številka II TRST, v ponedeljek II. januvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VBAKI BAN as- tb nedeljah praznikih «b 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ^»•ž/nične fiter. se prodajajo po 3 n¥Ć. (6 atot.) v mnogih .ob&karciak v Tistn in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sezoni. N&brežmi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zasrar*?* po 5 nvč. (10 stoi.). i«LA8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t fiirokosti 1 stlone. CENE: Trg - vinske in obrtne oglase po 8 at. mrm. -*mrtnic«=. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po s C b\. mm oglase v tekstu iist*. d«; o vrst 20 K, vsakm .^daljna vrfeta K 2. Mali oglasi po 3 Btot. beseda, naj-VJij p»40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprava .E^nosti". — Piačoje s« izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „.Edinost" za V edinosti Primorsko. J« moč I —a KAaOČNISJA ZNAŠA xa vse leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece O Ki; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se ne ozira. ■ueialat u a«i*lj(kt izdanja „EJ>I* stan*: Ml»» — I »tu o X 5-20, p®I l»ta 8 iO » Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrAuko- ▼ana pisma so no sprejemajo in rokopis! se ao vr«5«]«-Naročnino, oglase in reklamacije je posili .ti na upravo lista. UREDNIŠTVO: a Kot Gionjio Gafatti 18 (Narodni dan) Izdajateg in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista , Edin ost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 13. PoJtno-hranllnRiil ra?un št 841 652, TELEFON It 11-57. Iz Prage. PRAGA i o. Danes se je zopet vršil prvi »bumel« nemških dijakov, ki se je izvzemši neznatnih incidentov izvršil mirno Istočasno so imeli češki narodni socijalisti skupno z drugimi radikalnimi strankami v »Narodnem domu« shod, ki se je izvršil tudi mirno. Romunski minifteraki predsednik ošfttcpiL BUKAREST io. Ministerski pred sednik Sturdza je radi bolezni podal demisijo, ki jo je kralj vsprejel. Kralj je imenoval ministerskim predsednikom ministra za notranje stvari in začasnega ministra za unanje stvari Bratianu. Vsi ministri ostanejo na svojih mestih. Nova arbs^a misija v Petrogr^d. PEJROGRAD io. Neka brzojavka » Borzcnzeitunge« poroča iz Belegagrada, da je srbska vlada sklenila poslati pod vodstvom Stojana Protiča novo posebno misijo v Petrograd. Nadalje namerava vlada poslati take misije baje tudi v Lon-ada so potegnili šest mrtvih in štiri ranjene. Cerkev se zrušila. SITTEN (Švica). V sosedni vasi Nax je med službo božjo zrušil strop cerkve . Pr/a poročila pravijo, da je bilo 40 oseb mrtvih, 60 pa ranjenih. Iz BOSNE BUDIMPEŠTA 9. »Budepesti Hirlap« je prejel z Dunaja vest, da bo na spom" lad sporazumom obeh vlad v Bosni proglašena posebna ustava. S cesarsko na-rv-dbo bo izdan posebni volilni red. Volitve sr bodo vršile meseca maja ali junija, bosanski parlament se pa sestane poleti. SARAJEVO 1 o. Glasom poročila iz Srebrn!ce, je pred nekoliko dnevi srbska finančna straža streljala na bosanske kmete, ki so v gozdu nad Popovickim poljem ob levem bregu Drine pobirali drva. Ranili niso nikogar, ker so se kmetje zaklonili za drevesa. Pozneje so ta dogodek sporočili prvi orožniški postaji. Paahelenslse agitacije. SOLUN 9. Panhelenska agitacija zavzema čim veče dimenzije ter se razširja tudi na Bolgare. Ako obiastnije ne uduše te agitacije še v začetku, utegne priti v Makedoniji do ustaje. Pojavlja se tudi čim veče število panhelenskih agitatorjev in vsled tega prihaja do spopada z oblastmi. Dogajajo se tudi umorstva. Umor opata Hrisostoma na gori Atosu stavljajo v zvezo s to agitacijo. PODLISTEK. Poljub. — Jaz vas nisem ničesar vprašal ; vseeno mi je, daste-li kaj hčeri ali ne; z i hteval nisem oil vas ničesar druzega neg o njo. Ako se koaečno po tolikih mukah vzameva, ne bom zavidal nobenemu kralju. Gotovo bi mi bilo ljubše, nego teh v iših tisoč goldinarje v.ko bi ne bil vi izrekel onih besed. Ne mislite, stričko, da boste imel pred mano prej miru, predno mi ne poveste natančnega vzroka, zakaj se ne v* celite moje svatbe zvašo edinko tako, kakor bi si jaz to mislil in želel. Izgovoril je te besede tako odkrito in z žalostnim glasom, da je globoko ganil svojega bodočega tasta. — No dečko, pričel je boter Muhač, I kor da bi se hotel čemu izogibati, boječ s novih izbruhov in hoteč ustreči tako pravični in srčni prošnji, — ako hočeš, da t- r; zadenem svoje misli brez pridržka — bojim se, da vajina zveza ne bo srečna. — Zakaj ne ? Mislite morda na tihem kakor moji st^risi? — Mislim in mislim. Ne strašim se t ^a, k r sta jedne krvi, ako nima cerkev tiič pri ti temu. Ali tega se bojim, ker sta. ^ akor se pravi, oba enake narav'. Kar si Slovanske Kolonije t mM Hal Znano je zadostno, da živi v Furlaniji na mejah avstrijsko-italijanskih približno 35.000 Slovanov. Ti Slovani prebivajo v onih pokrajinah že izza pradavnih dob; prišli so tja najbrže z ostalimi Slovenci kakor njih skrajno krilo in se naselili sosedno v Italiji. Njihov jezik, slovenščina je deloma pomešan s hrvaščino ; vendar se na giblje k slovenščini. To narečje je proučeval posebno natanko Poljak Ban-domin de Courtenay. Mirne imenovanih pa je bilo že koncem 14. stoletja v Ankoni (Jakini) dokaj slovanskih naselnikov, ki so tamkaj opravljali posle težakov in delavcev, da, tvorili so l. 1439 cel° posebno korporacijo (univer-sitas). Ti Jugoslovani so se priselili v An-kono in sosednjo Jakino še pred napadom Turkov v Dalmaciji. Toda kmalu so se po-italijančili. Izseljivanje se je pojačilo, ko so se Turki polastili Bosne in Hercegovine. Takrat se je priselilo v sredno Italijo in v Sicilijo nekoliko sto tisoč Albancev, ki so do danes ohranili svojo nošo, jezik in navade. Pred nekaj leti je ustanovila italijanska vlada v