343. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30	• Naročnina so
pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.
V Ljubljani, ponedeljek dne 9. decembra 1912.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in	upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Be ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::.
:::	Telefon številka 11«	:::
Balkanska vojna.
O notranji in zunanji politiki.
Govor poslanca V. Klofača, v avstrijskem državnem zboru dne 3. decembra t. 1. (Podan dobesedno po stenografskem zapisniku).
Slavna zbornica!
Bolj nego kdaj preje razumem danes duhovito študijo Hermana Bahra »\Vien«, študijo, v kateri je ta ženialni pisatelj z lapidarnimi besedami pokazal posebno duševno ozračje Dunaja in njegovih odločujočih mest in v kateri je posebno dobro dokumentiral — zato je bil seveda konfisciran — da se v Avstriji ne dovoli misliti, da je v nji dovoljeno i-anio služiti, kar je naravno v teku nekaj generacij vzgojilo posebne vrste birokracijo in posebno ne-mislečo zato pa t. zv. zvesto službujočo aristokracijo, kar seveda čutimo v vsem političnem življenju.
Avstrija, v kateri je veleizdajalstvo, ako kdo samostojno misli in magari največje napake in zmote oficijelne politike kritizira, pri tej metodi v tej lakajski atmosferi gre od poraza do poraza; njena evropska in notranja situacija je vedno slabša in slabša — toda Herman Bahr je dobro povedal: misliti in resnico govoriti je prepovedano — dasi bodo temu sledila še večja in morebiti usodna razočaranja.
Gospodje! Pri nas postajajo‘prepiri o tem,
»Kaj je patriotizem«
in kdo je patriotičen, že tako neokusni, da nam, ki hečemo pošteno gledati resnici v obraz in nimamo drugega namena, kakor da bi zabra-nili, da bi ta sistem neodkritosti, ki pri nas vlada, ne privedel do katastrofe državo, v kateri živimo — hi to geografično tako, da ne moremo pridigovati politiko, po kateri naj se državni mejniki premaknejo — in da bi vsi ne prišli v bedo in nesrečo — je vseeno, kaže titule dobivamo za svoje počenjanje. Mi pustimo. da se »Reichspost«, »Neue Freie Presse« «Mond- und Sonntagstag« naprej prepirajo, kdo }e pravzaprav patriotičen in kdo je res bolj patriotičen in ko tudi poslanca Wolfa vidimo nastopati v tej uiogi črno-rumenaga patriota in advokata Habsburgov — potem stojimo ponosno in samozavestno v pošteni poziciji mož, ki ne potrebujejo nikomur povdarjati svoje mišljenje in svojo Lojalnost, In ki bi se sramovali, ako bi sl Iz patriotizma delali plamenček za svoje strankarske In osebne želie in ki bi za kakršnokoli pridobitev izgubili pogum, da bi govorili resnico — tudi če je danes komu morebiti neprijetna. (Ploskanje.) Plemenitih in neplemenitih lažniko.v je imela Avstrija več, nego Je bilo zanjo zdravo. Mnogo bolj bi ji bilo koristilo, ako bi se bili v kritičnih trenotkih našli možje ki bi se ne bili obotavljali na zgorai in na zdolai govorit! po svoji vesti — in le po svoji vesti. — To velja, gospodje, za notranjo, velja pa tudi za zunanjo politiko.
Kaj bi mogla biti ta država v Evropi in v svetu — in kaj je v resnici. Mogla bi biti bolj ko druge države, svetovna sila, in mogla bi biti najmočnejši faktor na Balkanu — moglo bi biti na znotraj gospodarsko močno in zadovoljno
—	toda ker se v Avstmi p^eda le nazaj in ne
naprej, zato, ker »patriotizem« prepoveduje govoriti resnico — zato vidimo danes vse ravno nasprotno od tega, kar smo mogli biti in kar smo mogli imeti.
