V Ljubljani, 3. novembra 1938, Med pravico in krivico ni »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprav* » Ljubljani, Gregorčičeva ul, 17/111. Teleton It. »3-34. PoStni predal St. 345. Račun PoStne hranilnice * Ljubljani It. 16.3M. — NAROČNINA: ta «/4 leta *0 din, */i leta W din, «/4 leta SO din. V Italiji na leto 40 lir, * Franciji 50 trankov, * Ameriki 8»;, dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nelrankiranib dopisov ne sprejemamo, za odgovor« Je priložiti ca t dinarje mamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viiina I milimetre In Širina 55 milimetrov) din 7'—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din «‘50. — Notice: — vsaka beseda din r—» Mali oglasi: vsaka beseda din D'50, Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. srede. SLOVENSKI PREGOVOR domestek: na članstvo v radikalni stranki. Kot Dordonjec je Bonnet že po naravi- bonvivan, t. j. ljubi življenje in njegove dobrote. Spartanskega ni na njem nič; po tem se torej zelo vidno razlikuje od današnjih vodilnih politikov. z- drugega brega Rena. Njegova prvotna želja je bila, da se posveti profesorskemu, poklicu, pozneje je pa rajši stopil v državno službo. Z ženitvijo so se mu nato odprla vrata v »republikansko plemstvo« in v politiko. Politik in finančnik V politiko je Bonnet prišel kot radi-kalno-socialistični poslanec Perigueuxa. Ta stranka se imenuje »socialistično« samo zato, da se loči od desnice, »radikalno« pa samo zaradi svoje zgodovine. Pribiti velja, da je Bonnet že od vsega začetka zastopal v r.jej naj-reakcionarnejše krilo. Znano je, da spada, sedanji francoski zunanji minister med tiste — še nedavno prav redke — radikale, ki niso nikdar glasovali za ljudsko fronto. V začetku se je Bonnet udejstvoval v raznih finančnih odborih. Leta 1932. je zastopal Francijo na mednarodni gospodarski konferenci v Stresi; poznavalci so takrat videli v njem zagovornika koristi francoskega velekapitala. Minister je bil v več vladah, skoraj vselej v gospodarskih resorih: pod Painlevejem leta 1925., pod Her-riotom 1926., pod Chautempsom 1930., pod Boncourom 1933. V letih 1933. in 1934. je bil v Chautempsovi in Dala-dierjevi vladi finančni minister; takrat je bil Bonnet edini član vlade, ki ni mogel dokazati, da1 se ni nikdar sestal s Stavijskim, ker se je še preveč ljudi spominjalo, da so ga nekoč videli na večerji z njim. Toda to ni bila ovira, da ne bi bil postal minister za trgovino v Lavalovi (1935.) in Sarrautovi vladi (1936.). Sele prihod ljudske fronte ga je odrinil na stranski tir; Blum ga je poslal za poslanika v Washington, da mu ne bi doma delal prehudih preglavic, a ko je moral Blum odstopiti, ga je njegov naslednik Chautemps poklical 1. 1937. iz Amerike, da spravi v red zavožene francoske finance. Bonnetova ambicija Toda finance Bonnetu niso bile glavno; njegov cilj je bil višji. Od vstopa v Chautempsovo vlado pa vse do monakovske konference je stremil naprej, kvišku — tja gor do fotelja ministrskega predsednika. Povsod je hotel imeti besedo, zato ga tudi karikaturisti tako radi rišejo, kako v vse mogoče stvari vtika svoj nos. A njegov nos ni nos normalnih razsežnosti; zlobni socialisti so Bonneta zato porogljivo krstili na ime ,Beau nez“ (Lepo- Francoski zunanji minister Bonnet V Ljubljani, 2. novembra. Kadar govorimo o britanski zunanji politiki, mislimo v zadnjem času na Chamberlaina, nikdar na Halifaxa. iadar govorimo o francoski zunanji politiki, mislimo na Daladierja, ne na Bonneta. Kajti v Monakovo sta šla Chamberlain in Daladier, ne Halifax in Bonnet. Toda medtem ko igra Ha-lifax res le podrejeno vlogo nasproti Chamberlainu, je na Francoskem rajši narobe: politika Monakovega in češkoslovaške kapitulacije je v prvi vrsti Bonnetovo delo, ne Daladierjevo. če hočemo torej natančneje spoznati nagibe, ki so Francijo pripeljali v Monakovo jn od ondod v njeno pravkaršnjo zunanjo politiko, tji moramo nekoliko pobliže ogledati njenega sedanjega zunanjega ministra. Pri tem nam prav dobro služi študija, ki jo je napisal Ivo Duchaček, pariški dopisnik neke praške revije. Iz te študije povzemamo: Bonnetova politična mladost Pravijo, da igra v življenju francoskih politikov posebno veliko vlogo njihov rojstni kraj. Bonnet se je rodil julija 1889. v bogati Dordonji, v mestecu Bazillacu blizu Perigueuxa. Ta kraj slovi za eno izmed trdnjav francoskih radikalnih socialistov; Bonnetov oče je imel prav dobre zveze z vodilnimi radikalskimi politiki, a vrhu tega se je mladi Bonnet poročii s hčerjo radikalskega prvaka Camilla Pelletana in se tako priženil v tako imenovano »republikansko plemstvo«; to se pravi, prišel je v krog družin, katerih moški člani so že po tradiciji poklicani, igrati vlogo v političnem življenju svoje domovine, a če se že ne morejo ponašati z »modro krvjo«, se vsaj lahko sklicujejo na njen moderni na- Z zasedanja marsejskega kongresa francoske radikalnosocialistične stranke: Predsednik vlade Edouard Daladier sredi med svojimi ministrskimi in strankarskimi tovariši zavzemal za nadaljevanje dosedanje politike nasproti starim francoskim prijateljicam in zaveznicam. Da ni is njih izključil sovjetske Rusije, je morda druga senzacija marsejskega kongresa, a tudi ta ni poučene javnosti posebno presenetila. Omembe vredne bi bile nemara tudi Herriotove besede o francoski krizi, čeprav ni tudi .on hič novega povedal. Bivši ministrski predsednik je namreč dsjal, da je ki-iia Francije predvsem moralna kriza, mnogo bolj kakor gospodarska in finančna. Kongres je z velikansko večino izglasoval zaupnico Daladierjevi in Bon-netovi politiki. Kriza Daladierjeve vlade se pa po kongresu šele začne: v trenutku namreč, ko bo treba finančne in gospodarske reforme, ki jih je Daladier napovedal, kljub krčevitemu odporu na vseh straneh, ne najmanj v okrilju vlade same, uresničiti. SIMPTOMI V Oxfordu, starodavnem angleškem vseučiliškem mestu, so se prejšnji teden vršile nadomestne parlamentarne volitve. Ta kraj j'e že dolgo vrsto let trdnjava konservativne stranke. Tudi to pot so zmagali pristaši Chamber-lainove politike; toda medtem ko je konservativni kandidat še pri prejšnjih volitvah dobil skoraj 7000 glasoy večine, je to pot njegova večina skop-nega na 3600 glasov — čeprav je volilna udeležba poskočila za 3000, glasov. PO PADCU HANKOVA Edwin Haward, eden izmed najtemeljitejših evropskih poznavalcev: Kitajske, je zapisal v londonskem *Daily-Telegraph ux; i »Paradoksno se sliši, da utegne Japonska ta trenutek s sklenitvijo miru več dobiti, kakor Kitajska z nadaljevanjem vojne izgubiti.« pthiNGCi Marsejski kongres Te dni se je sestal v Marseillu kongres radikalnosocialistične stranke, največje in najstarejše francoske meščanske stranke. Na kongresu sta podala najvažnejši poročili predsednik vlade Edouard Daladier (ki je obenem tudi predsednik stranke) in zunanji minister Georges Bonnet. Ker se je kongres vršil tik po zgodovinskih septembrskih in oktobrskih dogodkih, je javnost pričakovala marsikatero senzacionalno izjavo. Doživela ^ y -j -j je pa samo eno senzacijo, in še na to CANTON ,:li)K«sajy==^3 je bila že pripravljena: g. Daladier je AsTT? A namreč zelo ostro napadel francosko komunistično stranko, češ da je ona f-- fc ... največ kriva sedanjih razmer na Fran- S coskem. Daladierjeva izjava pomeni ——— 1 . -.rrTsi dejanski pokop francoske ljudske fron- . ...... . .............. ■ " te in preorientacijo francoske notra- t -t rr-^- • - nje politike na desno. Japonski uspehi na Kitajskem: Na Senzacije v Bonnetovem poročilu gornjem zemljevidu je šratirano oznani bilft. Zunanji minister je seveda čeno ozemlje, ki so ga Japonci doslej zagovarjal svojo monakovsko politiko zasedli na Kitajskem. Ob Jangcej* in napovedal ureditev razmerja do mesto Cungking, kamor se je preselila Nemčije- in Italije, v ostalem se je. pa čangkajškova vlada bo padcu Hankova. • NANHtNC^ VHUNGHm Nemška Siegfriedova črta: Eden izmed prvih posnetkov mogočnih utrdb, ki so jih Nemci zgradili na meji proti Franciji Na sliki vidimo sistem rafiniranih zaprek, ki onemogočajo prodiranje tankov, in maskirano betonsko utrdbo. Nemci trde, da je ta utrdbena črta nepremagljiva, »Enajsta Sola pod mostom« Jesen. Hladni dnevi. Dežuje; pločniki se svetijo od mokrote. Elegantni avtomobili drče po ulicah. Kavarne so polne ljudi, ki si krajšajo čas s prelistavanjem revij in časopisov. Takšno sliko kažejo deževni jesenski dnevi v mestu. Toda to je samo slika enega dela mesta. Če pogledamo malo bolj natanko okrog sebe, opazimo pa mnogo žalostne jših slik jesenskega življenja. Pred nekaj dnevi sem šla po mostu, ki drži čez Ljubljanico; pošteno me je zeblo in skrbno sem se zavijala v plašč. Ko sem pogledala v rečno strugo, skoraj ne bi verjela svojim očem. Pomislite, v pol metra visoki vodi sem zagledala dva fantička; pogumno sta bredla vodo, kajpak bosa. Rokave sta imela zavihane in iz dna reke sta pobirala staro že-lezje. Nekaj trenutkov sem stala na mostu in opazovala podjetna fanta. Ne morete si misliti, kaj vse sta privlekla na dan. Zarjavel likalnik, železne obroče, ubita zrcala, tablico kolesa, eden je imel pa še posebno srečo, kajti našel je dva dinarja. Ko ju je pobral iz mrzle vode, je zmagoslavno zaklical svojemu tovarišu na mostu: iJože, dva din!