Neapolji stolico albanskega jezika, toda ta kulturni pojav ima gotovo politično ozadje. Tudi Slovani na obrežju Jadranskega morja so zapuščali svojo domovino. Naseljevali so se v Markah in v Apuliji, toda veliko se jih je zopet vrnilo v prvotno domačijo. Tudi v Abruzzih v srednji Italiji so Ustanovili Srbohrvatje nekoliko kolonij. je naša Vendulka enkrat vtepla v glavo, od tega ne odneha, tudi če ima poginiti ves svet, V vsaki stvari, ne samo v ljubezni, je njena glava trda — in ti ljubi fant tudi nimaš, kolikor je meni znano, črepinje iz marcipana. Bojim se, da, ko zadeneta vajini trdi čeli skupaj, ko se vama zaiskrijo oči, ne bosta niti vedela na katerem svetu se nahajala ; in potem se ne izcimi iz tega nič dobrega. Sedaj veš popolnoma vse. Izvlekel si iz mene do zadnje besede, kar si hotel, in nehaj me konečno mučit:, sicer obolim še radi te tvoje snubitve. Poglej samo, kako mi teče pot s čeia ! Da, hočem imeti že enkrat mir z vama ; dovolj mi je delala že preglavice vajina ljubezen ; sedaj se mi ne prikažita več, da se bom mogel še to malo časa, kar mi ga je usojeno, dostojno pripravljati na oni trenotek, ko mi bo stopiti pred Boga ter mu podati račun. Zato vama že vnaprej povem, da mi ne bosta prihajala z nikakimi tožarenji. Ne pustim si več greniti življenja z vajinimi ljubav-nimi spietkami. Ako se ne poravnata sama med sabo, nočem jaz ničesar vedeti ne slišati o tem, kakor nočeta tudi vidva slušati mojega svarila in nasveta. Ako bo med vama še tako majhno nesporazumljenje, ne prihajajta k meni, da bi razsojal med vama : moja vrata vama ostanejo zaprta ! Govoril sem. Poslednje svoje besede je izgovoril Prof. Troilo pripoveduje v svojem Članku „Gli Slavi nell Abruzzo chietino", da sosedje Še danes imenujejo prebivalstvo naselbin Vesto, Lanciano in Chieti „Schia-vune". Slovani so namreč 1, 1638 razrušili v Vesto cerkev, ki se je imenovala »S. Nicola degli Schiavoni«. Se koncem 16. stoletja so tam govorili slovanski, kakor dokazuje dominikan fra Serafino Razzi, od katerega imamo prvo tiskano zgodovino republike Dubrovniške z 1. 1595. Toda tudi te vasi so se že zdavnaj poita-lijančile. Do današnjega dne so se ohranile v južni Italiji tri slovanske kolonije : Acqua-viva—Collecroce (slov. Kruč), San Felice Slavo (slov. Stifilič) in Montemitro (slov. Mundimitar), ki se nahajajo v bivšem kraljestvu neapoljskem, v provinciji Mo-lise ali Campobasso, kakor imenujejo glavno mesto te provincije. V prejšnjih dobah so bile še druge slovanske naselbine, kakor Palata, Tavenna in Mafalda i (imenovala se je tako po kraljevski prin-cezinji, prej pa jej je bilo ime Ripalta), Castelmauro, potem San Giacomo degli Schiavoni, S. Biase in Montelongo, vse v okolici Termole. Sedaj so te naselbine že italijanske — Slovani se povsodi prila-godjajo vladajočim slojem; še pred 30 leti je govorilo v Palati nekaj starcev srbo-hrvatsko. To je isti proces, kakor ga . opažamo pri nas Slovencih na Koroškem i in pri Cehih na Do'nje-a vsLrijskem, pri j slednjih n. p. v Hlohovcih. Dasi so one 1 naselbine že italijanske, vendar jim še ; pravijo sosedje »Schiavoni« ; podobno I kakor pravijo na Dunaju Slovakom »Kro-J boten« ; (preje je bil tam cel „Kroboten-:dorf%) in Slovencem „Windischeu. To so torej slovanski grobovi. Srbo-hrvatske naselbine Kruč, Stifilič in Mundimitar p t so sp ohranile do danes in so vzbujale v zadnjem času živo zanimanje filologov, posebno slovanskih. Lansko leto je napravil prof. Milan Re-šetar učenjaški izlet v Kruč in je v poročilu „Balkanske komisije" izdal pred-j bežni referat o teh srbo-hrvatskih kolo-, nijah in razun tega v dubrovniškem listu : »Srdj« ; „Slavenske kolonije u Italiji", kjer je podal za poskus tudi pravljico o sveti Karmentini. Te kolonije je takorekoč odkril Medo (Orsatto) Pučić (Pozza). Conte Medo je slikal v Neapolji leta 1851 pri krojaču, kako je govoril z neko- stari Palouchy s takim povdarkom, da je postalo vsem jasno, kako ne pozna šale v takih stvareh. Ko je slednjič izjavil nekaj določenega — kar se mu radi njegove prevelike vestnosti ni često dogajalo (marveč se mu je vedno zdelo, da bi mu lahko kaj boljšega šinilo v glavo in bi bilo torej potrebno še enkrat razmišljati o stvari), je tudi treino obstajal pritem, kakor je bilo dobro znano vsakemu sosedu. A motil se je, ako je pričakoval za gotovo, da se ženin začne znova jeziti. Lukaš se je jel tako presrčno smejati, da se je moral pri tem za mizo držati in vsi prisotni so se smejali žnjim iz srca. Boter Paloucky je zopet eno skuhal ! — Ako hočete, stričko, vam celo pismeno obljubim, da se vam do smrti ne bo treba oglašati niti pri meni niti pri hčeri za slučaj, da bi se samo enkrat spričkala radi kake še tako malenkostne stvari, — predlagal je svojemu bodočemu tastu, neprenehoma se iz polnega grla, Se nikdar se ni ničemu tako smejal, kakor tej misli, da oi se mogel 0:1 keeiaj spričkati in skregati z Vendulko, radi katere je tolikokrat vzbujal vso vas, metaje staremu iz maščevalnosti kamenje na streho, z ono Vendulko, katere ni mogel tudi ob strani svoje ranjke zabiti niti za trenotek. Vendulka je njemu na ljubo odklonjala vse snubače, da si ni mogla vedeti, da ju usoda vendar enkrat privede skupaj. Kako -s>e liko ljudmi srbo-hrvatski.*) Od njih je izvedel o srbo-hrvatskih naselbinah pri Mališe; Pučić se je seznanil s prof, in pesnikom De Rubertis, ki je pohajal s Kruča. Rubertis je prestavil v talijanščino nekatere pesmi conta Meda in se je ponosno imenoval »Italo-Slavo«. (Umrl je u Kruču 1. 