Enkrat je bilo pri nas »patriotizem« zmerjati Pruse, potem Italijane, potem Mažare; zdai ie patriotizem, zmerjati Srbe. Enkrat je bil patriotizem priklanjati se Rusom, ker jih je dunajski absolutizem potreboval proti Mažarom
—	že za gr. Bacha, v času krimske vojne — je bil »patriotizem« biti proti Rusiji. Patriotizem ie bilo, ploskati tem, ki so las gnali v boj proti Italiji, enako onim. ki so z nio sklepali ali-janco patriotizem je bilo ploskati slepcem, ki so hujskali proti Prusiji ravno taKo kakor tem, ki so v nezdravem našem razmerju do Nemčije degradirali Avstrijo za nekako drugo Bavarsko ali Badensko. »Patriotizem« je bilo že nedavno ploskati grofu Golucho\vskemu, dasi je ravno njegova balkanska politika državi moralno in materialno strašno škodovala. — Toda to ne škodi, da bi zopet ne bila patriotična dolžnost, proslavljati ženialno politiko grofa Aeren-thala. ki je — kar ve danes vsak otrok — dokončala našo katastrofo na Balkanu.
Svarilo preteklosti
K tej posrečeni sorti »patriotov« nismo spadali — Jn vest in moška čast nam prepove-veduje, da bi Imeli kaj skupnega s tem najne-umnejšim in najnepoštenejšlm izrodkom »iiber-patriotizma«. (Soglašanje).
Nesrečna notranja in zunanja politika je vodila k porazu leta 1859., nesrečna notranja in zunanja politika je vodila k oorazu in klavnici leta 1866., da bi-nova nesrečna in nenaravna politika ne vodila k novi krvavi klavnici k novim porazom in novim katastrofam, zato govorimo po svoil vesti in svojem prepričanju, naj se to patentiranim »u berpa trio toni« dopade ali ne. (Ploskanje). Zato pravim na glas: Kdor
o	Avstriji samo ne čenča, ampak hoče Avstrijo za vse eventualnosti, ki nas morejo v Evropi presenetiti, nele rešiti, ampak narediti pošteno in zmožno nadaljnega razvoja, ta mora pošteno misliti o tem, ali ni že dvanajsta ura za neodložljive reforme v njeni notranji upravi In o njeni zunanji politiki.
Ako moremo mirno in stvarno, brez izda-jalstva in predsodkov — o tem vprašanju govoriti, ako smo ga možni mirno rešiti — se ni treba izročati pesimizmu. Ako pa to ni več mogoče, potem — to pravim odkrito — gledam skeptično na tek dogodkov — potem pa naj tudi najbolj neumna žurnalistika v svojih praznih patriotičnih čenčah ne kaže s prstom policaja na nas, ki hočemo oslabelo državo dvigniti k novemu življenju — ampak na one, ki iz sebične narodne vladoželjnosti »reprečujejo. da bi Avstrija postala to, kar mora biti po svoji sestavi in — s čimer se more rešitf. (Ploska-nje.)
Veleizdaja Jugoslovanov in Cehov.
Gospod Wolf in gospod Bielonlavek govorita sedai v imenu Avstrije. — Klerikalci in nemški losvonromovci. AH ni to komedija, ako sl tl tipi grabežljivosti in jalovega narodnega šovinizma podajajo roke, da bi pred krono očitali Jugoslovanom In Čehom veleizdajalstvo, pri tem pa Iščejo pomoč Mažarov. ki so jih pred kratkim še proglašali za nesrečo države,
Poročilo nemškega aviatika.
POŽARC VAC-
s
u ••«*#« <0(0	SfMFNDRuft
OBRENOVAC
BELGRAD
(Izvirno brzojavno poročilo graškemu »Tag-blattu«.)
Moi zrakoplov je plaval od severa proti jugu. Ze od daleč se je kazala srbska dežela, v nji pa same črede ovac in konj. Ko pa sem priplul nad Belgrad, se je odprla mojim očem grozna slika, ki kaže, kako malo smo informirani o pripravah naših sosedov. Belgrad ie obdan okoli in okoli z debelim zidovjem, kakor v onih časih, ko sta ga princ !!vgeri in general Lavdon oblegala. Najmočnejši stolp je obrnjen proti Donavi in ima menda 7 metrov širok zid. Od mesta na sever in jug se vrste na bregovih Save in Donave — top pri topu. V trdnjavi sem videl one topove, ki so jih Srbi še nerabljene vzeli pri Kumanovu in so jih postavili na
trdniavo; niih število nisem mogel določiti; naravnost velika množica topov stoii na meji proti Obrenovcu, ki je dobro uHena trdnjava. Obrnil sem svoj zrakoplov ob Donavi navzdol. Isti grozni pogled. Tja do Semendriie — ton pri topu. Od tu dalje je celo obrežje fakorekoč zagrajeno s topovi. Topove popravljajo v Poža-revcu. Obrnil sem svoj zrakoplov ototi jugu in sem videl to mesto, kjer se izdelujejo topovi, puške, patroni in bombe. Nalraiše bi bil iz zrakoplova doli interpeliral ministra. Ali je vaši ekscelenci znano... Toda ori tem so začeli streljati name iz topov, ki so pripravljeni za zrakoplove. Zato sem hitro zavil proti severu, da vam to sporočim.
