvrstnim uspehom in prepričan sem. da v doglednem času nastopijo boljši, solnčni dnevi za Bajdeta. In ko nam pokaže svoj izum, takrat menda ne bo Slovenca, ki bi si tega ne ogledal. Sestavljen je aparat sledeče: Prve in druge gosli in viola leže v primerni razdalji drug vrh drugega čelo pa vrh njih stoji pokonci. Lok teče po gladki žici preko strun. Zanimivo je, kako jp potom majhtiih mešičkov omogočen vsak dinamičen pojav v izvajanem komadu. Forte, piano, markato itd. se dobro ločijo. Prste nadomeščajo posebne prečnice. Gibanje lokov se vrši s pomočjo vsesanega zraka (Saimluft). ki je po ceveh speljan iz spodnjih štirih večjih mehov do posameznega inštrumenta. Mehov je se spravi v tek z vrete-nom ali z motorjem. Kot prvi komad si je izbral Bajde Bachovo fugo. baš radi tega ker se v taki skladbi najboljše pokaže samostojno nastopanje glasov, oziroma teme. To nalogo je aparat rešil izborno. a culo se bo to v veliki dvorani tem bolje, ker se bodo glasovi lahko razvili. Cel aparat sloni na lesenem okvirju in ta je spravljen v lični omari, katera so odpira ha vse strani, zapre pa z jednim samim ključem. Če se jeden inštrumentov razglasi ali za-praši. se ga jednostavno potegne iz ležišča in dene osnaženega in uglašenega zopet nazaj. Detajli seveda so znani samo Bajdetu. Teža aparata je razmeroma majhna. Izdeloval je Bajde aparat osem mesecev a bil bi rabil zanj največ pet mesecev, če bi bil imel vse potrebno doma na razpolago. Čestitamo mladeniču na. njegovem Izumu z željo, da bi to in sledeča njegova dela prišla v širni svet v slavo našega naroda in v čast in korist našemu Bajdetu. A. S. Miške novice. t, Najboljši slovenski dnevnik je »Slovenec«. Prodaja se v Tržiču v trgovini gospe Mally in odslej tudi v trgovini gosp. Petra Gregorec na Glavnem trgu. t Splošna delavska bolniška in podporna blagajna ima na belo nedeljo v gostilni načelnika Luech svoj občni zbor. Iz računskega, zaključka posnamemo. da ima blagajna 390 rednih in 24 podpornih članov, Premoženja ima 7805 K 99 vin. Dohodkov je bilo 6379 K 35 vin., stroškov 5891 K 72 vin. Pod novim odborom sc jc društvo mirno in lepo razvijalo, t Za »Slovensko Stražo« jc darovala tukajšnja posojilnica v kaplaniji 50 K, 150 K pa so nabrali somišljeniki S. L. S. za piruhe obme jnim Slovencem. S tem darom so postali katoliški Slovenci v Tržiču ustanovitelji »Slovensko Straže«. , t Kužna živinska bolezen je prenehala že davno, šol« od zadnjega pone- deljka naprej se je dovolilo Lomljanom voziti tudi z volmi v trg. LomljaAi imajo vsled dolge, skoro trimesečrfc zaprt i je občutno škodo. » t Črevljarsko tovarno Kozina pyi kolodvoru so žc pričeli graditi. Tovarno zida večja ljubljanska družba. t Argentinsko meso je došlo tudi v naš trg. Prodaja ga mesarica Verdir. Pravijo, da je pečeno mnogo bolje nego kuhano. t V vodo je padel štiriletni sinček čevljarja Janeza Mikiča. K sreči so pravočasno opazili nesrečo in rešili že napol mrtvega otroka. Starši, previdnost ! t Dekliška Marijina družba priredi predstavo v nedeljo, 23. aprila (na belo nedeljo) ob 5. popoldne v spodnji dvorani društva sv. Jožefa. Na sporedu je petje, deklamacija »Samostanska lilija«, šaloigra v enem dejanju »Strahovi« ter igrokaz v treh dejanjih »Čaro-dejni mošnjiček« ali »Bogastvo ne osreči človeka«. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K 20 vin , druge vrste 1 Iv, ostali sedeži po 60 vin., stojišča 40 vin. — Iv obilni udeležbi vabi predstojništvo. Pohištvo* 55 t:..........logi. Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini ia razprodajalcem popust. loga pohištva PasteifiH, Dunai Glavna trgovina: Dunaj 1X4, W2hrin-gergurtel, Stadtbatanviadukt 142 -156 blizu jubilejrega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, WM'iringer- strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse. Dobavitelj dolenjeavstrijsk.li deželah železnic, mnogih društev in s mostanov. Mnoga prip ročila prečastite duhovščine. Tvrdka obstoji od 1.1883. 3622 1 Najnovejši ceniki. Ceniki proti poslatvi K t- v znamkah. Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam -•e trfSCMRv (z zarezo in bra£ zareze) pas Cisiia strešna opelia prs^a po svoji trpkosti drugovrstne opole t.r dale m. sa njo vsaho poljubno sarancijo. lirars Jela&in, L] ubija na. Edino prlsSea fe z varstveno za* m!co REDOVNICA. Vsako ponarejanje in razprodajanje drugega balzama s prevar, znamkami sc soduijsiio zasleduje in strogo kaznu!e. — Nedosežen v učinku pri vseh boleznih dihalnih organov, kašlju, želodčnih težkočah, hripavosti, kataru, prsnih bolezrrh p! učnih bolezni, posebno pri ir.duend, želodčnih težkočah, vnetju eter in vratrce, pornanjkan u teka, slabi prebavi, zaprtju, zoboboiu in boleznih v ustih, trgai.ju v udih, ranah, prisčih ild. 12 molih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 veiika posebna steklenica K 5"—. [ICH DIENJ flllein eciitor Balsam tir, dtr SeMzBnsrl-fipothekcJe: A.Thierrs in Pregrada t!i Reh! t s ch-Sa g c rhr"jrn. Glavna zaloga Lekarnarja A. Thierrij-ja edino pristno MO *I5JS zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, rauitvah, vnetju, izpuščajih, odstrani vse napake, ki so se napravi e na telesu in n. pravi bolečine vzbujajoče operacije nepotrebne. Učinkujoč pri še tako s arih ranah itd. 2 lončka K 3't>0. Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo v medic.-iroger. irgovinah : Lekarno pri anpljii ADOLFA MIK v Prepdi pri Rogaški Slaiini. }} Krasna zbirka 200 izvirnih slik modernih mojstrov. Prof. Fr. pl. Defregger, prof. Gabr. pl. Maje, prof. J Hamza, prof. Hugon Kauffmann, prof. E. Barbarino, prof. E. Ciaisser, G, Zaizka, R. Kauf-mann, J, Scheuerer, K. Vtagner, prof. J. Thoma, prof. Flockenhaus itd. ki so vse razstavpene za prodajo. Ceniki se dobe pri blagajni. ' RRVNflTELJSTV'0, Vstopnina za osebo 30 vinžčjev, dijaki plačajo polovico. 1173 V službo za 122; želi vstopiti fant v starosti 18. let. - Nastop lahko takoj. Več se izve pri posestniku v Sla trnku štev. 11 pri Ribnici. se išče za takojšnji nastop v večjo tovarno za trajno delo. - Začetna plača K 100-—. Ponudbe na oskrbništvo parne žage Arnold Spitz, Rog, pošta Kočevje. r8 'i! Ustanovljen 1856. Ustanovljen 1856. V I Mestni trg štev. 13, priporoča za praznike svoja dobra namizna vina Liter po 88, 9G vinarjev in K l-28. UseaaaaCB55aataa^^=5ža=aa3tBsa^Csaaap □ 1117 z jako imenitno lego v lepem kraju v veliki vasi pri Celju, obstoječe iz lepih rodovitnih njiv travnikov, hmeljskih nasadov, sadnih vrtov, gozda za domačo potrebo, z lepo zidano hišo, gospodarskim poslopjem, separatni svinjski hlev, dva močna kozolca itd. - Tik omenjene hiše je separatna lepa hiša z dobro idočo gostilno, vse ob državni cesti.