1889). L. 1856 je razpravljal o južno-italijanskih Slovanih, za katere so se od te dobe zanimali razni učenjaki, n. pr. Ascoli, med Slovani Bnndonin de Cour-tenay, Makušev, Drinov, Kovačić Hanusz, v zadnji dobi Dr. Smodlaka v »Hrvatska Misao« 1904 in v koledarju »Svačić« 1906. Te naselbine so eksotičen pojav na ta način kakor hrvatske pri Mikulovu, ki so se ohranile samo radi tega, ker so obkoljene z Nemci, ali pa češke naselbine v „Novi Vsi" pri Berolinu ; Lipanove v Bukovini, in naposled tudi Brunšvicka v Hietzingu; to so Nemci, ki so semkaj priromali s Cumberlandom. Isto tako je tudi na Ogrskem in na Ruskem često drugojezičnih otokov. (Zvršetek pride). Dnevne vestL Vozniki tržaške okolice! Drevi ob T. uri zvečer bo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu seja odbora »Zadruge voznikov za Primorsko*. Jutri zveoei ob 7 V« liri zveče:' pa bo v »Kons. društvu« v L o n j e r j u javni shod vseh voznikov tržaške okolice ! Radi izredne važnosti preelmsta naj ne manjka nihče! Predsedstvo zadruge voz ikov za Primorsko. # * * Drevi ob 71/* uri zvečer se vrši nap vedani shod N. D. O. v prostorih >Gosp. društva* v Skednju. -j- Risto Škuljevič, med brati Srbi obče poznani dobrotvor, ki je, kakor je razvidno iz včerajšnje »Edinosti« predvčerajšnjem umrl, se je rodil v Trstu dne 22. sept. (stari stil) 1843. leta. Bil je najuglednejša oseba med tržaškimi Srbi, zato je bil imenovan dosmrtnim častnim predsednikom tržaške srbske občine, ter je bil ob enem tudi faktični predsednik te najstarejše tržaške slovanske korporacije. Dasi rojen in odgojen v Trstu in to v dobi, ko se je sleherni tu sem došli Slovan vtapljal v morju italijanstva, je pokojnik ostal vedno zvest sin svojega naroda in je potom cerk ve *) Glej tudi „Slaviache Blfttter" 1860. je šele ona smejala, ko jej je prišel oče s tako: Stari Palvucky ni imel brez vzroka še enega priimka ; boljšega si ljudje niso mogli izmisliti zanj. Kdo bi si bil misiii, da najde tudi v tej stvari po voda za pritožbe ? Snubač je, držeč se od smeha za trebuh, odšel po nevesto. Vendulka se je namreč, videča prihajati ženina, skrila ; kakor se to spodobi poštenemu dekletu. V izbi •• čakala, da pride snubač ponjo, ji pove, o čem se je vse govorilo ter jo dovede k ženinu, da ji lahko ustmeno ponovi s.o o prošnjo. III. Naenkrat je Luk&š nehal se smejati nad muhami svojega tasta ; v sobo ;e s svakom stopila Vendulka. Ko je ugledal njo, ki je imela slednjič v kratkem pomeriti njegova nevesta, je obledel, kakor :isti beli predpasnik, s katerim si je ona z l-krivala oči. Ni plakala od sramu marveč od žalosti. — Veruj ali ne veruj, Lukaš, rekla j r podavaje ženinu roko, ki jo je poželjivo zagrabil in jo gorko pritisnil na srce, ali raje bi se ne bila sestala s tabo nikdar, nego tako ! Morda je morala ranjka zalo umreti, ker sem vedno mislila z ogorč_-njem nanjo ter jej nisem privoščila njene sreče ! Ne gre mi sedaj iz glave, da-li jej nisem na kak način škodila, akoravno m \ Stran II »EDINOSTc Ster. 11 V Trč»tu, dne 11. januvarja 1909 in šole storil vse možno, da bi se tr Srbstvo ne poizgubilo v laškem morju. Tukajšnja srbsko pravoslavna ce rkev in šola sta imela v pokojniku najbc ijsega po-pornika, Tudi za reveže je žrtve mnogo. Mostarskim Srbom je pokU jnii hišo za Nar. domu;« toliko slovanske elite naša glavna dvorana še morda ni gostovala, kakor to pot. Takrat se je slovanska inteligenca na vabilo naših akademikov odzvala v prav častnem številu. Trudili so se člani akad. fer. dr. »Balkan« ter prizadevali so si mnogo, da zadosti pričakovanju gostov. Se več, hoteli so jih presenetiti. A glej, že zjutraj krepko žvižgajoča burja jim je pripravljala mnogo skrbi, ki so se pa še povečale, ko je v prvih popoldanskih urah snežilo tako močno, kakor malokdaj v Trstu. In že so se bali, da zastonj prirejajo prijetnih šotorov milim gostom. Toda motili so se ; simpatija, ki jo društvo »Balkan« v Trstu vživa je vzlic skrajno neugodnemu vremenu privabila obilo občinstva . Vestibul »Nar. doma« je bil spreme-; njen v ukusen sprejemni salon. Sredi ze- lenja, palm in zimzelenov je bil postavljen naš pesnik-prvak, pred katerim je odbor akad. dr. »Balkan« sprejemal d->šle goste. Že vtis, ki si ga je vdobilo v vestibulu po ukusnih, elegantnih dekoracijah, je bil najboljši. A kaj šele, ko si prestopil prag glavne dvorane. Ukusuo je bila olepšana i s samim zelenjem. Sredi pred odrom pa so bile pripravljene stopnice, po katerih j TRST. Ulica Malcanton Št. 9 se je prišlo na estrado za dame iz čast- ' dobi ae velika izbera Advokat Dr. Josip Wiffan ima svojo pisarnico v Trstu, Corso štev. 37. HEHIHUIII sezona!! V dobroznani prodajalnici Maccari & Fross oče dopoveduje, da je moja misel neumna. Rog" baje ukrepa to, kar sam spoznava za dobro : ne meni se za nas ljudi in nas tudi ne uboga. Od tiitega trenotka, ko sem izvedela, komu je zvonilo, nisem si Še posušila oči. Lukaš je hotel plakajoči deklici prigovarjati, naj bi se ne žalostila tako: a me sto tega so silile njemu samemu solze v oči. On se pri tem seveda ni spominjal na ranjko soprogo, temveč je štel v duhu, kako dolgo je temu. od kar je poslednjič držal Vendulko tako za roko. Žal mu je bilo za toliko lepih let, ki jih je žalostno prebil ob strani neljubljene žene. Kdor je videl ta dva »človeka enega poleg drugega, tako prisrčno se držati za roko in s solzami v očeh, moral se je naravnost razjeziti nad starim Palouckim, češ, kako čudne muhe se mu porajajo v glavi. Ako ta dva nista bila kakor navlašč ustvarjena za-se, ni bil pač nihče na svetu. Oba sta bila enake visokosti,, kakor dva mlada jesena, oči so jima žarele, kakor dvema nujnima srnicama, lase sta imela enako kodraste in črne, kakor črnilo. Vsakdo, ki ju je ugledal, je vedel, da sta se ta dva morala nehote zaljubiti in se enkrat vendar vzeti, ako bi se bili tudi zarotili proti njima vsi duhovi, kar jih je med zemljo in mesecem. Bilo jima je takore-koč na čelu zapisano, da spadata skupaj. (Pride še). nega komite-ja. V ozadju odra se je namreč nahajala na nekoliko višjem podstavku vojaška godba ; druga polovica odra pred ! godbo je pa bila prirejena kakor šotor, ki naj bo častni prostor za dame iz komiteja, za g. pokrovitelja in druge visoke goste. Prvič se je v „Nar. doma" tako ! priredilo, a po splošnem mnenju je bila j | ta ideja jako srečna : kajti vtis te naprave na goste je bil najboljši. Že ob glU uri so se začeli zbirati : gostje, dvorana in galerija sta se polnili. 