« Lica so mu žarela in oči so se mu svetile od sreče. Ko sta nabrala že dovolj že-lezja, sta vse spravila na breg, potlej sta pa še sama zlezla vsa pre-mražena iz vode. Noge sta imela živordeče od mraza; saj tudi ni od muh, broditi pol ure po vodi v tem mrazu. Vse staro ielezje sta znesla domov materi, ki ga bo potlej prodala in jima kupila kruha. Ubogi otroci! To ni enajsta šola pod mostom, ki je o njej pisal Ivan Cankar. To je borba za kruh, sola za življenje! To je samo ena slika iz življenja bednih ljudi; a koliko se jih še skriva j,') predmestnih barakah? Kronistka Politični tfeden ARETACIJA G. DIMITRIJA LOTIČA Ministrstvo za notranje zadeve z dne 27. oktobra sporoča: Dne 26. oktobra 1.1. okrog 20. ure so v Beogradu obvestili policijo, da se v NjegoSevi uli' ci 8t. I vrfii nekakšen tajen sestanek Ko so se stražniki prepričali, da sestanek ni prijavljen oblastem, so odšli trije stražniki pogledat v omenjeno ulico, kaj je na stvari. Dva sta odšla v poslopje, tretji je pa ostal zunaj na straži. Takoj ob vstopu v omenjeni prostor sta stražnika ugotovila, da gre za neprijavljen politični sestanek; udeležil rc ga je poleg drugih tudi odvetnik Dimitrije Ljotič, ki sta zanj vedela, da ga išče uprava mesta. Stražnika sta pozvala vse zborovalce, bilo jih je 32, naj se razidejo, a Dimitrija Ljotiča sta pozvala, naj gre z njima na policijo. Na ta poziv so zborovalci s silo odstranili stražnika iz sobe, ki se je v njej sestanek vršil, ju zaprli v neki drug prostor in j»ma tako preprečili nadaljno izvrševanje dolžnosti Tretji stražnik, ki ga kljub njegovi zahtevi niso hoteli pustiti noter, je telefoniral svojemu Selu za ojačenje. Ko je ojačenje prišlo, zborovalci stražnikov najprej niso hoteli pustiti v poslopje, a na odločno zahtevo oblasti so jim naposled le odprli vrata. Voditelju stražnikov, ki je prvi stopil v sobo, so zborovale« izjavili, da se ne bodo pokorili oblastem. Nekateri izmed zborovalcev, in sicer Aleksander Lazarevič, odvetnik in Opačič Dragomir, mesarski delavec, sta napadla službujočega uradnika in sta kričala, da bodo rajši prelivali kri, ko da bi se razšli. Ljotič Je pa nato rekel svojim članom: »Tovariši, samb enkrat umremo.« Da bi preprečili uporabo orožja, so oblasti poslale novo ojačenje, potlej so pa vse zborovalce, med njimi tudi Dimitrija Ljotjča odpeljale v upravo mesta Beograda in Jih tam obdržale. Preiskava proti osumljencem se nadaljuje. Dva svetova, dva preroka Kako se Je romunskemu pastirju Petru prikazal Bog Bukarešta, novembra. Vsak čas in vsaka dežela ima svojega preroka. V Ameriki časte na primer prerokinjo gospo Aimee MacPher-sonovo, nekakšno moderno božjo poslanko. Njena vera je vera veselja. Njeni verniki zahajajo v čisto moderno cerkev z jazz bandom, plesalkami in vstopnino. Aimee pridiga vero veselja, hkrati pobira pa za svoje .obrede* znatno vstopnino, kajpak samo kot mile darove. Pol teh milih darov gre za režijo njene vere, pol pa za uboge. Energija te ženske je nenavadna; kako velikopotezno je njeno podjetje, nam dokazuje okoliščina, da je v nekaj letih šlo skozi roke te moderne prerokinje nič več in nič manj ko 500 milijonov dinarjev... »Bog potrebuje dolarjev!« pridiga Aimee, ljudje pa segajo v žepe in darujejo in se vesele. Vse to je čista resnica in ne morda potegavščina ameriškega časopisja, kakor bi ta ali oni mislil v prvem trenutku. Nekje drugje, bliže nas, je pa dežela, kjer imajo čisto drugačnega preroka. Revnega, pastirja, najbrže celo ne zna pisati in ne brati. Ta prerok je doma iz romunske vasice Maglavita. Njemu se je baje prikazal Bog čisto v drugačni obliki. Peter Lupu je bil vse do letos gluho- nem. Pasel je po travnikih črede svojih ovac, nikomur ni hotel nič žalega in vsi so ga imeli radi. Letos se mu je pa prigodilo nekaj čudovitega, nezaslišanega! Ko je pasel svoje ovce, je — tako vsaj sam pripoveduje — na lepem pred seboj zagledal starejšega moža, z dolgo sivo brado in zlatim sijem okrog glave. Dostojanstveni starec je Petra nagovoril: »O Peter, Peter, ali me slišiš?« In glej pastir Peter, ki je bil toliko let vklet v gluhoto, je čisto razločno slišal starčkov glas. In odgovoril je, da ga sliši. »Kam kaniš Peter, ali te ni strah?« je dalje vpraševal čudni starec. In ko Peter od strahu in presenečenja ni ničesar odgovoril je starec nadaljeval: »Pojdi in povej vaščanom, naj ne tepo svojih žen, naj ne delajo ob nedeljah in ne kradejo! 2enam pa povej, naj ne varajo svojih mož!« Starec je izginil, a Peter, še ves omamljen ni izpolnil njegovega naročila. V sveti grozi je molčal ko grob, sicer pa tudi ne bi mogel govoriti, kajti čeprav je bolje slišal, je bil še zmerom nem. Dan nato se mu je pa spet prikazal sveti starček. Bil je jezen, ker ga Peter ni bil ubogal in vprašal ga je: »Peter, Peter, zakaj nisi storil, kakor sem ti bil naročil?« Peter je starcu potožil, da se ni upal izpolniti njegovega naročila, ker se je bal prepirov med vaščani in zasmehovanja. Bog se je pa razjezil in mu dejal: »Za zdaj ti bom oprostil, a če r.e boš izpolnil mojega naročila, ti ne bom več odpuščal.« In izginil je. Peter je koj tekel v cerkev in tam povedal duhovniku, kaj je bil videl. In glej čudo! On, ki je vse življenje samo nejasno ječal, je zdaj govoril gladko in glasno, ko da nikoli ne bi bil gluhonem. In vaščani so ga poslušali. Poslušali so gluhonemega Petra, ki je na božji ukaz pričel oznanjati božjo besedo. Vse več vernikov in poslušalcev dobiva Peter, pričel je že potovati iz vasi v vas in oznanjati, kar mu je bilo naročeno. To je zgodba romunskega preroka Petra. Dva svetova, dva preroka. V Ameriki molijo Gospoda z dolarji, romunski prerok Peter pa živi v veliki revščini in odklanja sleherno darilo. Dva svetova, dva preroka. Pavle se je po nekaj dneh bivanja na | Brdu vrnil v Beograd. Volilna borba za nove volitve se čedalje bolj razvija. Pretekli teden so bili zaključeni imeniki volilnih upravičencev. Nosilec vsedržavne liste JRZ dr. Stojadinovič je imel svoj drugi volilni govor na volilnem shodu JRZ v Negotinu. Prav tako je imel v nedeljo svoj veliki politični govor notranji minister dr. Korošec na seji banovinskega odbora JRZ v Ljubljani. — Novi trgovinski sporazum smo te dni sklenili z Nemčijo. Zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji se je naš izvoz v Nemčijo znatno povečal. V zadnjem času je pa izvoz oviral tečaj klirinške marke. Zdaj sta jugoslovanski in nemški gospodarski odbor rešila tudi to vprafianje. Klirinška čekovna marka bo na naših borzah notirala od 14,30 do 14,70 din. — N j. Vel. kraljica Marija je te dni odpotovala v Zurich na zdravniško posvetovanje, ker že aekaj let trpi na obolenju žolčnega kamna. — Grški kralj Jurij je te dni obiskal Nj. Vis. kneza namestnika Pavla na dvorcu Brdo pri Kranju. Potlej je nadaljeval potovanje v tujino, — Nemški konznlat v Zagrebu je nemška vlada povišala v generalni konzulat in je dosedanjega konzula dr. Freunda imenovala za generalnega konzula, ki mu je podrejen tudi nemški konzulat v Ljubljani. — Nj. Vis. knez namestnik JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltova ut. 4 SPECIALNI ATELJE za okvirenje slik in gobelinov Vojvoda Kentski je postal guverner Avstralije. Njegovo imenovanje je zbudilo veliko veselje v vsej Avstraliji. Bivanje vojvode in vojvodinje Kentske v Avstraliji bo še bolj okrepilo njeno zvezo z Veliko Britanijo. — Libija ni več kolonija, temveč sestavni del narodnega ozemlja. Imenovanje je proglasil te dni veliki fašistični evet. — Nemška .llaginotova linija* na zapadu je dovršena. Baje je tako popolna, ko nobena obrambna linija drugih držav, kajti onemogočen je vsak prehod tudi motoriziranim oddelkom. — Angleški kraljevski par, ki ga je povabil v Bukarešto kralj Karol, bo prišel v Romunijo najbrže prihodnjo pomlad. O priliki obiska romunskega kralja Karola v Londonu sta bili romunsko poslaništvo v Londonu in angleško poslaništvo v Bukarešti povišani v veleposlaništvi. — Hitler je te dni prvikrat prišel v dunajsko državno opero in prisostvoval predstavi. Dunajčani so mu prirejali burne manifestacije. — Češkoslovaški praznik osvobojenja so ob letošnji dvajsetletnici prvikrat obhajali kot praznik dela. Predsednik češkoslovaške republike general Syrovy je imel po radiu govor, ki je v njem pozval narod k delu in vztrajnosti in razložil bodoče naloge osi. naroda, ki jih je treba z vso resnostjo izvršiti. — Nemški begunci iz sudetskih pokrajin se selijo na Angleško in v skandinavske države. Veliko nemških beguncev bo Anglija poslala v svoje kolonije. Domnevajo, da se bo izselilo okrog 50.000 nemških beguncev, med njimi 15.000 Židov. — Železniški promet Češkoslovaške z Nemčijo je že obnovljen za tovorni in osebni promet. Med obema državama bo okrog 50 prehodov in vse železniške proge. — Poljaki zahtevajo naknadno še nekatere kraje, ki 60 popolnoma češki, a imajo bogate rudnike. — Prvega predsednika avtonomne vlade v Podkarpatski Rusiji dr. Andreja Brodija so aretirali zaradi suma veleizdaje. Predlagal je svoji vladi, naj 6e izvede plebiscit v Podkarpatski Rusiji v prid Madžarske; baje je bil plačan od tujih držav. Na njegovo mesto so za predsednika Podkarpatske Rusije izvolili ni6gr. Vo-lošina, ki je poudaril, da bo njegova vlada v prvi vrsti skrbela za to, da se uredi vprašanje meja. Narodni svet, ki bo prevzel politično vodetvo naroda, ne bo sestavljen iz strank, temveč bo izraz narodne skupnosti. Tako l>o izginilo 14 strank. — Novo trgovinsko pogodbo sta te dni sklenili Nemčija in Litva zaradi povečanja izvoza v zvezi s priključitvijo novih sudetskih pokrajin. Nova trgovinska pogodba stopi v veljavo 1. novembra. — Nemčija izganja poljske Žide nazaj na Poljsko. V Nemčiji je okrog 150.000 Zidov, ki se jih hočejo iznebiti. Ta ukrep je odgovor na proglas poljske vlade, da bo vsakdo, kdor biva v inozemstvu >n ne bo v določenem času podaljšal svojega potnega lista za bivanje v tujini, izgubil poljsko državljanstvo. Poljska vlada je proti ukrepu berlinske vlade odločno protestirala, a nemška vlada je zavrnila pogajanja in je kratko in malo prepeljala na Poljsko prvih 8000 Zidov. — Slovaška vlada bo z britanskega vseučilišča odstranila vse marksistične in prostozidarske profesorje, istim dijakom bo pa prepovedala študij. — Litva se bo v politiki naslonila na Poljsko. V ta namen je prepovedala vsa društva, ki so vodila borbo proti Poljski. Ugodno bo uredila tudi položaj poljske manjšine. — Čile bo izstopila iz Društva narodov po izjavi predsednika čilske republike A.guira Cerda. — ISIetnico turške republike so po veej Turčiji elovc-sno proslavili. Zaradi bolezni predsednika turške republike Kemala Ataturka 60 pa vse bučne proslave odpadle. — Angleškega kralja Jurija je predsednik Roosevelt povabil, da po obisku Kanade obišče tudi Washington. — Mednarodni turistični kongres bo od 7. do 11. junija prihodnjega leta na Holandskem. Udeležile se ga bodo turistične organizacije vseh evropskih držav. Naša država se je za kongres že priglasila. Namišljena vojna psihoza je te dni zajela Američane po krivdi nekega ne\vyorškega radijskega napovedovalca. Ta je v radiu bral odlomke iz znanega romana ,Svetovna vojna*, ki ga je napisal angleški pisatelj Wells. Napovedovalec je bral te odlomke tako živo, v lahkomiselnosti je pa imena v romanu še nadomestil z imeni ameriških velemest. Poslušalci, ki tega niso vedeli, so mislili, da gre za pravi vojni napad in da radio svari ljudi, naj se skrijejo Panika je zajela prebivalce vseh severnoameriških mest, iskali so si primernih zaklonišč, oblegali časopisne urade, se zatekali v cerkve itd. Pri tej pomoti je zaradi splošne panike dva človeka zadela srčna kap, več jih je bilo pohojenih, mnogo so jih morali pa zaradi živčnega pretresa prepeljati v bolnišnice. Panika je trajala nekaj ur. Živinski sejmi v Ljubljani 60 spet dovoljeni, ker je prenehala nevarnost, da se živina okuži s parkljevko in slinavko. Tečaj za zdravstvene pomočnike v šoli narodnega zdravja so spet odprli v Zagrebu. Za tečaj je treba najmanj 6 razredov gimnazije; trajal bo 18 mesecev. Šola pripravlja strokovno osebje za laboratorije, za razkužbe, za nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami itd. Novo banovinsko cesto bodo zgradili ob Savinji od Celja do Laškega. Cesta bo široka sedem in pol metra, dvignjena bo nad poplavni nivo Savinje, Stsrši, pozor! Za Vaše hčerke dobite 2a zares mat denar prvovrsten šivalnf stroj Singer. Pfaff ati kakršen koli drug pogrezljiv, popolnoma nov z'M letno garancijo, edino pri ..PROMET41 nasproti Križans^e cerkve Prepričajte se! S cestišče bo tlakovano in opremljeno z betonsko obcestno muldo. Načrte za to cesto so že predložili kr. banski upravi. Dolenjsko tramvajsko progo grade v Ljubljani. Proga bo tekla do Rakovnika. Petletnega fantička je hotel vreči v vodo neznani moški v Mariboru. Ko je pa prišla mimo zasebnica Amalija Arantarjeva, se je zbal in pustil fanta ob bregu in izginil. Amalija je pre-mraženega fantička peljala na stražnico. Policija preiskuje to čudno zadevo. Prostovoljno je šla v smrt He’ena Kocjančičeva, delavčeva žena iz Device Marije v Polju. Zaposlena je bila v vevški papirnici. Zena je bolehala že nekaj let. Zadnje čase so ji popustili živci. V nedeljo dopoldne je izrabila priložnost; ko je bil mož z do ma, je 6koČila pod vlak. Še živo so prepeljali v bolnišnico, kjer je izdih nila. V 80 metrov globok jarek je padel 21 letni rudar France Fakiu iz Še-povne. Bil je zaposlen v rudniku v obratu Kisovcu v Zagorju ob Savi. Pri delu je zagrmel z vozičkom 80 metrov globoko. Bil je na mestu mrtev. Pod vlak je padel premikač Jože Horvat iz Murske Sobote. Stal j« na stopnici osebnega vagona in dajal z zastavico strojevodji predpisane znake. Svetilka na kretnici ga je udarila med vožnjo v trebuh, tako da je padel pod kolesa. Nesrečnež je pri priči izdihnil. Zadušil se je v senu 701etni upokojenec France Maček v Omulcu v Studencih pri Mariboru. Pijan se je zavlekel na seno in je padel med spanjem skozi seneni lijak v hlev. Z glavo se je zaril v seno. Starček ni imel toliko moči, da bi glavo okrenil in tako se je zadušil v senu in izdihnil. Trebuh je prerezal s kuhinjskim nožem neki Tomašek Lovru Krzna-riču iz Retkovcev pri Vinkovcih. Sprla sta se pri kvartanju. Tomašek je ranil z nožem tudi 181atnega brivskega pomočnika Ivankoviča. Eksplodirala j« priprava za vulkani-ziranje gumija v garaži »Krka« v Šibenika. Eksplozija je na dveh mestih porušila streho stavbe. Kosci železa so pri priči ubili 251etnega šoferja Vilka Baila, dva delavca pa nevarno ranili. 20 koles so pokradli: Adolf Pinter, raznašalec kruha, in delavec Bruno Gajšek in Feliks Germ iz Maribora. Tatinska triperesna deteljica je zagrešila 9 vlomov m tatvin. Oblasti so V6e tri spravile za zapahe. 34(55 ufcncev in učenk se je letos vpisalo na meščanske šole v Sloveniji. V Sloveniji je zdaj 42 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol. Na meščanske šole je večji naval učenk ko učencev. Obesil se je, ker se ni razumel z ženo, 471etni kmet Ivan Gregorek iz Jalševea na Hrvaškem. Posestvo sta si z ženo razdelila; ko je prodal svojo polovico posestva, je prišel spet k ženi in z njo grdo ravnal. Žena ga je šla tožit, med njeno odsotnostjo se je pa mož obesil. Novo bogoslovje so zgradili pod Kalvarijo v Mariboru. Mogočna stavba je ena največjih v Sloveniji. Dva nova mostova so zgradili čez reko Mežo v Dravogradu. Zelezobetou-ski, »Koltererjev most« je dolg 16 m in širok 7 m, stal je pa okrog pol milijona dinarjev. Drugi most je lesen in je v bližini železniške proge. Dan varčevanja so 31. oktobra proslavili po vsej državi in po V6em svetu. V vseh šolah so bila strokovna predavanja o varčevanju. Proslavo varčevanja je organiziral Mednarodni zavod za varčevanje, ki je v njem včlanjenih okrog 5500 hranilnic iz 35 držav. Pri nas je organizirala to proslavo Zveza hranilnic. Ustrelil je svojega starešino Slabeta Franca višji pisarniški oficijal Rožanc Anton v Cerknici. Ko ga je sodni starešina zasliševal v razpravni dvorani zaradi disciplinskih prestopkov v službi, je Rožanc potegnil samokres in Slabeta ranil; sebe je pa ustrelil v srce in je takoj izdihnil. Neredno Rožan-čevo poslovanje v službi so izdali njegovi prijatelji, ki so se z njim 6prli. Slabetovo stanje je zelo resno. Veliko sardel in sardelic se je pojavilo v zadnjem času v vsem našem Primorju. V eni sami noči nalove ribiči Brača, Trogira in Makarske okrog 50 stotov sardelic. Ribiči pa morajo ribe soliti, ker jih tovarne ne kupujejo več za konzerviranje. Izvoz sadja iz naše države je letos prav znaten. Septembra t, 1. smo izvozili 2237 vagonov svežega 6adja, do-čim smo ga lanskega septembra izvozili le 1094 vagonov. Celotni izkupiček v prvih devetih mesecih znaša letos 67'2 milijona dinarjev, lani v istem razdobju je pa znašal le 51 milijonov dinarjev. Tovorni avtomobil je povozil očeta osmih otrok 451etnega posestnika Ernesta Poteko iz Vojnika, ko se je vračal iz Celja domov. Ker se Poteko ni pravočasno ognil, ga je avto podrl. Poteko je na mestu izdihnil. S sajami namazani razbojniki so vlomili v hišo Jožefe Drnovškove v Za-vinah pri Zagorju. Najprej so zvezah sina Janka in pretaknili vso hišo. Po; brali so nekaj denarja, dve hranilni knjižici in nekaj zlatnine. Potlej so pa prisilili gospodinjo, da je poklicala soseda, češ naj ji vrne 100 dinarjev, ker jih nujno rabi. Sosed je pa sp°" znal, da imajo razbojniki prste vmes in denarja ni hotel dati. Materi in sinu so razbojniki prizadejali lažje poškodbe po telesu. Vpitje na pomoč je pa naposled roparje odgnalo od hiše. Javna dražba Jugoštampe je bila te dni na sreskem sodišču v Zagrebu. Jugoštampo — k njej spadajo listi »Novosti«, »Seljačke novosti«, »Šport-ske novosti« in »Oko« — je kupila Državna hipotekarna banka za 11 milijonov 705.000 dinarjev. Jugoštampa je prišla v konkurz že leta 1932. Dolgovi so znašali okrog 13 milijonov dinarjev. Avtomat za bonbone so ukradli neznani tatovi na postaji v Varaždinu. Odnesli 60 ga v neki gozd, a posrečilo se jim je odpreti samo gornji pokrov, kjer so bili bonboni; denarja pa niso mogli spraviti iz avtomata. 