-K temu spada tudi jako Ui-ber vinograd v slovečeni Vinskem kraju. - Omenjena posestva se prodajo zaradi bolelinosti lastnikov z ali brez gostilne in vinograda; kje, pove uprava lista. »H a sm a i st# m ms modne površne in spodnje jopice, spodnja krilu, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo \z pristne najfinejše volne, vsakovrstne iti najtrpež-nejše nogavico, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35% pod navacitio ceno, priporoča m melionicna uletilna industrija v Ljubljani, Sodna ulica (blizu just. palače). poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ivan Vidmar, črnivrh nad Idrijo. U61 Manjša 1155 3 s posebnim uhodom se odda takoj. — Več se poizve Salendrova ulica i. Vsak dan svež prinoroca 1107 MMm P. KirM, LiuMIona. Zauei za tehnične in elektrotehnične naprave o Unbllani, Dunašska cesta št.! 2Z (nasproti Etauarsie „Europa"$ koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči iii prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pretrolin ter Diesel-ovih motorjev. - V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski matcrijal, inazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse ;- ...-.=- ■ i. = tehnične'potrebščine. , . —_ — sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. — Zavod za tehnično in elektrotehn, naprave. Dve stavbeni pare za promet in vsako obrt, najvažnejši prostor v Prulah na vogalu pri novem šolskem poslopju poleg v najkrajšem času zgrajenega mostu, ki bo vezal celo trnovsko stran od mestnega loga čez Ljubljanico s Prulami ter celo dolenjsko stran, se prodasti pod najugodnejšimi pogoji. Več se poizve pri upravništvu „Slovencau. 1078 krojač v Ljubi'ani, Sv. Petra cesta 14. »e priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset, zlasti pa. preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega, in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 748 Z3 uefeu napoDep m za simetnlhe Firneif, olja m iripii za umetniško sekanje K Vse ursta copicsiu Lake za vrtno pohištvo Stedilno voščilo m pode priznana) najb&iii^e toarleva aiaziira za tla Pralno sl is u pode priporoča 1000 za pleskarje, stavbne in pohišfuene mizarje, hišne posestnike ier za domačo porabe nrva kranjska tovarna za oljnate barve, iirneže, lake in steklarski Klej. Zafetoaife cenike! ZahfeuajSte cenikeS Najlepše blago za Jamske obleke, za črne salonske obleke, po* vrfiniko, plašče itd., zajamčeno dobro, trpežne in pristne kakovosti dobavlja Frani. Mareu, tovarna za sukno, L.borec, Čechy. — Prodaja na drobno in debelo. Tovarniške cene. Priložnost za najcenejši nakup. Zahtevajte vzorce! 1109 '■i 891 star, pristen destilat dalmatinskega vina je. najboljše sredstvo za slabotne in rek on valescente. - Dobi se edino pri tvrdki: Br. Novakovič, Ljubljana. lU^jT Izprašan optik Ljubljana, S tari trg 26 priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomer je v, barometrov ter vse optične izdelke. Cčala in ščipalcl po zdravniškem rceptu.c Popravila se izvršujejo dobro in ceno. Ceniki brezplačno. 971 K=K==3 Oiilastveno autorizlrani in zapriseženi « Geometer Lisec Ljubljana. Sodna ulica št. 3 prevzema vse H zemljemerske zadeve pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953 X X K=3G Ustanovljena 1810. Ustanovljena 1810. 1089 priporoča po čudovito nizkih cenah, jamceno najboljše kakovosti paramente, baltiahine, ban-dera, zastave, bogoslužno opravo, v ognju pozlačene kelihe, monštrance, cibo-rije, svečnike, lestence, svetilke in križeva pota. Starš paramti ss o do&rssa popravijo. Za isliožne min znatm popust. Um konkurenčne, do 30% nižje! Pošiljatve na ogled brez obveza, ceniki ZbStonji Zgorajšnji zavod priporoča več kn. šk. konzistorijev in kapitljev. Telefon štev. 16. 157 Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba lil Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obralom v Kosezah in na uVic; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.