'Ob i o. uri je prišel v dvorano pokrovitelj plesa, vele. g. drž. in dež. posl. dr. O. Rybaf v družbi z gosp. dež. posl. dr. Gregorinom. Na estradi so zavzele častno j mesto dame : g.a Gregorinova, Mandičeva Rybareva, Staretova (gospa Slavikova je morala žalibog radi obolelosti izostati). Med mnogobrojnimi obiskovalci plesa se je nahajalo več odličnih gostov: g. polkovnik Seme, g. namestniški svetnik in okrajni glavar Rebek. ravnatelj tuk. podr. | „Živnostenske bankec, g. Novak, g. dr. Wilfan, dr. Vodušek, g. Šolski nadzornik prof. Matejčič, dr. Mandič Josip, ravnatelj gosp. Josip UlČakar, zastopniki akad. fer. \ društev »Prosveta« in »Savac iz Ljubljane t in drugi. Ob ioVs uri je pričela godba svir.^ ti uverturo in dame iz častnega komite"' z dijaki iz plesnega odseka so otvorile ples. ! Ples se je razvil v iako lepo in animirano zabavo. Dvorana je bila polna najmarlji- ■ vejših plesalk in plesalcev. Krasen razgled je bil iz galerije v dvorano na pestre toalete plesalk. In posebno ob »finalu« prve četvorke, ko so bile vse dame v sredi dvorane zbrane, a gospodje v kolu, se je nudil gledalcem iz lož in galerije j očarujoč pogled. Neprestano ob ljubkem kramljanju se je zabavala cela dr užba do 4. ure zjutraj. Ko pa je ples ponehal, so se gostje v najboljšem razpoloženju razšli, in nobenemu ni bilo žal, da je obiskal to elegantno, tako srečno vspelo prireditev. Umrl je gosp. Davorinu Pore nta, c. kr. carinskemu revidentu in blagajn iku „Slovanske Čitalnice4', nadebudni 13-letni sin Vladimir. — Cenjeni rodbini naše sožalje ! rPevsko in glasbeno društvo" v Gorici (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani). Kakor že javljeno priredi »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici v soboto dne 16. t. m. v dvorani »Narodnega doma« v Trstu vokalni koncert. Vspored, ki ga pravočasno priobčimo, j je jako zanimiv. Obsega možke, ženske, mešane zbore in sole, mej temi več skladb , društvenega pevovodje g. Josipa Michl-a, j Dvorakovega najboljšega učenca. Soditi po glasu, ki ga vživa „Pevsko j in glasbeno društvo" v Gorici je pričako-j vati obilne udeležbe. Že danes kličemo j bratom Goričanom „dobro došli" ! Shodi N. D. 0. Vsi trije shodi, ki jih j je včeraj priredila »N. D. O.« in sicer j dopoludne v Rojanu in Rocolu, a popoldne ■ pri sv. Ivanu, so popolnoma dosegli svoj I namen. V Rojanu sta govorila tov. dr. J. ; I Mandič in Jaklič, v Rocolu tov. Sonc, a pri Sv. Ivanu tov. dr. Josip Mandič, dr. i Wilfan, Josip Dodič. Fr. Minka, Martin | Ablauf in dr. — Ni treba omeniti, da je ! povsod vladalo največje navdušeaje in — j ogorčenje. Koledar i a vreme. Danes: Higtn. pap. — Jutri : Arkadij muč. — Temperatura včeraj oh 2. uri popoludne H~ 3° .Ceis.' Vreme včeraj : lepo, veter. Naše gledaiišče. SinoČna predstava veseloigre »Odgoji- ■ telja Lanovca« se šteje lahko med eno najboljših vprizoritev letošnje sezone. Ce ! se ne oziramo na nekatere nesigurnosti v ! prvem dejanju, lahko rečemo, da se je za- ; nimivost igre stopnjevala od dejanja do dejanja in zaključila v krasnim efektom. ! V tej igri je bila karakterizacija posa- „ALUANZ" Delniška dražba z:i zavarovanje na življenje in rente na Dunaju. i\\\\\w> Ustanovljena leta i8go, v\\\\\\«»! (Družba vsprejema ljudska zavarovanja 11a žir ljenje v tedenskih obrokih od 10 »t. naprtnj-Zavaroranja za vse sloje z zdravu, spričevalom ali brez njega. Dne 31. decembra 1907. je bilo v prometu 31S.230 polic, z zavarovalno glavnico .......K 93.119.863 Garan. fondi znašajo po bilanc 1. 1907 K 12 799.379 7t> Za informacije in prospekte obrniti se je na- Specijaliteta^^ ^^ ^ ^ALLIANZ" črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. pana in blaga za Trpežno brao blago iz boibaževiie za delavce. TRST, via della Caserma štev. 13 Vs prejem;« j o se lokalni ageuti in produkterji> Tvornica za izdel. zaves in avtomatičnih zagrinja! vsake kakovosti in obsežnosti isi G-1US. FEREATa isa Tovarna: Trst, ulica I&onfecucco 13. — Prodajalnica: Corso 36, Izdelovanje avtomatičnih roulettes za prodajalnice, kavarne, restavracije, verande, okna in izložbena okna. Storer s posebnim aparatom. Kljuke vsake velikost. Izbera malih zaves lastnega izdelka iz posebnega angleškega platna v vsak« barvi, navadnih, v oljnatih barvah, in pisanih. Navadno platno, batist s čipkami, slama, jaluzija in nepremočljivo platno. Aparat „Voltors" za trdne zavese. Sprejme se vsako popravljanje, pranje in pohrana. Cene zmerne. Ceniki zastonj. e Touarna pneomatikou» iz usnja m gumija obloženih z jeklenimi žeblji patentovanega zistema A. GARC0NNET & R. VEZlžiL llRue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnili črev vsake znamke. ~ Delo natančno in zajamčeno. : Podružnica v Trst&a ulica S. Lazzaro št. iS. GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre 8c Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore. m pisarna in prodajalna Uincenzo ge;S£m št. 13. Telfcfon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Aniona Novega) Telofon St. 1402 Zaloga oprave ui*c& Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtihj kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okraSene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za ulučaj potrebe se nljudno pripoiočajo HENRIK ST1BKLJ in druX' I i ililiiMI—Pil III li m Skrujna natančnost B- N IZKLJUČNO ZASTuPSTV J Ant. Ed. Roeper TRST ulica deli* Istituto 10, III. TfiPEŽHOST I Vidna pisava '11 vzame na poskušajo pisalni stroj CONTINENTRL predno kupi drug pisalni stroj prihrani denar in jezo IZKLJUČNO ZASTOPSTVI Ant Ed. Roeper TRST ulica deli' Istituto. 