10.080 litrov mleka da na leto krava iz hleva g. Gustava Duhskega. Krava je simentalske pasme. Na dan da najmanj 28, največ pa 30 litrov mleka. Skozi okno sta streljala dva neznanca na upravitelja osnovne šole Jakoba Meška v vasi Št. Rupertu pri Mariboru. Odkar je Meško upravitelj v tej vasi, dobiva grozilna pisma, naj se preseli, ali pa ga bodo ubili. Meško je ranjen v levo roko. 161etuo dekle je hotela prodati za 150 dinarjev šivilja Draginja Miličko-vičeva iz Skoplja. Draginja je te dni pripeljala iz Podgorice Desanko No-vovičevo in jo hotela prodati nekemu lastniku nočnega lokala. A o pravem času so Mrgovko« prijeli stražniki in jo aretirali. Novo džamijo je dal zgraditi na lastne stroške Nezir Spahič, župan občine Orahovičke v Nemiloj pri Zenici. Mestece Nemila je naseljeno po večini z muslimani, ki doslej še niso imeli džamije. Džamija je stala okrog 100.000 dinarjev. Za nepoznano boleznijo je obolelo devet članov Mikrobiološkega zavoda na zagrebški veterinarski fakulteti. Obolel je tudi šef zavoda dr. .Težič. Domnevajo, da so se zastrupili v laboratoriju pri seciranju zajcev. Nov most čez Pesnico so zgradili v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Novi železobetonski most je zgradila kungoška občina s podporo mariborskega cestnega odbora. Konja sta pohodila kolesarko Marico Ztipevčevo v Mariboru. Peljala se je s kolesom po ulici, in se ni mogla pravočasno umakniti konjema, ki sta pridrvela z nasprotne strani z vozom. Zupevčeva je obležala 6 strto levico in težjimi poškodbami po vsem telesu. Osebne vestt Poročili so se: V L j u b 1 j a n i : Rudolf Sturm in Angela Pristavova; dr. Josip Voršič, odvetnik, in gdč Tanja Groesmannova; dr. Jože Herfort, šef zdravstvenega doma v Ponikvah pri Dobrepoljah, in gdč. Bistra Pavle-tičeva, hči sodnika v pok. iz Nove vasi pri Rakeku; Bogo Stary in gdč. Lida Zittersehlggerjeva. Pri Sv. Florjanu pri Mariboru: Joško Turk, šolski upravitelj v Gradišču, in gdč. Jožica Matuševa, učiteljica pri Sv. Florjanu. — Iskreno čestitamo! Umrli so: V Ljubljani: Lojzka Hornova, šestošolka II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. V Mariboru: 661etna Roga Weigertova, vdova po trgovcu; 771etna zasebnica Terezija Peklarjeva. Na Teznem pri Mariboru: 821etna Marija Ledinekova, vdova po železničarju. V Celju: Do-nat Zupančič, večkratni kapucinski provincial. V Križah pri Mariboru: 851etna Helena Oraničeva, posestnica. V Rušah pri Maribo-r u : Franc Skerbinjek, knjigovodja V Škofji Loki: 701etna Marija Ker-nova, vdova po železniškem uslužbencu. V Zagrebu: 551etni profesor Mirko Nikolič; Marica Koeanovičeva, 6estra slavnega učenjaka Nikole Tesle. V S k o p 1 j u : 631etni Sava Milosavljevič, banovinski šolski nadzornik in rezervni podpolkovnik. V Ptuju: Rodušek Jakob, župan občine v Ptujski gori. V Sarajevu : Nezir Nalič, župan občine v Žepču. V Š k a 1 c a h pri Konjicah: Luka Mele, posestnik. V Smledniku pri L j u b-Ijani : Angela Žunova. V Sv. Petru pod Sv. Gorami: 82 let na Ana Zoreneeva. — Naše iskreno sožalje* DESET UR GROZE Strahoten doživliaf dveh mladih Francozov čikago, oktobra. | V čikagu so največje klavnice in tovarne za predelovanje mesa na svetu. Te naprave so same že veliko mesto, •fiesto smrti za milijone klavne živine, ki postane žrtev nenasitnega Moloha. Vsak dan požira to mesto ubite živine cele vlake volov, telet, prašičev, ko-štrunov. Meso potlej uporabljajo v vse Mogoče namene. Nekaj ga pošljejo takoj trgovcem, večina ga pa predelujejo v konzerve, ki jih v Ameriki zelo radi jedo. VEČNA ZIMA Velike množine mesa shranijo v ledenice. Tam vlada vse leto trda zima. V ledenicah imajo ogromne ledene kadi, ob stenah in na stropu so pa spehane z ivjem obložene cevi, ki skozi nie teče ohlajevalna zmes. Delavci v toplih zimskih oblekah tu vse leto, dan za dnem obešajo na kline velikanske kose mesa. Zanje je leto in dan zima. Ti ljudje morajo biti pa Posebno odporni proti naglim spre-tttembam temperature. Tujci si z zanimanjem ogledujejo te klavnice in ledenice. Pred kratkim si je vse te naprave ogledala večja skupina tujcev. Med njimi sta bila tudi dva mlada Francoza, ki sta se mudila na študijskem potovanju po Združenih državah. Okrog štirideset ljudi je preplavilo ogromne klavnične Prostore. Pri ledenicah sta prevzela vodstvo dva delavca tistega oddelka. Vsak izmed obiskovalcev je dobil platnen jopič, a še zdaleč ne dovolj topel za mraz, kakršen vlada v teh prostorih. Sicer si je pa družba nameravala ogledati ledenice le mimogrede. Zunaj fe bilo vroče poletje. Skoraj tekli so Po teh mrzlih kleteh mrtvaškega molka, ki v njih razpolovljena in razče-tvorjena trupla živali pričajo, da je tukaj doma oledenela smrt. Gnalo jih je iz enega prostora v drugega, vrata so se druga za drugimi odpirala in spet zapirala. Kmalu so si ogledali vse Prostore in bili so skoraj veseli, da so Prišli spet na prosto. USODNA RADOVEDNOST Nekega mladega francoskega inženirja je pa silno mikalo pogledati, kako so urejene ohlajevalne cevi. Svojemu tovarišu je dejal, naj ga trenutek počaka, da si bo to stvar natančneje ogledal. Skupaj sta pregledovala zanimivo napravo, čebljanje ostalih sta stišala le še iz daljave, naposled je Pa popolnoma utihnilo. Oba mlada znanstvenika sta stekla za svojo družbo skozi slabo razsvetljene prostore. V teh desetih minutah ju je mraz Pretresel do mozga. Dirjala sta in dirjala po mrzlih hodnikih in naposled prišla do vrat. Bila so — zaprta. Obiskovalci so bili že davno zunaj. Silno smešno se jima je zdelo vse to. Potlej sta pa poskušala odpreti vrata. A vse zaman. 2e se ju je loteval strah. Začela sta kričati. Njuno vpitje je pa votle odmevalo od ogromnih obokov in zmrznjenih živalskih teles. »Opazili bodo, da sva nekje ostala,« 3e tolažil Gaston. »Saj morajo vendar Vedeti, da sva odšla z njimi.« čez pol Ure sta se pa zavedela, da ju niso Prav nič pogrešali. Loteval se ju je nemir, čedalje bolj sta zmrzovala. Gaston, ki je bil bolj slabih živcev, je začel tuliti kakor žival. Inženir je stisnil zobe. Vedel je, da zunaj ne bi Slišali niti, če bi se v teh groznih Prostorih razletela granata. -8» C svojega tovariša mislil, da se mu je že zmešalo. Inženir je pa še njega silil, naj mu pomaga. Oba sta tolkla po cevi ko blazna. Naposled se jima je posrečilo, da sta cev odbila. REŠITEV Na lepem je inženir na ves glas zakričal. Posrečilo se mu je odviti sklepni vijak, še nekaj krepkih zamahov in oba sta visela z vso težo na cevi, ki je zletela iz vijaka. Ohlajevalna zmes, ki se je pretakala po ceveh, se je z močnim curkom razlila po tleh. Kmalu je pa prenehala teči; bilo je pa tudi konec njunih moči. Onemogla sta omahnila na tla. Spet ju hoče objeti smrtonosni spanec... Zgoraj v nadzorovalnem oddelku je pa službujoči uradnik že dalj časa opazoval merilne naprave ledenice št. XII. Nekaj tam ni bilo v redu. Kazalo za temperaturo je naglo nihalo, pritisk je padel. V ledeniški napravi je bila očitno neka motnja. Naposled se je odločil, da bo sam pogledal, kaj nagaja v tej vražji ledenici. Ogrnil si je debel kožuh in si obul klobučevinaste čevlje. V svoje veliko presenečenje je spodaj našel oba Francoza. Na srečo sta bila še pri življenju, če bi prišel pol ure kasneje, ju ne bi mogli več rešiti. Tako sta pa ujela samo pljučnico, če pa pogumnemu inženirju ne bi prišlo na misel, na edino rešilno misel, povzročiti nered, ki bi v nadzorovalnem oddelku zbudil pozornost, bi oba nesrečneža sredi poletja našla smrt v ledu. Spor zaradi tramvaja Marseille, oktobra. Družba cestne železnice v Nici ima velike težave. V nekaj letih je zvezala več bližnjih krajev z Nico, upajoč, da ji bo naraščajoči tujski promet vse stroške bogato poplačal. Družba se je pa strahovito uštela. Tujci sploh ne hodijo v sosednje kraje. Edini potniki v teh tramvajih so bili prebivalci teh vasi. Vsak dan so na trg v Nico vozili svoje pridelke. Bilo je dovolj prtljage, a le malo dobička. Zato se je družba odločila, da bo te proge ukinila. Vsi kraji so to novico mirno sprejeli, le župan v vasi La Trinite-Victoire ne. Odločno je nasprotoval, da bi prekinili tramvajsko zvezo z njegovo vasjo. Družba se pa ni zmenila za njegove prošnje. Pustila je v prometu le še tovorni tramvaj, ki je vozil skozi vas do bližnje cementne tovarne, a ni bil primeren za osebni promet. Odločni župan pa se ni dal tako na kratko ugnati. Sporočil je družbi, da prepoveduje tramvajski promet skozi svojo vas. V Nici so imeli to le za prazno grožnjo. Ko je pa drugo jutro pripeljal prvi tovorni tramvaj v La Trinite-Victoire, je na lepem stal sredi proge župan, v vsem sijaju svoje županske časti. Za njim so bile zgrajene barikade, ki so onemogočile sleherni prehod, na obeh straneh tira so pa stali zbrani vsi vaščani in so se kar se da bojevito potegovali za svoje pravice. Vozniku ni preostalo drugega, ko da je obrnil tramvaj in se odpeljal nazaj. Od tega dne dalje so vaščani noč in dan stražili tramvajsko progo. Ker je zveza s cementno tovarno zelo važna, in tira ne morejo speljati drugje kakor čez vas La Trinite Victoire, bo župan bržkone dosegel svoj namen: obnovili bodo tramvajsko zvezo z njegovo vasjo. Tudi med gobavci se odigravajo ljubezenske afere Tokio, oktobra. Japonski poroče-valni urad Domei poroča, da se je v okolici Tokia pojavila tolpa gobavcev in da ogroža okolico Osake. Ti gobavci napadajo popotnike, ki so kajpak v nevarnosti, da se okužijo s to strašno boleznijo. Gobavost je ostala neozdravljiva bolezen, kljub temu, da se zdravniki v gobavskih naseljih na moč prizadevajo, da bi bolezen zatrli. Njihovo glavno delo je lajšanje bolečin tem nesrečnim bolnikom, ki posebno v z&dnjih urah svojega trpljenja tako strahotno trpe, da kar podivjajo. V Aziji je veliko gobavskih naselbin, največ jih je pa na Japonskem. Gobavci žive po vaseh, ki so čisto ločene od ostalega sveta. Ob cestah in cestnih križiščih so deske, ki opozarjajo ljudi, naj se daleč izognejo vasi. V vsaki vasi, ki v njej žive gobavci, je zdravniška postaja z enim zdravnikom in bolničarko. Ti ljudje žrtvujejo za svoje bližnje vse svoje življenje. Gobavci uživajo v teh, od sveta ločenih krajih neomejeno svobodo. Med seboj lahko delajo, kar se jim zahoče. Imajo tudi kino in razna druga razvedrila. Gobavci žive na videz neskrbno življenje. Izpolnijo jim vse želje, a dnevi življenja so jim natančno odmerjeni; tako bolniki natanko vedo, kdaj bodo umrli. Gobavost se razširi na vse dele telesa, ki počasi drug za drugim od- P&Gt&r- f Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu,da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol, Gfit- '•«.