Skupina ljubljanskih mažoretk vedno navdušuje
Skiipina šteje 141) hrhkili deklel, ki poslajajo vse holj iskanc doma in v tujini. l.etno i/vedejo 60 do 70 naslopov. V aprilu vabijo na POMl.A-DANSKI KONCKRT V HAI.l TIVOI.I s Sindikalnim pihalnitn orkeslrom I.ITOSTROJ. PapLrniškim pihalnim orkestrom VKVČK in Kolklorno sku-pino KMONA.
Skupina Ijubljanskih mažoretk je bila ustanovljena na pobudo Mk SZDL. Ljubljana lela 1981 oziroma njegovega odbora za sprejem ,,Dedka Mraza". I.ogaške mažoretke so bile doilej airakcija v sprevodu ..Dedka Mraza", a so prenehale / delovanjem. Prizadevanja organizalorjev Ijubile-Ijev ic zvrsti so bolrovala hilrenni in uspcšncmu oblikovanju nove skupinc. Na naiečaj se jeprijavilo 27 dcklet. Poircbno pa je bilo misliii še naglasbe-iid spremljavo, \'adbcnc prosiore, oprcmo in vsc drugo, kar /agotavlja po-goje dela za lako skupino. Vztrajani so bili Neda Orehek, Ivica Knavs, Alojz Šostcr. Bcno Kušar, Zvone Soilar in drugi. ki so pripravili Ljubljan-skc mažoretke za sodelovanje v sprevodu ob Novem lelu. Prirediueni od-bor jc •< pomočjo Ljubljanske kuliumc skupnosii opremii skupino, Gospo-darsko razstavišče je ponudilo prosior za vaje in lu vadijo šc dancs, za kar gre vodstvu posebna zahvala in pri/nanje. Pripravljcnosl za dclo. nasiopc in kakovost so prcrasla vsa pričakovanja.
lako vclika skupina 140-lih deklcl tcrja sislcmaiičiic celoiedcnske vajc pionirkodS. do 12. leia, kadelinj od 12. clo 15. leta in mladink. /cljcnojc, da sc dekleia prcd vpisom ukvarjajo z baieiom, riimično gininasiiko ali le-lcnadbo.
Kiii ma/oretka je nicd mladenkami privlačno in priljubljciio. Posebnega pomena jc lesna povo/anosl vodsiva ansambla s slarši, pomembcn jo učni uspch, redno prihajanjc na vaje in ob \ scni lem vzgoja v celoviio osebnost. Vajc so dvakrai na leden. Prcd /ahievnejsimi naslopi so vaje uidi v soboio in nodcljo. Vaje vodi glavna irenerka in koreografinja Ivica Kna\s z dvcma pomočnicama.
Pospešeno sc pripruvljamo na POMI.ADANSkl KONCERT v aprilu. Slcdili bodosarnostojni konceni in paradni naslopi v domovini in mjini. V skladu / možnosimi bomo izboljševali oprcmIjcnosi ansambla in ludi ob zaiiicnjavi generadje pričakujemo vazcvei.
/oliino m tckmovania slovcnskih mažoromili in bobnarskih skupin, ki so bila nazadnje loici 1983. /a lekmovanje v lujini pa niinamo sredstev! Tudi sami bi želcli 20-člansko bobnarsko skupino, pa za njeno opremljcnost tudi ni sredMcv. Morda bomo s še večjo aktivnostjo cxlbora, ra/umevanjem združencga dela in družbcnih dcjavnikov v Ljubljani ludi io uslvarili.
Ob našem delu zalo ne moremo mimo kulturne politike. Šišenski zancsc-njaki dokaznjemo. da nc grc upošievali sarno dobro spisanih programov, ampak izvedbo lc-leh. Mislimo tudi, da ne bi sincli dovolili realizacijc ,,pro-jekiov", ki ninogi ne doživijo niii premicrc, pa so zanje porabljena vclika sredslva. Zato ra/mišljamoo novi organiziranosti, nadaljnjem ra/voju kul-liire, njencm položaju ob vsc bolj reslriklivni politiki tiiiancirania. Sprašu-jemo se, ali bodo volonterska-amaterska dmšiva preživcla ali no. Al.i bo-mo končno zares vrednoiili kakososl in šievilo nastopov in podpirali pro-jekic, ki /animajo in so blizu dclavcu in občanu. Zato pra\ icc odkiCaiija no sme imeii ,,birokracija", ki jc ludi v kulluri prcmočna.
Ivo SABOL