10. III. CA PJ CO -m v Decimalni tabuiator DOBIVA t?E v VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti _________ŠS DOBIVA S K V VSEH LEKARNAH re^matszKusi i« je Tekočina GODIIN^Al Prireiena v Tretu SafaeU Sodiaa, lekarna .Jfiia JKa^ana della Salute" pri _______ cd lekarnarjev : sv. Jikoba in Josipa $o&ina, lekarna .^Tii^gca' farr^c K Steklenica ata^e K Mu iz Trs^ ne odpoflija maoje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali pro*j anticipatni poSiljatri zneitea 7 X franko poat. in zav, V Trstu, fine 11. januvarja 1909 EDINOSTc štev. 11 Stran IIT meznih igralcev tako izborna, kakor jo še nismo opažali na našem odru. Občinstvo je igri s zanimanjem sledilo in igralci so želi obilo hvale. Natančnejo oceno priobčimo jutri. * * * na- Moč Prihodnjo nedeljo se vprizori na šem odru izvirna burka s petjem uniforme«, koje avtor je bivši režiser našega tržaškega odra Jalca Stoka. Igra se Že pridno študira. TržaSka gledalifića: Veri i. Danes odmor. Fenice. Nocoj ob 8. bo predstava v korist ponesrečencem potresne katastrofe okrajne glavarja in sicer s komedijo »Pihalka« v 3 dejanjih £)etej0 in z igro »Jefteva hči« v 1 dejanju. Pol teama Rossetti. Danes odmor. Jutri prične svoje predstave dramatična družba Verginije Reiter in sicer z dramo Sardou-ovo »Fedora«. Eden. Danes zvečer ob 8.30 je tudi tu predstava v korist prizadetim po potresu. ¥esti iz Štajdrske. Kameniti stebri iz starorimskih Časov se nahajajo v veliki množini v Dravi. Ker je sedaj voda nizk^, jih bodo nekaj dvignili. Pomagali bodo pijoneriji. V premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno. Za silo so pridržali le sedem mož in uradništvo. Cuje se, da mislijo proizvajanje v tem premogokopu sploh ustaviti. Darovi. Ženski podružnici sv. Cirila in M.todija je podaril g. Ante Grom 5 kron mesto cvetke na krsto umrlemu prijateljevemu sinku Mirotu Porenta. Za „Božićnico" je darovalo učiteljstvo deške slovenske šole 22 K, gospa A. Ma-rolt 5 K. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" bo imel dne 17. januvarja 1909. ob 10. uri in pol predpoludne v *! društveni telovadnici izvanredni občni sbor z edino točko dnevnega reda : Sprememba društvenih pravil. — Poživljamo brate naj se v čim največjem številu vdeležijo tega važnega občnega zbora. — Na zdar ! ODBOR. Opomba: Ako občni zbor radi pre-pičtega števila došlih Člano.- ne bi bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drugi občni zbor z enakim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na vdeležbo. Vesti iz istre. Tujci v Opatiji. Od 1. do 6. januarija je na novo obiskalo Opatijo 130 oseb. Dne 6. januarija je bilo navzočih 1296 oseb. Vesti iz Kranjske. Vladnim svetnikom je cesar imenoval radovljiškega plem. ■f Nadučitelj Levičnik. V Železnikih je v petek umrl starosta kranjska učiteljstva nadučitelj Josip Levičnik v starosti 83 let. Razne vesti. Izselilo se je v letu 1907 iz avstrijske polovice naše države 144 922, to je 0.725 odstotkov, iz ogrske 193.460 oseb, to je 967 odstotkov vsega prebivalstva. Darov Ob 69-letnici je prejel cesar obilo iz Avstro-Ogrske, kakor tudi iz inozemstva. Neki kmet je napravil za cesarja par toplih lovskih copat iz klobučevine in jih sam prinesel na dvor, češ, da se cesar ne bo zopet prehladil. Dar je bi hvaležno sprejet. Drug kmet iz Ogrske pa je pri peljal z ogrskim trakom ovenčano jagnje; lepo živalico so pokazali cesarju, ki je ukazal, da naj jo spravijo v Schonbrunn. Morski psi. Iz Cafanije javljajo, da se je y messiD^ki roor«ki ožini pojavila velika množica morskih psov. Zadnja instanca! Filip II., macedonski kralj, je osebno vodil sodne razprave, kakor gotovo vsi kralji starih časov. Nekega dne je kralj prišel v sodno dvorano z bogate pojedine in sicer precej »natr-kan«. Imel je soditi o neki siromašni ženi. Kralj jo je obsodil, čeravno je siromašna žena imela popolnoma prav. Ona je obupno vsklikniia : »Jaz apelujem.« — Filip II. je začudeno odprl oči in malo pozneje vprašal s težkim jezikom; »A na koga ape-luješ ? — »Na treznega Filipa«, je brez strahu odgovorila žena. Kralj se je nasmijal, proučil stvar iz nova in izreke, potem sodbo v prilog tej siromašni ženi- Silna vročina v Argeminiji. Dočim smo i-r ^Afšfik^ 1 mi v sredi naJhuje zlme. imajo sedaj v ? i - Argentiniji poletje. Te dni je bilo v Bue- Iz tolTiinske okolice. Leta 1905 se je j nos Ayresu 38 stopinj toplote. Dvajset otvorila toliko zaželjeoa Bohinjska želez-j oseb jc zadela solnčarica, nekatere so niča. Od takrat je postalo jako živahno po umrle. soški :n baški dolini. Soška dolina je že j--- do tedaj imela trikratno poštno zvezo na; dan in sicer od Gorice do Tolmina. Baška ; aZJ«¥«« dolina pa je bila silno zapuščena in sploh Podpisani Ivan Ravbar iz Dutovelj jako oddaljena od ostalega sveta. Komaj štv. 35 preklicujem, kar sem govoril dne enkrat na dan je cincal poštni voz po ozki n. decembra 1908 pri Ivanu Gomizel v in klancev polni cesti od Tolmina skozi Dutovijah štv. 115 in izjavljam da ni res. Poljubinj, Ljubinj, Podmelec, Knežo, Gra- da je Vincenc Gomizel iz Dutovelj štv, 3 hovo, Hudojužno do Podbrda. Zadnjih pet pripeljal grozdja iz Trsta in da ima „istro« vasi se lahko štejejo med srečne, ker leže med teranom. Radi tega prosim za od-sedaj ob železnici ter, imajo redno in puščenje Vincenca Gomizela, kateri ima v točno poštno zvezo, veliko komodnost v v svojih kleteh le pristen teran. Alojz Povh Trst - urar = s pridejano delavnico Via del Rivo št. 26 Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo po naizmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje ———— Slovensko podjetje ! - Mirodilnica Arfuro Casfelreggio === nasledniki G. MIZZAN ■ Trat, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-23 Zaloga mi - bar? in šip. Petro i ej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. (znamka zvezda) po 30 stotink ~ VELIKA ZALOGA _ furlanskih jajc ■ i ■ ■ vedno B7ežih Skladišče šivalnih strojev &. Trani TRST, ulica B. rriera vecchia št 19. Cene dogovorne. w Plačilo m obrok Sprejme se popravljanja šivalnih stro ev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov . Kupuje in prodaja že rabljene j. C i val ne stroje. ;Ro3oljo Contro, utica 8e!le ^Icquc 5. Fratelli Rauber 'Slovenci in Slovani v Trstu Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljaije in sed- j Dolžnost je vaša, da se poslužujete le t larje. Lastna tovarna nstrojenih gornjih kož (tomaje) . bpj VniCI * j t ulici saverio Hercadanto st7. 