ki jo ?e treba ukrotiti magari s sabljo. (Izborno.)
Kam srno prišli, ko je bil govor poslanca WoIfa. ki ga je imel v delegaciiah in katerega edini ton je bil: »z vsemi silami potlačiti slovanski živelj v Avstriji — na najvišjem mestu proglašen kot »patriotičen«. (Soglašanje.)
Gorje državi, v kateri ne odločuje razum in vestno proučavanje vseh okolnosti — ampak gosposki gofljači in demagogija zakajenih
h nato
Nemško - mažarska zveza proti Slovanom.
V	težki, morebiti res v zgodovinski dobi se išče rešitev države v zvezi Mažarov in Nemcev proti avstrijskim Slovanom. Gospodje, mi Slovani gledamo na te blazne poskuse popolnoma mirno. (Ploskanje.) Našega razvoja in naše bodočnosti ne zadrži niti gospod \iVolf, niti gospod Uelati, toda ti poskusi so značilni za »patriotizem« gospodov, ki hočejo res na poseben način reševati našo državo. Gospodje so »patrioti«, dokler bo ta država nemška, oz. mažarska. dokler bo pritiskala druge narodnosti; njih »patriotizma« pa bo fakoi konec, kakor hitro bi malo svobode dobila tudi večina, ki jo tvorijo Slovani. Tedaj bi gospod Wolf naenkrat zabrenkal na drugo struno, in gospodje losvonromovci imajo v zalogi druge pesmice, pri katerih so razbijali v parlamentu pulte za časa Badenija.
Popolnoma drugače pa govorimo mi; in to ne pravinl le danes, rekel sem to že pred štirimi leti — in pravim to iz svojega globokega prepričanja: nadaljna politika proti Slovanom
v tej državi — je njena smrt. — Kakor bi bi njen konec to, ko bi bila nlena politika le za Slovane in proti Nemcem.
(Ob priliki dalje.)
Kratka zgodovina balkanskih držav.
Turčija.
Okoli leta 1200 se pojavijo Turki v Mal Aziji.
1326—1359. Sultan Orchan pridere v Ev ropo m vzame Galipolis. Glavno mesto Brussa
1359—1389. Murad I. si podvrže cel vzhodni del Balkana — razven Carigrada. Drinopolk je glavno mesto (1365—1453).
1389. Zmaga nad Srbi na Kosovem polju Sultan Murad umorjen.
1393. Zmaga nad Bolgari pri Tirnovu.
1453. Carigrad pade (29. maja) v turškt roke. Mohamed II.
1470. Cel Balkan v turški oblasti.
1520—1560. Sultan Soliman 11. Turška država doseže najširše meje.
1566. Turki pred Sigetom. Nikolaj Zrinjski, Začetek propadanja turške moči.
1571. Velika pomorska bitka pri Lepantn Don Juan d’ Austria uniči turško brodovje.
1683. Turki pred Dunajem. Foljski krati Jan Sobieski osvobodi Dunaj od Turkov.
1699. Mir v Karlovcih. Turčija izgubi za-padne pokrajine. (Ogrsko, Hrvatsko.)
LISTEK.
M. ZEVAKO;	,	Y,
V senci jezuita.
(Dalje.)	VTT~
Potrpežljivo, dasi ne brez zadrege. Je prenašal Manfred zvedavi in vneti pogled, s katerim ga je motril Tribulet.