}. Ir. /008/] ft Darmol dobite v vsaki lekarni mro. Zdravniki lahko gobavcem lajšajo bolečine, a smrti ne morejo preprečiti in tudi ne odmakniti. O vaseh cobavcev bi se dali napisati celi romani. Nekega dne so pripeljali v kitajsko vas gobavcev zvezanega nekega tridesetletnega gobavca. Preden so se mu približali, so oblekli stražniki gumijaste obleke; nesrečneža so z veliko težavo spravili v vas, kjer so mu dodelili neko hišico in jo gostoljubno okrasili s cvetjem. Isto noč je na skrivaj prišla v vas neka mladenka in se splazila v hišico k gobavcu, čuvaji so nezaželenega gosta opazili šele zjutraj, a bilo je že prepozno. Dekle je prenočila pri gobavcu in se je že okužila. »Zdaj me pa lahko kar obdržite,« je rekla. »Zdaj sem tudi jaz bolna.« Obdržali so jo v vasi, kjer je živela z možem še nekaj let, dokler ni ta umrl. Dekle je ostalo samo in na lepem si je spet zaželela zabav in življenja. Nekolikokrat je poskušala uiti, a zmerom so jo ujeli in pripeljali nazaj v vas. čez dve leti je tudi ona umrla. Tako se je končal ljubezenski roman iz življenja gobavcev s smrtjo obeh glavnih junakov. (ba) Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Nočna pustolovščina v brzovlaku Bordeaux, oktobra. V kupeju ekspresnega vlaka Bordeaux—Pariz je sedel starejši Francoz, gospod Paul Railleur. S težavo se je premagoval, da ne bi zaspal. Pravkar je bil prebral napet kriminalni roman, ki je opisoval posebno predrzen rop v vlaku. Gospod Railleur je bil silno v skrbeh. S seboj je namreč nosil veliko vsoto denarja in bal se je, da bi mu jo utegnil zdaj še kdo ukrasti. 2e mu je glava omahnila na prsi, ko ga je predramil lahen prepih. V njegov oddelek je vstopila mlada, lepa in zelo elegantna dama. Naspol miže je gospod Railleur opazoval svojo sopotnico. Nič kaj všeč mu ni bila. Kljub svoji lepoti in eleganci. Tudi dama ga je zvedavo motrila. Najbolj ga je pa jezilo to, da se mu je kar naprej dremalo. Kljub vsem naporom, da bi ostal buden, je kmalu zaspal. Na lepem ga je pa prebudil močan sunek. Vlak se je ustavil. Gospod Railleur je skočil pokonci in si pomel oči. A od začudenja je obstal, ko uko-pan. Dama je držala v roki samokres, naperjen naravnost vanj. Upravičena je torej malo poprej domneval, da je elegantna dama navadna tatica. Zgrabil jo je za roko In Ji jo zvil. Samokres je padel na tla, gospod je pa še zmerom krčevito držal damo za roke. Na njene obupne krike so pritekli iz drugih oddelkov na pomoč potniki in sprevodnik. Gospod Railleur je povedal, da ga je dama hotela napasti. Dokaz za nje govo trditev naj bi bil samokres na tleh. Dama je pa izjavila, da ji kaj takšnega niti na misel ni prišlo. Sprevodnik je pobral samokres in sprožil petelina. A glej ga šmenta! Namesto krogle je iz samokresa švignil — pla menček. To ni bil samokres, ampak vžigalnik v obliki samokresa. Ko sprožiš petelina, se prižge. Na policiji so vso zadevo pojasnili. Dama je hotela prižgati cigareto, gospod Railleur, ki je bil še zmerom pod vtisom kriminalnega romana, je pa mislil, da ga namerava oropati. Posledica njegove obrambe je bila zlomljena roka. Zaradi svoje neupravičene obrambe se je moral gospod Railleur zagovarjati pred sodiščem; sodniki niso imeli dosti razumevanja in so ga obsodili na šest tednov zapora. Telefonska knjižica milijonarjev Newyork, oktobra. Več newyorških milijonarjev je v zadnjem času postalo žrtev iznajdljivega pretkanca. Prebivalci ene izmed največjih newyorških avenij, kjer stanujejo sami milijonarji, so doživeli te dni mučno presenečenje. Pri njih so se na lepem začela kupi-čiti pisma in vse pogosteje je zvonil telefon. Klicale so jih vse mogoče tvrdke, nočna zabavišča in podjetja in tudi različni izumitelji, ki jim je manjkalo samo še nekaj podpore za dovršitev njihovega izuma itd. Lastniki visokih bančnih kontov so menili, da so popolnoma zavarovani pred takšnimi navali dopisov in telefonskih pozivov, kajti razen najožjega kroga njihovih znancev in prijateljev ni nihče vedel za njihove naslove in telefonske številke. Belili so si glave, kako vendar Je mogla javnost zvedeti za njihove naslove. Kmalu so ugotovili, da je uprava pošte pri tem čisto nedolžna. Pokazalo se je, da je službeno skrivnost skrbno čuvala in ni nikomur dajala nedovoljenih pojasnil .UNION SPEOMIITET Tudi davčna uprava mi mogla imeti pri tem kakršne koli koristi. Po dolgem prizadevanju se je naposled vendarle posrečilo priti skrivnosti na sled. V neki knjigarni je policija izvršila preiskavo in pri tem slučajno odkrila neko knjižico, ki so bili v njej po abecednem redu urejeni naslovi, imena in telefonske številke vseh newyorških prebivalcev z več ko 200.000 dolarjev dohodka na leto. Izdajatelj te knjižice je bil neki mister John Ferguson iz Baltimora, ki Je prišel pred dvema letoma na čudno idejo. Takrat je namreč vlada izdala, da bi nasitila radovednost ljudi, imena tistih davkoplačevalcev, ki njihovi letni dohodki presegajo dvesto tisoč dolarjev. Mister Ferguson je začel čisto sistematsko iskati naslove In telefonske številke teh milijonarjev. To je bilo zelo težavno delo, ki je trajalo polni dve leti. Zbrane naslove in telefonske številke je izdal v posebni knjižici, ki jo je prodajal po sto dolarjev en izvod, čeprav je cena tudi za ameriške razmere precej visoka, je mister Ferguson našel dovolj kupcev. Najbolj zanimivo je pa to, da kljub pritožbam prizadetih milijonarjev policija ne more do živega mistru Fergusonu, ker ni storil ničesar protizakonitega. V POLETNIH OBLEKAH PRI Pogledal je na toplomer, ki je visel na steni. Kazal je —8» C. Vprašanje je bilo, če bosta v poletnih oblekah in brez hrane zdržala dvanajst ur v tej ledenici. Inženir se je zasmejal. Bil je smeh strahotnega obupa. Na ! dlani je bilo, da to ne bi bilo mogoče,: Povrh vsega se je pa spomnil, da je j drugi dan nedelja, ko živ krst ne bo imel opravka v teh strašnih prostorih,. kajti ledenice nadzorujejo na toplem/ zgoraj pri vsakovrstnih merilih. Kmalu sta bila že pošteno premra-žena. Najprej so jima otrple roke. Nesrečneža sta začela tekati sem in tja in mahati z rokami. Po dveh urah se je Gaston utrudil in brez volje sedel v kot. Njegov prijatelj mu je dal pošteno brco. Zaspati bi pomenilo smrti Obupana sta začela iskati alarmni zvonec. A nista ga našla. Gaston je bil ves onemogel. Po petih urah je bil že blizu blaznosti. Mladi inženir pa ni izgubil prisebnosti. Pregovoril je svojega tovariša, naj z njim vlači po tleh mrzle kose mesa, od enega konca do drugega, gor in dol, brez prenehanja. Le tako bosta premagala smrtonosni zaspanec. Naposled je tudi pogumnemu inženirju upadel pogum in svojega tovariša je pustil, da je sam dirjal sem in tja. Na lepem je zagledal bele cevi v kotu nad seboj. Takrat se je nečesa domislil. Planil je k tem železnim napravam in jih otipal. Zdelo se je, da je našel, kar je iskal. Začel je z železnim kavljem z vso močjo tolči po Cevi, tam kjer je bila zvezana z dru-JTlm koncem. Gaston je ob (IIDHI LJUDJE • ČUDEN SVET Sirom po svetu v 41 vrsticah Ljubka francoska filmska igralka Priscilla Deanova je bila te dni v veliki zadregi. V filmskih družbah je v navadi, da se premiere slehernega velefilma in slavnostne večerje nato udeleže tudi glavni igralci. Pri-scilla bi morala te dni praznovati premiero nekega svojega filma; te prireditve naj bi se udeležili tudi gojenci častniške pomorske akademije. Eden izmed njih je slavno igralko pismeno zaprosil za fox-trott. Prosil je pa Uidi v imenu neliaterih svojih tovarišev. Igralka je bila prav dobre volje in je svoji tajnici naročila, naj vsem prosilcem za ples pritrdilno odgovori. V nekaj dneh pred premiero je pa prišlo nič več in nič manj ko 720 prošenj, neprevidna tajnica je pa res na vsa pritrdilno odgovorila. Zdaj se je izkazalo, da bi morala igralka plesati kar 40 ur hkrati, ako bi z vsakim izmed prosilcev zaplesala samo enkrat okrog dvorane. Slavna igralka si zdaj beli glavo, kako bi kar najbolje popravila nerodnost svoje neprevidne tajnice. * ! Amerika hoče dokazovati, da so se I pod njeno zastavo že pred 50 leti ; rodile — šesterke. V državi Arizoni :žive namreč tri sestre Martinsove, : rojene vse istega dne leta 1877. Tisti idan je pa njih mati rodila še tri njih sestre, ki so pa poprej umrle. Dve sta umrli 8 mesecev nato, ena je pa doživela 10 let. Sestre Martinsove trdijo torej, da je njih mati rodila žive šesterke. Amerika je sprejela to novico sicer z zanimanjem, a pač ne s tolikšnim, da bi se bilo treba Di-onnskim peterkam bati tekmic... Parižani imajo posebno v časteh dve plesalki: Mistinguetto in Jožefi-no Bakerjevo. če o Bdkerjevi zlobni jeziki trdijo, da je Se nastopala v Evinem kostimu, tudi Mistinguetti ne prizaneso, saj ji podtikajo 60 in celo 65 let. Ko je te dni Mistinguetta gostovala v Londonu, je prinesla s seboj pravi krstni list iz občine, ki se je v njej rodila. Tam stoji črno na belem, da se je slavna plesalka rodila 16. oktobra 1888. leta ob dveh ponoči in da so jo krstili na ime Jeanne. Njene slavne noge, zavarovane za nič manj in nič več ko 12,000.000 din, so torej letos praznovale šele SOletnico svojega rojstva... kajpak, če krstni list ne laže. Neka Milančanka si je dala pri nekem slavnem italijanskem kirurgu operirati nos. Kirurg je lepotno operacijo izvršil brez bolečin, a glej ga šmenta, gospa je pozneje trdila, da je bil njen nos pred operacijo znatno lepši kakor po operaciji. Meni nič tebi nič je kirurga tožila za odškodnino 250.000 lir, češ da ji je pokvaril nos. Kirurg se je pred sodiščem zagovarjal, da ima njegova lepotna nega štiri preobrazbe, nestrpna dama je pa že pri tretji odpotovala v | tujino in si dala zdraviti nos po dru-* gem postopku. On torej nikakor ni kriv, če operacija ni popolnoma uspela. Sodišče je kirurga popolnoma oprostilo, nepotrpežljiva dama mora: ! pa celo plačati vse sodne stroške. Da,* kdor z malim zadovoljen ni... 12.000 metrov globoko se bo z novor zgrajeno potapljaško kroglo spustil italijanski inženir Galeazzi. Tako bi izboljšal rekord profesorja Piccarda, ki se namerava spustiti ,samo‘ 9000 m globoko, — Huda letalska nesreča se je primerila pri Melboumeu v Avstraliji. V gosti megli je letalo treščilo na tla, 18 ljudi se je pri padcu ubilo. — Vnuk ruskega pisatelja Leva Tolstoja, grof lija Tolstoj se je te dni v Balti-moreu v Ameriki poročil z vdovo gospo Beatrico Ames Stewartovo. — žično železnico nad Zuriškim jezerom v Švici bodo zgradili prihodnje leto. — žfi le/.niška nesreča se je zgodila te dni med Forbachom in Metzom na Francoskem. človeških žrtev ni bilo. — Zgorela je največja danska sladkorna tovarna v Naskovu na otoku Lalandu. Skoda znaša več milijonov danskih kron. — Smrtno obsodbo večkratne avstrijske morilke Marte Marekove je potrdilo vrhovno sodišče na Dunaju. — Največja nemška potniška ladja »Deutschland« bi te dni 320 km od Nove Fundlandije kmalu zgorela. Klicala je na pomoč, a še preden so ji utegnile druge ladje pomagati, je posadka požar zadušila. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa dosti strahu. — Nem-Ike družine z več ko petimi otroki bodo odslej dobile posebno državno odlikovanje; Nemški minister za no. tranje zadeve že pripravlja poseben zakon za ta odlikovanja. — Hud požar je izbruhnil v petek v veletrgovini »Nou-veile Galerie« v Marseillu. Razširil e® Je na vso ulico in terjal mnogo smrtnih žrtev. Doslej so našli 69 mrtvih ia' več ko 100 ranjenih. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v. »Družinskem tedniku«! Na Grškem imajo zanesljivo najstarejšega upokojenca na svetu. Je to Dimitrios Dumcie, star 117 let. Rodil se je 21. avgusta 1821. leta. Najčudo-\\ viteje je pa to, da je ta veteran vse do 114. leta delal v državni službi in da nihče njegovih predstojnikov ni slutil njegove starosti. Leta 1934. je pa Dimitrios po 3S letih službe le zaprosil za pokoj in tedaj je tudi prišlo na dan, da je že 114 let star. Možiček',\ je dobil zasluženi pokoj, hkrati je pa;; 1 f * /^1 ^ T/ - J. la Jv A rt * ^ aslovei po vsej Grčiji. V službo sod-\i dosežete, 6e uporabljate nega uradnika je stopil leta 1901., ko mu je umrla žena in ko je imel že 81 let. Ker je bil pa videti še zelo čil in mladosten, so ga v službo sprejeli. Dimitrios živi zelo skromno in ne pije alkohola. Zdi se, da je nanj celo smrt pozabila... MILO lepo perilo belo, Cisto In duhteče, domača Izdelka PeriOii pralni prašek in Hubertus miio Odlična slovenska Izdelka Po knjigi Renčja Belbenolta »Dry Gulllotlne« Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din že pričel obračati jadra. Segel sem z roko za srajco in potegnil izza nje samokres, ki 6em si ga bil kupil prav za takšen primer. Sem zelo majhne in šibke rasti. Glede telesne moči se ne bi mogel meriti z nobenim 6vojih tovarišev. Vseeno 6eni 6e pa odločil, da ne bomo spremenili smeri, ne na 5. nadaljevanje Tretjo noč nismo bili več tako dobri prijatelji. Sonce in bleščica morja, pa tudi slana voda, ki nas je pogosto močila, so bili vzrok, da smo se obupno počutili. 50 dolgih ur drug tik poleg drugega, kakor vžigalice, smo flotu. Prav tedaj je Beber skočil, hoteč zgrabiti moj samokres. Še preden 6eni mogel sprožiti, je Dadarju spodrsnilo in padel je na Chillota. Oba sta padla na krmo. »Poglejte,« je tedaj zaklical Cas-quelte, »tam je zemlja!« Vsi smo vstali in gledali. Misleč, da' je to samo kakšna pretveza, ki me z! njo hočejo presenetiti, se nisem preT! maknil. 1 »To je Trinidad! Hej, Belbenoit, še; ti poglej!« Oprezno sem skušal pogle-; dati, kaj je na 6tvari, še zmerom; boječ se, da me ne bi presenetili.; Ko smo se vzpeli na velik, ves razpe-! njen val, sem videl, da govore resnico.; Na obzorju so se risale visoke, zelene; planine. ; Ta pogled je zabrisal med nami sle-; herno niržnjo. Vsi smo radostno vzidi-; kali. ; Nekaj ur pozneje, po 14 dneh ne-! gotovosti na odprtem morju, se je čoln! zaril v blestečo, belo obalno peščino.! Moji tovariši so hoteli poskakati na! kopno, a bili so tako slabotni, da so! se spotikali. Plaziti so se morali po! pesku. ! V majhni, s trsjem pokriti koči, bli-; zu našega čolna, smo našli velilr-lo-; nec, poln riža in slanih rib. Kar z; rokami smo se ga lotili in smo jedli; kakor volkovi. Nato smo se zleknili; in pospali, ko da bi nas kdo zaklal.; Ko smo se zbudili, smo se napo-; tili v notranjost. Oblasti so dobrohotno; poslušale našo povest — Angleži so-; vražijo Guyano kot izvržek civiliza-; cije — dale so nam hrane in nam; dovolile, da smo se pošteno odpočili.; Le zakaj to delajo? V soboto popoldne smo imeli pri-< ložnost videti pred Gospodarsko zve-* so, na križišču Masarykove in Tyr-< ševe ceste, dokaj žalostno sliko. Dva* •mlada fanta, v najlepših letih, da,* sama mladost ju je bila, sta bila' predmet pomilovanja in ironičnih po- • smehov. Dva mlada fanta — do ne-\ savesti pijana. Vsak izmed njiju je nosil svoj vo-* jaški zaboj s seboj, a kako sta ga; nosila! Če sta naredila le dva kora-; ka, sta se že znašla — ne na nogah; — ampak na rokah in na nosu. In* ker nista mogla naprej, sta sedla\ vsak na svoj zaboj in sedela na src-\ di hodnika kakor kup nesreče. Vso; umazana po obleki, po rokah in po\ obrazu. ; Pri nas je še žalibog navada, da*, se fantje, preden gredo k vojakom napijejo. Žalibog, pravim, kajti tako pijani so včasih vsemu prej podobni kakor pa človeku. In žalibog je njih vedenje vse drugo kakor pa slika kulture in civilizacije Slovencev in Slovenije v tej naši državi. Lepo bi bilo, če v bodoče ne bi bilo tako, kakor je danes in če v bodoče na cestah ne bi srečavali mladih nabornikov v takšnem žalostnem stanju! X. Y. Zločin vseh zločinov! Ne bom zapisal suhoparne epizode iz našega uličnega življenja, incidenta v kavarni ali cestni železnici. Dogodek se ni zgodil v beli Ljubljani, ampak daleč tam v Aziji, kjer živijo ljudje, ki imajo prav iste: pravice do življenja kakor mi v civi-: lizirani Evropi. ; Te dni smo čitali v kitajsko-japon-; skih vojnih poročilih, da so Japonci: bombardirali in potopili na odprtem: morju 3 parnike s sedem tisoč kitaj-; skimi civilnimi begunci, ki so se ho-: teli umakniti japonski okupaciji. ! Ali ni to največji zločin v človeški! družbi sploh? Sedem tisoč človeških! življenj, med njimi žene in otroci, ki! so bili uničeni kakor mrčes, ne da bi se mogli braniti. Takšno nečloveško dejanje pretrese! človeka, ki se mora vprašati: Ali ga! ni sodišča na svetu (Društvo naro-! dov?), da bi tak zločin obsodilo in! kaznovalo? Z. Z. ! *WtUxrin kmruL * Anekdote- ; Mrzla prha > Slavnega nemškega zdravnika, procesorja Kussmaula so poklicali k neki |stari, osamljeni, bogati dami; v pred-jsobi je zdravnik našel zbrane vse sorodnike, ki so, dobro je vedel to, komaj čakali na damino dediščino. Ko : je zdravnik pogledal bolnico, se je z ; žalostnim obrazom obrnil k sorodnikom in dejal: »Z žalostjo vam naznanjam, dame in gospodje (pridušeno ihtenje), a proti božji volji smo brez moči (krčevit jok); vaša draga sorodnica« — tu je nalašč počakal, kakor igralci, kadar natezajo radovednost gledalcev — »Vaša draga sorodnica — bo kmalu spet zdrava!« škodljivo, a potrebno Napoleona III. (1808—1873), takratnega predsednika in še ne cesarja vseh Francozov, je lepega dne v družbi prosila neka dama, strastna nasprotnica tobaka, naj vendar prepove moškim kajenje, to nezaslišano zlo. Napoleon je svojo cigareto ljubeznivo odložil, se prijazno nasmehnil in menil, da je kajenje sicer nekaterim v veliko zlo, drugim pa v veliko zadovoljstvo, povrh vsega pa prinaša državi nešteto milijonov davka na leto. »Kljub temu,« je nadaljeval predsednik, »sem pripravljen ugoditi vaši želji in prepovedati kajenje tobaka, če mi namesto tega zla imenujeje krepost, ki bo prinašala državi prav toliko milijonov davka kakor tobak.« Zaušnica Otto Bismarck je bil že kot mladenič zelo odločen in ponosen. Ko ga je nekoč neki starejši polkovnik hotel preiskusiti, ga je vprašal: »Kaj bi napravil, ako bi ti zdajle prisolil zaušnico?« Mladi Otto je brez oklevanja odgovoril: »Pred izumom samokresa bi me to še spravilo v zadrego.« Velika umetnost Ko je bil Rubens (1577—1640), slavni flamski slikar na višku svoje slave, je zelo razsipno živel. Isti čas je živel na Flamskem tudi alkimist Brendel, ki je bil slikarju zelo nevoščljiv njegovega bogastva in ga je hotel izkoristiti zase. Rubensu je pogosto pripovedoval o svojih ,upapolnih‘ idejah, da bi delal zlato in je slikarja nagovarjal, naj se udeleži njegovega pod je tja. Rubens naj bi sezidal labor -torij in kupil vse, kar bi bilo potreb’ > za izdelovanje zlata, Brendel bi n ’ pa zato dajal polovico svojih .bajnih' dohodkov. Rubens je mirno poslušal pretirane alkimistične predloge, potlej je pa smehljaje se odvrnil: »čemu vse to, prijatelj? Umetnosti izdelovanja zlata, kar najhitreje in najbolj zanesljivo, sem se že zdavnaj naučil s pomočjo svojega čopiča...« Vse za denar Leta 1834. je regenta Espartera španska zmerna stranka odstavila, z njim vred je pa zletel tudi neki njegov pribočnik in obsodili so ga zaradi vele-! izdaje na smrt. Tik pred usmrtitvijo se je vrgel pred novo špansko kraljico ! Izabelo II. (1833—1868), ki je prihaja-!la iz palače, neki starček na kolena in 1 jo tako milo prosil za pomilostitev ob-Isojenca, da se je Izabelino srce omeči-!lo in je častnika res pomilostila. Ko ! je pozneje pomiloščeni pribočnik pri-! povedoval v veseli družbi svojim tova-1 rišem, kakšno srečo je imel, je eden ! izmed njih dejal, da je bil starček ne-! dvomno njegov oče. ! »Se zdaleč ne,« je odgovoril častnik, I »moj oče je že davno v grobu. Človek, I ki mu dolgujem življenje, je bil neki ! star oderuh, ki sem mu bil dolžan ! nekaj tisočakov.