1 (bliza slovenske fcnlisarae) Najfinejf alpsko čajno ma«!o znamka 2 zvezdi. Dnevni dohod. — ž?ir in slanina. — Specij ilitet \ „LIPTAUER". Postrežba na dom. Cene zmerne. — Prodaja na drobno in debelo. Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. V mirodilnici V. OJURIN, brivec. Mario Fcrlip sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo 5ol dobi se VELIKA IZ BERA KBAMENU, BARV, ŠIF ŽEBLJEV, PETROLEJA, aedllnl prašek za pitanja »vlnj, krav, konj, itd. lok Or. THNKOCZT-Ja. v Ljubljani. Prodaja na drobao la debele R. Gasperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon 1974 Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic. : Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dem, pošiijatve potega kovčegov. Najdogovornejše cene. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHE1 (ex drug Drag Vekjeta) GOB3D štev. 36 — TB3T Hasuroti prejšnjs prodaja!. DEA6 VEKiET. Bogati izbor zlatanfne, srebrnine, dragoce-osil In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlate In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narocbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno . In Šepne ure. Cene zmerne. , F. Pertot tir ar X. vrt te Trst, nI. iefle Posle 9 V DUTOVLJAH, io. jan. 1909. Ivan Ravbar 1. r. pošiljanju raznega blaga. Prvi dve t. j, Poljubinj in Ljubinj in ako pridenemo še Prapetno pri Poljubinju : pa so bile oropane vsakdanje vozne poštne zveze, ko je otekla železnica, ter se jim je dalo poštnega j sela, ki samo trikret na teden donaša pošto v omenjene vasi. To je bil prehud udarec ! Pozneje se je prosilo, da bi se j jim dovolilo vsaj vsakdanjo peš-pošto. j Čulo se je, da se ugodi tej prošnji že z novim letom 1908, a prišlo je že novo; leto 1909 in vsakdanje poštne zveze še preminul je danes ob n/, uri zjutraj . dno pričakujejo. Za dokaz, da so te | mučni bolezni v starosti 13 let. vasi opravičene do vsakdanje poštne zveze, pokličimo statistiko na pomoč : Poljubinj šteje nad 100 "hiš, Prapetno 25, Ljubinj s Poljub. Ravni 6 2, torej skupaj nad 187 hiš. •S. A VLADIMIR PORENTA Žalujoči st- --i DAVORIN in MARIJA, bratje AVGUST in RUDOLF ter sestri MARIJA in ANA naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb bo jutri 11. t. m. ob Iz teh vasi odhaja veliko moških oseb hiše žalosti ulica Pilone štev" 2 pop. v svet, tako v Rumunijo, Bosno Ameriko, a ženskih v Aleksandrijo. Vsi so še vedno v zv zi z domom, torej jim je poŠta nujno potrebna, bodisi da pišejo svojcem ali si d<.pošiljajo kako blago aH pa denar. Zgo-đi'o se je že večkrat, da je imel poštni sel v poštni torbi v enem dnevu nad 2000 K. denarja. Te vasi imajo dve ljudski šoli, torej dva urada. V Poljubinju in na Ljubinju so podružnice 'deželne zavarovalnice za govejo živino. V obeh vaseh so mlekarnice, kjer se izdeluje vsako leto veli ko sira, ki se ^a izvaža. Poleg tega ima Poljubinj »P. vsko bralno društvo« in »Katol. izobraževalno društvo«, a Ljubinj »Bralno društvo«. Tudi je še pet gostiln in ravno toliko trgovin. Torej: štiri gospodarska in tri izobraž. društva, dva javna urada in j še gostilne in trgovine, a poštno zvezo le | trikrat na teden, t. j. v ponedeljek, sredo in soboto. Pa naj reče kedo, da niso opra-1 vičene te vasi zahtevati vsakdanje poštne zveze ! Sneg je zapadel po goriških hribih v še precej veliki množini. Bogoslovcev v goriškem centralnem semenišču je 70. Na tržaško-kopersko škofijo jih odpade 22, a mest ima ta škofija 50. ..adškofijskim konzistorijalnim svetnikom je imenovan g. dr. Fr. Ks. Kravs, župnik in dekan v Cerknem. TRST, 10. januvarja 1909. Slaščičarna L. Coiarurto TRST. ulica Belvedere 34. Tel. 656. Vsako nedeljo ln praznik dobijo se sledeče specijalitete: Orehovi Cbipfel - Gelatine iz sadja z maraSkinr.m Creme pra inees Charlottes russe - Savare z rumom. - Aspic de foje gras - kakor tudi bogata izbera slaščic, čokolade in raznih sladkarij Sprejmejo se naroČila za hladne jedi. ko« a in ! večerje, za poštovanja ob priliki porok, krstov m i soirees. — Kremonskl mandorlat in teront. ---CENE JAKO ZMERNE-- I GOSTILNA „Rli'antica Pompei' TRST Piazza Carlo Goidoni 4 '> Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kubžnja italijanska i nemška. Pristno vino. urar m zlatar Cesare Levi TRST -- KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom. dR j" odprl novo prodajaluico (blizo staie). Danea ima zalojri veliko izbero novih zlatih, srebrnih, nik-dastih jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, k&kor n- Pr- dol9e z!ate verižioe, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta prstani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmernih cenah. : Vinski cvet (špir it) na debelo Bakof & Moller - Trst Trikrat rcktiflciranl 95% y sodih vsake količine. Denaturir&ni 90% y izvornih sodih. jPL. ■intimnim n i iMMiHBmnaggiasai Lastna tvornica sodov Tvrdka ustanovljena 1837. I PLASCI ZA GOSPE, GOSPODE IN OTROKE.