»Gospod,« je povzel nazadnje z glasom, ki ie pričal o začenjajoči se jezi, »ni moja navada, da bi se dajal ogledovati tako natanko, kakor zdaj vi ogledujete mojo osebo. Naj bodo vzroki vaše radovednosti kakršnikoli - - opozarjam vas, da mi povejte, kdo ste. Meni je ime Manfred; drugega imena žalibog ne vem. Kako je ime vam, gospod?«
Tribulet je odgovoril počasi:
»Meni, gospod, je ime Žiletin oče —«
Mafred je prebledel kakor zid.
Komaj se je premagal, da ni vzkriknil.
Njegove roke so se iztegnile v instinktivni gesti kdovekam.
Toda istočasno se je uprlo v njem vse njegovo sovraštvo in vsa njegova ljubezen — vsa njegova bolest.
Slika kralja objemajočega Zileto, mu je šinila mimo oči.
In odgovoril j,e ledeno hladno;
»Velika čast mi je spoznati očeta kraljeve prilež . . .«
»Nesrečnež! Ne izrecite bogokletne besede!« je zagrmel Tribulet.
Vzravnal se je bil kakor sveča, roke so mu trepetale, in ves njegov obraz Je bil ožarjen z mogočnim, posebnim dostojanstvom.
»Daj vam Bog,« ]e dodal, »da ne bi plakali
krvavih solz zaradi te ostudne sumnje, ki ste jo vrgli na najčistejšega otroka ... Z Bogoni, gospod . . . Motil sem se . . . Oprostite . . .«
Obrnil se je proti vratom.
Toda Manfred je skočil po koncu in planil med njega in med izhod. Prijel ga je za roke in zaječal s sikajočim glasom, strtim od razburjenja:
»Kaj pravite? Kaj pravite?«
»Pravim, da obrekujete nedolžnost lilije ...«
»Vi pravite, da Žileta ni kraljeva! Povejte še enkrat! Oh, usmilite se, povejte . . . ponovite mi to! Potrdite mi . . . prisezite mi!«
»Pravim vam, da je Žileta neomadeževana čistost sama . . .«
Manfred Je zakričal na ves glas in poklical Lantnžja.
Prijatelj je pritekel in vprašal:
»Kaj pa je, za božjo voljo?«	:•> jv.'
In preteče je pogledal Tribuleta.
A Manfred se mu je vrgel v naročje:
»Kaj je. brate! Kaj je! To je, da sem jo sumil po krivici ... to je, da sem podla duša ... in da še svoje žive dni nisem bil tako srečen kakor v tem trenotku . . .«
»Brat«, je rekel Lantnč resnobno, »srečen sem s tabo vred . . .«
Vzvišene so bile njegove besede v takšnem trenotku.
Zakaj dva koraka od njega je ihtela njegova oboževanka, ne da bi ji bil mogel dati le kapljico resnične tolažbe . . .
Manfred se je vrnil k Tribuletu in ga prijel za roke:
»Ali je v Luvru?«
»Ni je več tam! Ugrabili so jo...«
»Ugrabili!« Manfred je vztrepetal, ko J>e slišal to novico. »Kdo? In kdaj?«
»Kdaj? Pred tremi	dnevi . . .	Kdo,	tega	ne
vem. Izprva sem sumil	kralja . . .	toda	zadobil
sem prepričanje, da vsaj ta zločin ne pade	na
njegovo vest . . .«
»Ugrabili! Ugrabili!« je mrmral Manfred, izprehajaje se razburjeno semtertja. »Oh, našel jo bom! In jaz sem jo sumil! O. iaz podla duša! Da, da, našel jo bom. makar Če bi moral zapaliti in okrvaviti ves Pariz . . .«
Nato se je vrnil zdajci k Tribuletu:
»A zakaj ste mi prišli pravit to . . . meni!«
»Zato. ker mi je ona govorila o vas!«
»Ona vam je pravila o meni!« je zajecljal Manfred.
»Da ... plakala je ...«
»Povejte! Oh, povejte vse!«
»Plakala je, češ, da je ne ljubite ... da jo zaničujete!«
»O, vse moči peklenske! Jaz da je ne ljubim! In vi pravite, da je plakala? Ali, potem... potem . . .«
»No, da. res je,« ie rekel Tribulet nežno.
Trenotek nato je ležal Manfred v Tribule-tovem objemu, jecljaje brezzvezne besede, na-zivaje se njegovega sinu in njega svojega očeta, z eno besedo, počenjaje vse tiste navdušene norosti, ki jih je zmožen človek le enkrat v svojem življenju . . ob tisti brezprimerni uri, ko preskoči iz obupa, da ni ljubljen, mahoma v gotovost, da1 je!