« . (ba) ; Kaznjenci krčijo in trebijo pragozd postali živčni in spoznali, da je naš levo in ne na desno. Pet ljudi je bu- položaj brezupen. Iskali smo napak, ljilo vame. Prav, ko smo bili tako na trnju, je »Približajte se mi, ako se upate,« potegnila huda burja in morali smo sem jim dejal. »Šest strelov imam. se trdno držati čolna, da se ni6ino ................... potopili. Nismo poskušali pluti v kakšno določeno smer. Naposled mi je posebno velik val iztrgal iz rok kompas. Na nebu ni bilo niti ene zvezde, ki bi nam mogla biti vodnica. Ko se je zdanilo, smo bili mokri do kože, vsi trdi od mraza, lačni, fran^ ^ Ta^o 6 mo '«1 prepirali skoraj ves dan in zato so noči in dnevi postali strašni. »Hu,< je renčal Beber na krmi, »kaj menite, ali bi spremenili smer? Sit sem že vsega tega! Hočem se izkrcati Vse vas bom postrelil, ako se boste na obali in tam poskusiti svojo srečo!« §e dalje upirali!« »Stoj,« sem zaklical Dadaru, ki je »Zvij jadra,« je zaklical Beber Chi- Olika V Tavčarj‘evi ulici sem bila nedavno deležna izredne pozornosti. Meni nič tebi nič dobim precej velik kamen na glavo. Prestrašena pogle-; dam kvišku. Z nekega okna se mi smejejo in škodoželjno pačijo mladi pobalini. Res olikana poteza naše »velemestne« mladine. M. T. Še ena o vajencih Ko sem te dni nekaj kupoval v tako imenovani boljši trgovini na našem Posavju, je prinesla neka gospa v trgovino nazaj koruzno moko in povedala trgovcu, da je zahtevala koruzo, vajenec ji je pa dal moko. Zato je bila zelo užaljena. Ko je gospa s koruzo odšla, se obrne trgovec k vajencu in mu prisoli takšno zaušnico, da se je pobič skoraj sesedel. Gospodar mu je še zapretil, da bo moral v nedeljo popoldne 700-krat(!) napisati stavek: ,Kadar strežem, moram imeti ušesa odprta.* To se je zgodilo v tako imenovani .boljši trgovini*. Mislim, da se takšno ravnanje ne ujema s srčno kulturo, ki bi jo moral imeti vsak izobražen trgovec. P. A. Ročna dela iz prsti, ki so jih izdelali kaznjenci na Otoku zveličanja na Hudičevih otokih Podarili so nam celo nov čoln. Novi,! pravkar potrjeni zakon dovoljuje beguncem iz francoske Guyane ostali na! otoku 24 ur. Hkrati pa oblasti tudi! beguncem pomagajo, da lahko beg na-! daljujejo. ! 10. junija je neka angleška ladja; odpeljala na odprto morje naš novi: čoln, obilno založen s hrano. Pred na-! mi so se razprostirali drugi otoki! angleške Zapadne Indije, otoki, ki so! pomenili vmesne postaje na poti proti! 6everu in v svobodo, v smeri proti! Miamiju. ! Dnevi so bežali drug za drugim,; zdelo se je, da napredujemo, a nika-; kor nismo zagledali kopnega. Šest dni; je preteklo, nato smo si priznali, da; smo izgubljeni. ; Šestnajst dni po odhodu s Trinida-! da nas je morje vrglo na dolg in gol! pas kopnega. V velikih, penastili valovih nas je z bliskovito hitrostjo! gnalo proti obali. Še preden smo mo-! gli kaj storiti, da bi si rešili golo živ-I ljenje, smo trčili ob obalo/Colu se je! razbil. Posrečilo se nam je pa, rešiti! nekaj hrane. ■ Zanetili smo na obali ogenj in si; pripravili kosilo. Komaj smo pričeli; jesti, že smo opazili, da se nam bliža; skupina nagih Indijancev, oboroženih; z loki in puščicami. Pričeli so pre-; gledovati tisto, kar smo si bili rešili.; Kakor hitro smo jim skušali prepre-; čiti, da bi nas oropali, so nam pričeli: groziti. Na koncu so nam pobrali; vse, kar smo imeli, celo obleke. Eden: izmed njih je pograbil zavoj v ovo-šeenem platnu, v njem je bil moj dnevnik s Hudičevih otokov, dnevnik, ki sem ga bil pisal 15 let. Pograbil sem ovoj, ga odprl in mu pokazal, da je v njem samo papir Na vse grlo režeč se, mi ga je vrnil. Na lepem so izginili za peščenimi sipinami. Vsi, od prvega do zadnjega nagi, oboroženi samo z bodali, ki smo jih bili utegnili skrili pred Indijanci, smo se najrotili po vročem pesku. (Nadaljevanje prihodnjič) Tudi važno V nedelj'o sem bil v enem izmed največj'ih mestnih kinov. Predstava je bila skoraj razprodana in čakalnica je bila nabito polna ljudi. Pred pričetkom predstave sem ho-: tel opraviti svojo malo potrebo. Na: spodnji strani čakalnice in garderobe sem našel prostorček, kot predprostor za toaleto; v njem je bilo nič manj ko 18 oseb obojega spola; čakale so! po četrt ure, da pridejo na vrsto.! Ne samo, da sta za tolikšen kino! absolutno premalo le dva toaletna! prostora, temveč tudi iz estetskih vzrokov je treba ločiti damsko in! moško toaleto, saj se je damam na! obrazu brala zadrega, da se skupno! z moškimi gnetejo v tako majhnem! prostoru. Menim, da je dolžnost uprave kina,; da iz higienskih in estetskih vzro-! kov čimpreje poskrbi za ločene toalet-! ne prostore. Čedo asapPBI Vsak nima toliko denarja da more potovati v kopališče Toda vsakdo hi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega s rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopalitfa Slatina Radenci (prt Mariboru) Zahtevajte gratls prospektel Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Pogled v notranjščino kolibe, kjer imajo stroj za čiščenje rude; tukaj pomagajo kaznjenci pri čiščenju zlata iz rud, ki so jih bili izkopuli lesena ali pa kar preprosta košara iz vrbovine. Paziti moramo, da je tvarina za ' posteljico čisto neškodljiva, ker otrok pogosto posteljico liže. Otroška posteljica mora biti visoka vsaj v .višini stola, ker je niže na tleh zmerom prepih, imeti mora pa tudi dovolj visoko ograjo. Važno je, da so presledki pri ograji kar najožji, da otrok ne more skozi nje vtakniti svoje glavice, saj vemo, . kako radi otroci vtikajo glavice v takšne presledke. Za otroka je najboljša kovinska posteljica. Za zasebne hiše so kar najbolj priporočljive lesene postelje, dolge 1,5 m. Prav higienska je tudi košara iz vrbovine, bodisi š stojalom ali pa brez njega. Poleg omenjenih postelj uporabimo v skrajni sili navaden zaboj, ki ga lepo obložimo s plenicami. Boljši je V# pire, — Zvečer: Pečenja potom. Sreda: Žličniki na goveji bulna omaka, krompirjev pire torta. — Zvečer: Pljučka pirjem. Varčnost ali -skopost? i >Človek ni nikoli prevarčen,« so We vse od najnežnejših let učili starši. Naj mi oproste, ako jim danes Ugovarjam, da je prevelika varčnost ■— po domače skopost — včasih nevarnejša od razsipnosti. Zanesljivo Pa varčnost prav kakor razsipnost uniči človeku življenje prav tedaj, ko človek upa, da se ga ho pričel veseliti in ga uživati. Naj vam povem zgodbo, resnično zgodbo o dveh skopih zakoncih, sodili boste sami, ako so moje besede upravičene. Bila sta fant in dekle in poročila sta se iz ljubezni. Zelo srečna sta kila, stanovala v majhnem stanovanju sredi mesta in že prvo leto dobila sinčka. Tedaj je mož, že tako nagnjen k varčevanju, dejal: »Svojemu otroku morava sezidati dom, ne v mestu, ampak tam, kjer se pričenja gozd in kjer so še travniki.« Dom! Ta misel je zajela moža in ženo bolj ko vse drugo. Nista bila premožna, a varčna in res sta kmalu prih) a-nila nekaj denarja. Premalo, zdaleč Premalo je bilo za dom! Mož si je torej še sposodil denarja. Ker je imel stalno službo, je upal, da ga bo kmalu vrnil. Pričela sta zidati dom °b robu gozda na zelenem travniku. Sezidala sta dom in družinica se je vselila vanj. Lepo bi bilo, ako ne bi bilo treba vsak mesec plačevati posojilnici toliko in toliko obresti. Tedaj je prišla kriza in možu so znatno znižali plačo. Treba je bilo še bolj varčevati. Varčnost je tedaj vsaj možu že prešla v kri in meso in zena, ki je moža ljubila, se je skušala tej umetnosti priučiti. Res je, varče vali so za dom. A pri tem varčevanju je trpel otrok. Sin. Ne morem reči, da ga ne bi imela rada, a bil je nekako nehote vključen v varčevanje in zato so varčevali tudi pri njem. Tu se je začela napaka. Poznala sem tega otroka. Ko je imel dvajset let, se je igral z nami, desetletnimi otročaji. In povedal nam je, da popreje nikoli ni utegnil, igrati se. Ni bil otročji, bil je nenavadno priden in resen, saj je bil vzgojen v zavesti, da je treba žrtvovati vse, prihraniti vse, pri vsem varčevati za dom. Varčnost je tem ljudem prešla v kri in meso, postala je nekako častihlepje, nekakšna strast. Ko je sin naredil veliko maturo, je moral na Dunaj študirat. A dom je terjal svoje in sin je moral živeti, kakor je vedel in znal. Študirati je pa moral, kajti to je bilo v očetovem načrtu: imeti svoj dom in imeti sina, ,doh-tnrja‘ — po kar najnižji ceni. Sin se je učil. O počitnicah je inštruiral. Nekoč je prinesel domov cel tisočak, še nov in komaj preganjen. Bila sem takrat slučajno pri njih, bili smo sosedje. V mestu je bil cirkus in sin bi si ga rad ogledal. Prosil je mater za kovača. Pa ga ni dobil, kajti treba je bilo varčevati za dom. Kmalu nato se je sin vrnil na Dunaj. In ne dolgo potem smo zvedeli, da je legel in umrl. Zakaj? Še danes nihče ne ve. Menda od vsega hudega. Vse življenje samo varčevati, biti otrok in ne poznati igrač, ali je torej vredno živeti? Dom pa stoji. Stara dva sta sama in žalujeta za sinom, a dom je : plačan. Šla sta z glavo skozi zid t ostala sama. Bila sta prevarčna. Žrtvovala sta svojemu nazoru, svoji strasti, svojega edinega sina. Morda je bilo lepo, da sta si postavila dom, a v njunem računu je bila ena postavka napačna, prav zanesljivo, drugače bi se morala danes veseliti življenja. Tako sta pa zmerom otožna in še zmerom varčujeta, čeprav ne vesta, za koga. To je žalostna zgodba, kaj ne? Uči nas, da ne smemo podleči samo eni strasti, pa čeprav je ta strast plemenita, čeprav je njen cilj vzvišen. Uči nas, da je varčevanje lahko prav tako nevarno kakor razsipanje, če se mu popolnoma predamo in če se po malem spremeni v skopost. Saška Parfumiran pisemski papir je marsikateri zelo pri srcu, samo denarja nima, da bi si ga kupila, ker je znatno dražji od navadnega. Sama si pripraviš parfumiran pisemski papir tako, da omočiš košček pivnika v par-fumovo esenco, nato pivnik posušiš in ga vložiš med pisemski papir. Vse skupaj dobro zapreš v kakšno škatlo in pustiš zaprto nekaj dni. Tako parfumiran pisemski papir ohrani vonj Več let. »Zdravnik mi je zapisal dieto...