-- ZA POPOLNE SOBE, POD MIZAMI, PRED UMIVALNIKOM, V VEŽAH, PREDSOBAH itd. LINOLEUM PLATNENE PODLOG F bogati izberi in po jako zmernih cenah pri £copo!du )(aas Trst, Corso Z - ZGOTOVLJENE Z OBROKOM KAKO^ TUDI NA METER. Telefon 19-71. Btnr IV »EDINOST« H 11 V Trstn, dne 11. jauuvarja 1009 iV i MALI OGLASI ^ 5- rafcirajo po 3 stot. besedo; mastno M* tiskane besede s. ra?una;o er-krat vec. i Ia,manjša cristcjb:*a stane 40 stetmk. ^ ] Vffe--- — Flata se fckoj. —---— pf i T o': arniška dekleta ^KŠ i I -r - ncio. I>a- lov pii Interaintm od-eiku E-iinoeti. 1 ___ 41 Tiptimisite si dobro. ^: elektrofotograf .TEttKIČ, via delle Poste 10, ; r.td., do 9. ure zvečer, «ko se mu prej javi. Tel-fon 21-41 _ ___ \fcnlctrtQ praktično izurjena knjigovdka vešč* tvlclltd aloveuski, hrvatski, nemSfei ia iia!;--ki kakor tudi trgovske korespondenc0, ki pose-dn l d.bra spričevala želi premeniti fdužio. Ba^o-1 me ponudbe na In:eiatni oddelek Edinosti pod rVestna 24". _ L(1J 0„;n« — ali dobra, priletna dekla, ki jej i\u. ;:ati, se sprejme tak j. Dela ui posebnega, samo gm 3 ljudi Oglasi pod „M. S. S 10", poste rentai t , Ajovićina. M P r- i d m dani v naJein trgovino v ulic f l; U C111 Giu ia 7. radi zdravstveni" ozirov, p od j j si: u i godnimi logoji. Zgla iti st je za podrobnosti p,i Joa. Grego rič-u. uli:a OLmo 1, Tr-t £3 Itnroli i^e tem potom znanja z iz braženim L i IClJ dekletom. Ponudbe, ako mog če s siiko pod r A- B." na Inser&tui oddelek Edinosti 2090 —————■- Komptoaristmja in italijanskega jezika i * y. v oru in j isu vi iz p«, štene rodo vine, se sprejme t -k j v pisarno velike trgovine v Trstu. Ponudbe i pod „F. V." na administracijo Edinosti. 31 j - rucrik 2 rs ;.n gostilničarja, I v kav: r .3-ji in Ustnika ss nas- novi i Piasao s>rckesirioai gccbo n-* lok zvoriiotn, m-m-coimo iu Xylophonom s težo, ki se zamo-rejo postaviti pov-sodi. Kra-na godba i« strokovnja-t-ka izvržba jamčita za gotov d o b i č o k. LleL-irf-no - pnevmatični Ore.-estr'oni učinkom. - Ei= k-1r:čri gliihovi.-ji z mandolino Xy-lophunom in god bo «:•. lok. Oovo-r Ja z z v o k i m edineve ni za go-stilničarje in za-j j^vu''i !• " Stbn ke. Znamka .....gj j Tion-Tion. | Cen xi brezplačno in poštnine prosto I. odlikovanja Ttvarna »nteraacijonalnih Pisno-Orkestrov F. tViACKsNEK & SOHNE s Dunaj XVII. E Ortiiefcgasse 5. IZ-loga v Trstu: Ferdinand Kasimir. ul. Com-Jinerciale 13; v Ljubljani : Josip DroH, Sod-nijske ulice 3. - KOLESA - - - slišal Premier Prvo znamke i; od K 570 naprej, Pnevmatiki po K 6 - in paanaa (Izvleček tična dreva od it 5'— naproj. 1 Vsakovrstne potnih- «!?! ^ P° najnižjih j i Šfiine in šivalni stroji iH« & HLU ceuati Eicca^do Sauzi^ Trst, ulica delle Poste 6, Trst Odhajanje in prihajanje vlikov C. k- elfža^su^ železnic:?. ?z voznega red ', ve javen od 1, oktobra 1908) (L'a«i za prihod, oziroma odhod d«) za .iia-ijeni v srednjeevropejskem ča-u.> T V K D K A skladišče c'&iek za moške in dečk* i Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatlva ex IIackcr> prodaja na mesečne ali | tedenske obroke oblake in površnike za moška, perilo ia 1 d. f4a]dogcvorncjšc cene. Odhod iz Trsta (Campo Marziol Tr«t—Rovinj—Pula (Du a}} .55 0 Herpelje— (Kanfanar-Rovinj)—Pula DIrektn voz I. in II. razreda) 7.09 G Herpelje—DivoČa— (Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) Herpeljo—PuJs (Direktni *oz I in II. ra^. Herpei-e— (Kanfanar Kovini)—Pula iDivača-Gorica-Dunaj . ž (Direktni \07 I. in II. raz.) 8.10 0 Herpelje (potem brzovLk) Pu;a Direktni v oz - L in II raz.)—Divuča—Ljubljana— i i.50 C 4.20 0 Herpei Zabavna vlaka ob nedeljah :n prazniki . 2.15 0 Ricn arje —B ri —Draga— Herprlji1 Trst—Boja—P reč. 6.10 M Kop^r—Buje—''oroč '.n m« p« »taj 3'0 M Koper—Buje—Poreč in medpo-*taj. 7.1U M Koper in medpostaje (lo do Raj). 9.20 M Koper* Ižola — Portorose — Buje. P^_ DAifo i4~16-letnega kakor pol-tcžaka O l/ > d druga dela v trgovini, sprejme 1'lesničar, Giulia 29. in za sprejme tak< j Pisarniški vajenec ki.L-ki pisarni Nhh!ov pove uprava Edinosti. 26 j itk '»-h O^nr^ mizarski mojster, Trst, ulica O'OTd Belvede vv \ rstna mizarska dela. re štev. 8, izvršuje 38 Prvo pnziioičko podjetje pr?vai2njs pohištva in spel-icijsko RUDOLF EXNER - TRST Telefon it. 847- - Via del** &V, 17. - Telofoa 7 e ili'a ke v PULi, GORIC!, REKi tri uRADEŽU Prevasaiife pohištva aa vse ke-^a tu- is ino«emstva f zaprtih vsaifc vosovib sa pohiJivo, l^Igia S do S naetro^. M?*ie preM?, ii se l^lii u nate?iajs is preulss« si m. jmei = Trst—fiarfca--Jesenice—Calavec —Du aj—Dr^žd^no, Berlin—IHnnakovo 5 50 7.45 Gospodična, Slovenka §ke«inBteudi| ia 1 j- f «kega :ez»kn. si žbo k kor prodajaika v | j r» f.li nilekhrni Ponu- ne po i Mladenka'' na j ^prej»n t^i i -hJstve i.iJ^rung predmete v »hrarnfca v ifiitr.2 cs. te pr iravlis.ia aatia žkia^iićs. „VAOOM-OLEAHER^. iidii^. errafiki savod ia * is NJE VANJ E ■&JT Tačna. postroiba in msJt* <:t m, m s I .i ? ■ ! m i i! m i do (-»oricP (Prvačina -Ajdovščina). Gorica ■ PrvačinB--Ajdov5čina) Jesen ir-e Haljah (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec, Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. H II. raz.) Lioec, Pr»ga (Direktni voz I., II in III. razreda) Drfi*dar:e, B; roliu. ! -f.55 O Gorica- Je?f*uicc—Ljubljana —Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan —Grie^—Inomo-t — Mona-kovo—Celovec—So'.nograd Duua< (za' o lui kol.) 0 t-iorica (Prvafica — Ajdov5Či;ia> Jesenice — Trbiž- Ljubljana—Celovec. 0 Gorica —Jesenice -Ljubljana—Beljak—Fran-zpnsfeste—Bolcan — Gries—Inouiost - Moua-kovu—Celovec— Liaec—Dunaj (čez Ljubno) 5? Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljnk, Celovec, Linec, Praga (dirk. voz I iu II razr.> Dunaj—Alouasovo—Draždane—Beroiin. D Gorica (iu medpodtaje). 0 Gorica—Jesenice (čez Podrožnico v L» ?