Ko so se pomirili ti srčni izlivi, se je za-okrenil razgovor v točnejšo in podjetnejšo smer.
Lantne se je hbtel umakniti k nesrečnima ženskima.
Toda Manfred ga je zadržal, rekoč:
»Brate, oprosti mi ta trenotek sebičnega veselja ... Ne smel bi se veseliti . . . toda to,
kar sem izvedel, je bilo močnejše od mene...*
»Če te iie ti radostila sreča, ki ti je dana bi tudi ne imel srca, da moreš čutiti z rnenof gorje, ki me je. doletelo,« mu je odgovori' Lantnč.
»Kakšno je to gorje?« je vprašal Tribulet sočutno.
»Takšnole,« je dejal Manfred. «Moj prija telj — moj brat — Lantnč, ljubi hčerko slavnega Štefana Doleta.«
»Tiskarja?«
»Da. On ljubi njegovo hčer, in ona ljubi njega. 2e ie bilo določeno, da naj kmalu združi zakon ljubimca, ki se čutita ustvarjena drug za drugega za vse življenje. Zdajci pa se je zgodila Dcletovi rodbini strašna katastrofa . . . Velikega moža. očeta prijateljeve zaročenke so aretirali in vrgli v Konsjeržrijo vsled lopovske, lažnjive ovadbe španjolskega meniha ...«
»Ignacija Loiole!« je vzkliknil Tribulet.
»Da. Kako veste, da je bil on?«
»Neki dan sem bil v kraljevem kabinetu ...«
»Bili ste v kraljevem kabinetu?« ga je prekinil Lantnč presenečen.
»To se vam zdi čudno, kaj ne da? Res je čudno, ker nisem niti plemič, niti služabnik njegovega Veličanstva . . . Več sem kakor to, in hkrati manj od tega . . .«
»Izrazite se jasneje, prosim vas,« je dejal Manfred, ki se Je tudi zavzel nad trpkostjo Tribnletovega glasu.
Nastopil je trenotek jedva čutnega obotavljanja: nato se je Tribulet bridko nasmehnil in povzel:
»Gospoda, tisti dan sem bil zato v kraljevem kabinetu, ker so me klicali tiakaj vsak dan moii opravki kot — dvorni norec njegovega Veličanstva!
»Tribulet!« sta vzkliknila mlada moža.
/	1744. Mir v Kičik-Kairnadže. Turčija iz-
gubi Taurijo in Krim.
1804. Srbska vstaja pod Kara - Ojorgjem.
1821. Grška vstaja.
#	1827. Grško - turška vojna. Poraz turške-
Va ladijevja pri Navarinu.
Od leta 1840. skušajo evropke sile preprečiti popoln razpad onemogle Turčije?,
;	1856. Krimska vojna.
[■'' 1876. Bolgarska vstaja.
1876—1909. Abdul Hamid IL ^	1878. Rusko - turška vojna.
V	1908. Mladoturška relovucija. Ustava:.
5. oktobra 1908. Aneksija Bosne in Hercegovine.	i
1909—? Mohamed n. .	,
' *	1912???
^	Bolgarska.
580—600 prihod slovanskih rodov: v Tra-
Icijo in Macedonijo.
680. Bolgari podjarmilo slovanske rodove »— in postanejo Slovani.
864. Bolgari postanejo kristjani. Knez Bo-tis Mihael (t 893.)
890—927. Bolgarsko carstvo sega do Ad-fije. Srbija in Carigrad plačujeta Bolgariji da-grek. Simeon Veliki. Zlata doba Bolgarije.
971. Vzhodno Bolgarsko z glavnim mestom r Preslavi in —
1018. Zapadno Bolgarsko z glavnim mestom Ohrido — postaneta bizantinski provin-ciji.
1186—1393. Vzhodno Bolgarsko samostojno.	,	.	,	„ .
1218—1241 sega Bolgarsko ozemlje do Bel-grada in do Drača. Glavno mesto Timovo. Siš-mani.
1393. pade bolgarska samostojnost v, bitki proti Turkom pri Tirnovu.