« Kaj smem jesti in česa ne smem ? Menda ga ni človeka, ki še ne bi imel v življenju bolezni, da se mu ne bi bilo treba .niicoli ravnati po tej ali oni dieti. Ta ima občutljivo kožo, drugi trpi za protinom, tretjemu nagaja želodec, četrti ima bolne ledvice, skratka nešteto je bolezni na svetu, ki terjajo dieto, in sicer celo zelo strogo dieto. Enkrat za vselej si moramo zapomniti, da dietni postopek pomaga le tedaj, kadar se pikolovsko natanko ravnamo po njem. So bolezni, ki jih samo z dieto utegnemo popolnoma ozdraviti, šele, če se ravnamo po dietnih predpisih, nam pomagajo tudi zdravila. Marsikdo je pa pogosto v zadregi, ker ne ve, ali ta ali ona jed spada med prepovedane dobrote, ali jo pa sme mirno jesti. Zdravnik pogosto ne našteje natanko vseh jedi, če jih pa našteje, jih utegnemo hitro pozabiti. Zato smo se odločili, da bomo v današnji številki pričeli prinašati natančne dietne predpise za vse tiste bolezni, ki terjajo strogo dieto. Pričnimo pri bolezni, ki se loti starih in mladih in ki se je boje vsi, brez izjeme. Tej bolezni pravimo: Pri protinu ne obole posamezni deli telesa, narobe, vse telo trpi motnje zaradi prebitka sečne kisline, bodisi; da je telo preveč proizvaja ali pa da je premalo izloča. Ta kislina je namreč iz tako imenovanih beljakovina-stih telesc. Naloga dietnega postopka je torej ta, da prepreči privajanje teh telesc s hrano v človeško telo, da dovoli torej samo tista hranila, ki imajo kar najmanj beljakovinastih telesc in zabrani vsa tista, ki imajo mnogo beljakovin. Juhe: Dovoljene so: juhe iz pretlačenega krompirja, kruha, zelenjavne juhe, zdrobova juha, pšenična juha, juha iz tapioke, juhe s testeninami. Prepovedane so: mesne juhe, ledvične, jetrne in vranične juhe, juha s pljučkami in mastne juhe Razen tega niso priporočljive zelo začinjene juhe, juha iz ovsenih kosmičev, razni močniki, ječmenčkova juha, gobova juha in juhe iz raznih stročnic. Jajca: so dovoljena, pripravljena na vse načine, kajpak v zmerni množini in ne preostro začinjena. Meso: je dovoljeno samo trikrat na teden, in sicer tudi tedaj samo pri enem obroku na dan. Prepovedano meso: golobčki, jetra, ledvice, vranica, pljučka, priželjc in vse drugo mastno, prekajeno, ostro začinjeno in pikantno meso. Tudi paštete in konzerve niso priporočljive. Mesni izdelki: dovoljeno: ne prepikatna slanina, prav tako ne posebno pikantna gnjat. Strogo so pa prepovedane klobase, posebno ostro začinjene in prekajene. Ribe: dovoljene so: postrv, ščuka, ruski linj, prekajen slanik,a samo pretlačen z mnogo presnega masla. Prepovedane so: vse druge ribe, jegulja, losos, sveži slaniki, vse ribje konzerve, slane sardelice in sardine v konzervnem olju. Prav tako je prepovedana slana sardelna pašteta. Krompir: dovoljen je kuhan, pečen, dušen krompir in krompirjev pire. Dovoljeni so tudi krompirjevi cmoki in svaljki. Prepovedana je pa krompirjeva solata. Stročnice: vse vrste graha, leče in fižola so strogo prepovedane. Gobe: dovoljeni so kvečjemu kukmaki in tudi ti samo enkrat na teden po 10 dkg. Vse druge vrste gob so strogo prepovedane. Zelenjave: dovoljene so: kolerabe, črni koren, artičoke, korenje, paradižniki. manj priporočljive, a še dovoljene sem in tja: rdeče zelje, navadno zelje, rabarbara. Prepovedane so vse druge zelenjave, med njimi posebno špinača, cvetača, beluši, redkvica, radič, hren. Solate: dovoljene so: endivija in paradižnikova solata, a le z malo kisa in olja; prepovedane pa: beluši, glavnata solata, kumare, fižol, leča, ribja in mesna solata. Omake so dovoljene tiste, ki so pripravljene s presnim maslom, jajci, moko, mlekom, z manj smetane in le malo soli. Prepovedane so vse mastne, ostro začinjene omake in pa vse omake, pripravljene iz prepovedanih hranil. Pecivo: dovoljene so vse vrste peciva, razen svežega kruha. Vrste žita: dovoljene so: zdrob, pšenica, riž, kaša; prepovedane so pa: oves, ješprenjček, otrobi. Močnate jedi: dovoljene: rezanci, testenine, kipniki, narastki, pe-čenjak, palačinke, močnate in zdrobove kaše, sadne gibanice. Prepovedane , so pa: mastne, trde in težke jedi s ’ prepovedanimi pridatki, posebno z ; orehi, mandlji, kostanji s kakaom, j čokolado, medom. I Slaščice: dovoljeno: biskvitno I testo, keksi, vaflji, kisli sladkorčki. | Prepovedano: sveže kvašeno testo, kro-i fi, sladoled. Mezge: dovoljene: presno maslo, razne sadne mezge in sadni želeji. Prepovedano: mast, margarina, sardelno maslo, med. Sir je na splošno dovoljen, samo zelo zmerno. Sadje: dovoljeno je: presno sadje, predvsem banane, pomaranče, mandarine, grape-fruit, pa tudi jabolka, marelice, češnje, breskve, slive in grozdje. Prepovedano: maline, rdeče jagode, šipek, melone, orehi, mandlji, kostanji. Začimbe : dovoljene so: zmerno sol, kis, gorčica, čebula, kumna, muškatni orešek, cimet, lovor, kapre. Prepovedane: peteršilj, poper, paprika, ingver. P i j a č e : dovoljene so: navadna voda, ne premočna kisia voda, sokovi dovoljenih sadežev, mleko v zmerni množini, kava le malo in šibka. Prepovedane so: močna kava. močne mineralne vode z ogljikovo kislino, čaj, čokolada, vse vrste alkohola. EN BAN NAŠE DIETE Dan brez mesne hrane: Zajtrk: kozarec toplega sladkega mleka, prepečenec, presno maslo. J u ž i n a : dve mehko vkuhani jajci, prepečenec. K o s i lo : Pretlačena krompirjeva juha, zelenjavni kipnik, palačinke z ze- illllllllllllllllllllllllllll*: KOLESAI E damska In moška, najnovejši r ~ letošnji modeli v največji i— S S biri naprodaj po neverjetno S E nizkih cenah. = | NOVA TRGOVINA | E TYKEVA (DUNAJSKA) CESTA 36 E S nasproti Gospodarske zveze Fi I > 1111111111111 ■ I i 111111111111111111 (I ir Za kolesa samo »I) u r I i ni a k oli-tiki ■ 20.30: XI. večer muzi-kome-dijanlov ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA ti. NOVEMBRA 8.00: Kmečki trio ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Plošče ■ 10.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 12.00: Šramel kvartet ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Slovenski vokalni kvintet ■ 14.00: Plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ t7.30: Operetna ura ■ 19.00: Napovedi, |>oročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Koncert na kitari ■ 20.30: Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 7. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ iS.OO: Zdravstvena ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 22.00: Rezervirano za prenos ■ FR. P. ZAJEC 2500 DINARJEV potrebujete, da zaslužite mesečno 1000 dir.arjev doma. Postranski zaslužek. Pišite: »ANOSc Maribor, Orožnova. IŠČEM KAKRŠNO KOLI SLUŽBO, po niožnfr sli v Ljubljani. Zaposlen sem bil 26 let kot livar pri Strojnih tovarnah. Imam tri nepreskrbljene otroke. Ponudbe pod šifro: »Hvaležen«. IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika izb ra vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, datjnoj edov. toplomerov, barometrov, barotermometrov, barometrov itd. Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki brezplačno Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu septembru 1 938. Fuks Jožefa, užitkarica, Pekre p. Limbuš; Žnidaršič Ana, vdova vinskega trgovca, Ljubljana; Šavc Ivan, preužitkar, št. Janž pri Dravogradu; Senekovič Albin, železničar v p., Studenci pri Mariboru; Vodušek Jera, vdova, Ljubljana; Klančnik Anton, posestnik, Loke; Weixel Marija, zasebnica, Maribor; Coihter Blaž, najemnik, Razvanje p. Hoče; Semenič Gera, posedtnica, Slamnjak p. Ljutomer; Herzog Štefan, delovodja, Maribor; Dokl Andrej, preužitkar, Osek, pošta Sv. Benedikt v Slovenskih goricah; Pobijaš Anton, preužitkar, Maribor; Rostohar Jožef, preužitkar, K ladje; Sterman Marko, posestnik v Ljutomeru; Balon Aha, preužitkarica v Celju; Gombač Ivan, posestnik, Maribor; Pantič Alojzija, upokojenka, Ljubljana VIL; Zupanc Marija, užitkarica, Hrastje; Gornjak Antonija, zasebnica, Bre-sternira 53; Novak Karl, posestnik, Ptuj; Skoberne Franc, posestnik, Hrušovec; Senekovič Marija, viničarka, Studenci; Malis Peter, preužitkar, Celje; Čadež Marija, zasebnica, Tržič; Vivat Benedikt, zaseb-nikj Mar.ibor-Pobrežje; Pukl .Terezija, hišna posestnica, Bjelovar; Wagner Antonija, vdova uradnika. Maribor; Slamik Ana, zasebnica, Maribor; 'gumenjak Alojz, zasebnik, Murska Sobota; Osojnik Vid, jrosestnik, Ptuj; Vnuk Marija, žena inštalaterja. Maribor; Tanšek Neža, preužitkarica, Škofja vas pri Celju; Klippstiitter Cecilija, zasebnica, Maribor; Griljanc Marijana, posestnica, Kaludrovci. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku din 283.030’—. Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina — brez odbitka! Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo, Blagajniško načelstvo. /TIVAR /nepremočljivi HUBERTUS Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek _ vsi v Ljubljani.