/5 3.50 5 no 7 25 .1.0.) : jas; (Dirk. voz I. in II. raz.) Incmost— Mouakovo. dd. Ediix«ti". llsEKH. FHANC MAY£K - TRST mmn Ž ftLNU^ KAVE« sss TELEFON 1743. .Najboljši za dobi Tavanje pečene kare. liiimili t« J P odaja udi koruzno perje za pos elje ud. ZE£tQUESTIK Ld gi is Pait-strij.a 'i tosei n'- Goro- eo\ Zaloga ulja. vina In testenin L Fragiacomo Trst. ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debilo. Brezplačno dostavljanje i d' m. Pristno oijično iu bombaževo olje v vazah « d 5 do JO litrov. i-trsko vin^ prve vrsto in burgundec v ste-L. .c h od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 lir rov naprej. X:;poljske testenine vsake oblike od 5 do 1«' kilo gramov naprej priporoča konsumentom Ne pozabite na Skiadilnico Tomaža Zadnik^ prej Skrinjerjeva t •• v ulici Farneto Stv. 33 fi. «i hI v8fll:ovTstne barve, petrolej, čoplčo* it KivA a Satus. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Tret. via rJelie Cinlireile 5 TELEFON St. 18-49 tSUIĐO e U€0 COEii 1001)00 buteljk od šampanjca —— za refošk. ______ Prodajajo in kupujejo stj buteljke vsake vr.-te za refoik. ^jiiipanjc, bordeanx, rensko viij->, konjak itd. Velika zal ga buteljk od pol litra in 1 ■ t litra. Damjane iz stekla opletene. prevzamejo se doposUjatve n?; deželo. Kupuje razbite stekla vsaka vrste. i B iSfeJU Trst, Piazza delia Borsa štev. x I2T Popust od 25 lo do 50% Da se popolnoma razx;eča vse blago zri žen-ke, kakor bluze, krila, ve-stalje svilnate jupons, alpaca in pan, perilo za gospe, nogovice, pajčolani, pasovi, rokovice iz kože, volne in tkanine, potne plaids. šarpe za gledališče ovratniki za gospć itd itd. Vse blago se more kupiti s 25°j0 dO 50°|o popustom v prodajalnici , Alla Flotta Američana1' Trst, Piazža della Borsa štev. i 5ES5SI ? 1% ■MIH'i lili ■ III mNTON s ker mehanik, s&prlaelčni i*v«drnoo 7RST, Čađi? Goldonijpv t«-g štev. H ; t.j, j ji \mm lm m siotoioles jfi^ K • • »-' In »Ing« električnih zrouetoT, iael ln < . »r »onofot.nT, 13 fono«ra'o». Zaloga priprav rjt oćitl — U- s .iel*nijca «1 -troje*, tole-, di»u>kou- tv. VAiJi'a ip'ov* prjpadkov po tovar. r:en^h TELEFON štf!V. »7R4. asnsE Narodno pc Metje (A. Narodno podjetj- ! srf izdeluje vse običajne vrste čist>! iega m Ia. Priporoča v prvi vrsti najboljše jpv&Jiio milo : IKe^a s (C^prascl^) ki «e prodaia v korist in z znr.kom družbe f Cirila in Metoda. Cene konkurenčne. Izdelek I. vrate. Svoji k svoji 1 podpirujmo razvoj domfče industrije : -—r^u o; ;□ de Skladišče zgotouUsnih o^lsk in krojažnfca Jt^ ž tec-*; f Ar Trst - Ul. Giosue Carducci 32 (vogal Sant. Saitorloi P0ĐHUŽNICA: ul. Bdrrie«-a vecchi^ št 5 Obiske se Izdelajo v lastni krojačnlci. Zhbavra vlaka ob nedeljah m praznikiL : 2.iC C Gorica (in mod postaje). Prihod v Trst. Fu!a— (Rovinj)—Trst. i7. 1'ule (direktni voz I. in JI. re.z> ) Rovira —Hfrpc-lie (Temenic in Gorice), iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divai • — Her^e.j in medpostaj. iz Pule (k. g.) (Roviuja) iz Dunaja—Ljubljane— Divača—Herpelj in medpoata B iz Pu'.e, (osebni vlaki z zvvz-ni brzovlak iz Dunaja—Lj tbljano j. ž. Divu-V- —Hapelj. __ Zala-na 'laka ob nedeljah in praznikih: 9.28 U iz Herpelj in iiiedpi.sti.j. foreč—Buje—Trst. 3.08 0 Iz Bij, Kopra 'n medpostaj i u.iO iz Poreča, Buj, Kopra in medponiaj "7!th iz Poreča, Buj, Kopra iu medpostaj Prsga—Celovec — Jesenice— Gorica— T.-s, t Dunaja — Soluograda — Celovca— Mona-kova 'direk v o.'. I. in II. iair.) Iuo:u<.-a-ja—C-dovca— Beljaka — Jesenic—(i jri ;a (ir Aj ovSčine). 2 >>o 0 iz Celovca — Trbižu — Ljubljane — G< n (AjdovSčine) Berlina — Draždan — 1 Tare Dunaja 3.45 0 iz Celovca —Monakova—Inomosta—Po'«. na " —Griena—Bel jaka — Ljubljane — Je i ni Gorice ^ 00 3 iz Berolina. Draždan. Prn^e, (dir rki ii v ' L, II. in III. ra/r.) Linca. Dunaja j ž. > cii r .it. voz I in II rtizr.,' Cel« vca, In> nionfi I lj:ka, Jesenic, (iorica drž. žel. Ajdovščine '0 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka o'"» nedeljah in ra'nikih 9 i'J 0 iz < »fjric«1 in mej postaj Proga Tržič—Ćervinjan. Smer Tržlć—Ćervinjan. i iz Treta j. ž. iB >t .• »i > ^ iz G >r c« i 1 n iz Tržiča 6.48. prihod v C-*rvinj ..» i.li netke 9.45 s zvezo na Pad vo Ve- .n >. Bolonjo, Fiorenco, j. ž. - Benetke). i>.00 iz Trata j. ž ( » i iz Tržič 10.4f>, v Ct-rvinjan 11.30. '2 15 iz Trna j. ž ) it. 713) iz : r/.ič;i I. >3. ,-ri hod v ( Vrviujan 2.'j5 v fieno'ke 5 20 » zvez za Padovo. Verono in Miian. 0.50 iz Trsta j. ž. (B t. 703), iz t orice j ž. 533 iz Trži'a 7.47, prihod v LVrvinjan 8 it p i-hod v tiene'ke 10.35. s zvezo iirt Pad«>.o. Verono, Milan. Bolonjo, FJoreni-o, Kini. 9.10 iz Trsta j i. iO :t. 717). iz Gorice j ž. 9 -3 iz lržičd 10 10, ur;ho t v Oer.injan 10.45 v B Mila i 1'iai (ppulni v zovi D na Tli), iz (iorice j f. 9 J . ELEKTh. DP-UŽBA. IMSTALA 3IJSSI BUmEAH - TRST Ulica JLazzareito vecchio št v. 37. Telegr. naslovi: SFANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90. Električne napeljava vsake vrste. Jelika zalog-a elekričnegfa materijala Ulica L:*zzaretto veccliio 41. Smer Ćervir.j^r:—Trz č. 5 3 j iz Cervinjana (O tev. 71 ). prihod v T }.'{ 6.25, v Trst j. ž. 7.42 v Girico j. ž. 7.Io 6.C0 iz Benetk sB ^t 702» iz ĆVr.injana 9.24 j t. Tržiča 9.49. ( ribo«! v Trst 10.39, v Gorico j. ž. 11.1« , h zui'» ia llinia, Florence, B >lon Milana, Verone PaJove. 12.43 iz Čer vi ja.i» rJ -t. 714), iz Tržiča \ prihod v Jrpt j ž. 2 16, v Gorico j. ž. f 55 225 iz Benetk (O ;t. 711?), iz Cervinjana 5 '6 Trž ča 5.37. prihod v Tr«t j. ž. 7.10. v Gorico j. ž. 6.21, s zvfzo iz Florence. Bolonje, Milan t Verone, Padove, spalni voz Benetke—Du m; j- L). . . 6 50 iz B netk »B št 704. iz Cervinjana 9.22 \ hod v Tržič 9 47, v I rat j ž. 10 50. v j ž. 10.47. s zvez j iz Rima, Florence, Bo! Milana, Padove. Direktni vozovi L, II. in III razreda ho »r. vlakih Stev. 701, 7