1393—1878. Turška sužnost.
1876. Prva bolgarska vstaja. BoteV.
1877—1878. Rusko - turška osvobodilna yoJna. Po miru pri San Stefanu je imela Bolgarija obsegati Macedonijo. Vzhodno Rumelijo In Drinopolje. Berlinska pogodba le določila samo kneževino Bolgarijo in Rumelijo.
1885—1886. Bolgarija se združi z Vzhodno Rumelijo.
1886. Srbsko - Bolgarska bratomorna voj-
1887—? Ferdinand, knez bolgarski.
1908. Samostojnost Bolgarske. Bolgarija postane carstvo.
1 1912???
Srbija.
Okoli leta 600. prihod Srbov tiH Balkan.
'	1090. Srbi ob Limu in Ibaru.
1190. Stepan Nemanja razširi svojo oblast od Črne gore do Niša.
1220. Srbija postane kraljestvo. Sveti Sava.
1241. Srbija obsega do Belgrada in do Ti-moka.
1275—1331. Zmaga Srbov nad Bolgari. Severna Macedonija v srbski oblasti. Glavno mesto Prizren.
1331—1355. Srbija kot carstvo najmočnejša dižava na Balkanu. Dušan Silni. Srbija obsega: Črno goro — Staro Srbijo — Albanijo s pobrežjem — Macedonijo (brez Soluna in Kal-kidike) — Epir in Tesalijo. Najslavnejša doba srbske zgodovine.
1355. Dušan Silni gre z vojsko proti Carigradu in umrje na poti. Razpad
1389. Bitka na Kosovem polju. Car Lazar pade s celo srbsko vojsko. Srbija turška, kot provincija plačuje davek.
1427—1456. Pod Brankoviči se Srbija zopet kot turška pokrajina razširi čez Macedo-tiijo.	/
1459. Pade glavno mesto Smederevo. Ko-;)iec srbskega odpora.
1717. Princ Evgen vzame Turkom Bel-grad.
1718—1739. Severna Srbija pod Avstrijo.
1804. Začetek vstaje proti Turkom. Crni jjjurij (Kara - Gjorgje).
1806—1812. Srbi skupno z Rusi proti Turkom.
1817. Miloš Obrenovič turški vazal. Kara-TGjorgje umorjen.
1830. Avtonomija Srbije pod ruskim in turškim protektoratom (do leta 1856.)
1868. Knez Mihajlo umorjen.
1868—1889. Milan Obrenovič.
'mm————as
Ljubezen je kot čaša ta.
1877—1878. Vstaja v Bosni in Hercegovini. V rusko - turški vojni zmagajo Srbi proti Turkom.
1878. Berlinska pogodba. Srbsko postane neodvisna kneževina. (Sanštefanski mir je obljubljal Srbom tudi Novi Pazar — Berlin je odločil Pirot in Vranjo. — Avstrija zasede Bosno in Hercegovino.
1882. Vstaja v Hercegovini. Srbija postane kraljestvo.
1889—1903. Aleksander I. poslednji Obrenovič.
1903—? Peter 1. Karagjorgjevič. _
1908. Aneksijska kriza.	/	\
1912	???	^
Črna gora.	<
Do leta 1360 pod srbsko oblastjo.
1360—1421 vladajo v nji Oalšiči.
1421—1455 pod beneško nadoblastjo.
1455—1506 vlada Crnojevičev.
1699—1735. Danilo Petrovič Njeguš. Vlada Vladik. Boji proti Turkom.
1851—1860. Danilo I.
1860 —? Nikita Petrovič.
1910. Črnogorki knez postane kralj.
1912. ? ? ?
Grška.
Od starega leta se je razvila grška na bregovih egejskega morja. Kraj, kjer stoji Carigrad. je bila grška kolonija.
330. po Kr. proglasi Konstantin Veliki Ca-rigiad (Bizanc) za glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
395—1453. Boj bizantinskih cesarjev proti novopriseljenim narodom: Avarom, Slovanom, Bolgarom, Rusom, Mažarom, Benečanom, Ara-bom. Seldžukom in proti Turkom.
1453. pade Carigrad v Turške ioke.
1350—1500. izgube Grki vso oblast tudi na otokih.
1821—1829. Osvobodilni boj Grkov s pomočjo evropskih velesil Navarino.
1830. Grška se proglasi kot neodvisna kraljevina.
1863 —? Jurij, kralj Helenov.
1881. Grki dobe Tesalijo in Epir.
1897. Grška vojna proti Turkom zaradi Krete. Turki zmagajo Grke.
1908. Kreta pride provizorično pod grško upravo. Princ Jurij od velesil določen kot guverner.	^
1912,— ? ? ?
DNEVNI PREGLED.
Opozarjamo na današnji uvodnik. Govor posl. Klofača, ki je bil priča velikim dogodkom na Balkanu v tem času. ni brez pomena. Povedal je gospodom v parlamentu mnogo resnice (seveda eč so jo hoteli slišati, razumeti). Znano je, da je nastop čeških radikalcev, katerih vodja j.e posl. Klofač — prisilil vlado, da je svoje vojaške predloge vsaj nekoliko omilila. Iz tega se vidi, da je treba v današnjih časih v Avstriji radikalne politike in odločnega nastopa. Naši poslanci iz S. L. S. so se sicer precej korajžili — ampak nazadnje iz onega gromenja ni bilo pravega dežja. To je splošno njih taktika — uspešna ali neuspešna — o tem naj sodijo drugi. Zato pa je tem bolj imponiral nastop Čehov, ki so sklenili, da pojdejo do zadnjega v boj proti vojaškim predlogom, kakor jih je predložila vlada. Govor posl. Klofača, ki ga prinašamo na uvodnem mestu, je jasno povedal, kako stališče zavzemajo češki radikalci. Naravno je, da je njih stališče skrajno protiyladno. Danes je treba krepkih besedi in odločnih korakov — zato prinašamo ta govor.
Roparski morilec prijet. Kakor je »Dan« že poročal, je pred kratkim prišel v stanovanje gospodičen Havrankovih v Trojanski ulici v Pragi neki neznan mož, ki je rekel, da bo najel prazno sobo in je pri tem udaril s kladivom obe sestri Havrankovi po glavi tako. da jih je težko poškodoval in da so morali starejšo damo takoj odpeljati v bolnišnico. V sredo 4. decembra pa se je praški policiji posreči o prijeti roparja. K aretaciji je pripomogel Fran Havliček, kovač v HoleŠovicah, enemu izmed praških okrajev. Havliček je namreč čisto zanesljive spoznal, da je ono kladivo, katerega je ropar pozabil v sobi napadenih sester, njegova lastnina in da ga ie on napravil »Kdor zasledi napadalca, dobi 400 K.« se je glasil oklic pra-
ške policije. Torej bo kovač deiežen če že ne cele te svote. pa vsaj en njen del, ker je s popisom napadalca pripomogel k hitrejši njegovi aretaciji. Roparski napadalec je 261etni brivski pomočnik Bogumil Cipra, ki je pristojen v Hurko pri Rokycanih. Aretirali so ga v sredo zvečer v brivnici na Zižkovu, praškem predmestju. Cipra je s kraja svoj zločin trdovratno tajil, toda pod težo dokazov je v četrtek priznal svoje krvavo dejanje. Nič več ni dvoma, da je policija prijela pravega zločinca, ki je zelo nevaren in ki bi skoro ušel rokam pravice, ker so se ravno popisi njegove osebe tako razlikovali drug od drugega in nekateri si tudi popolnoma nasprotovali. Čitateljem »Dana« je znano, kako je Cipra napadel dne 25. li-stopada sestri Marijo in Berto Havrankovo. Nakratko: onega dne je prišel k Havrankovim, da si bo najel stanovanje in ker ie hotel odvrniti pozornost gospodičen od sebe. je napisal v njih stanovanju listek, da bi se puščala vsa nanj adresirana pisma, na njegovo odgovornost v novem stanovanju. Nato je napadel obe dami s kladivom, eno je lahko tanil, diugo pa tako težko, da se je sprva dvomilo o njenem ozdravljenju. Vsled krika in klicov na pomoč lahko ranjene gospodične, el bila tatvina preprečena in napadalec je imel v splošni zmešnjavi, ki je nastala, dovolj časa, da je ubežal.
V sobi je pustil kladivo, ki je bilo po gotovih znamenjih napravljeno od kovača in ki je bilo že precej obrabljeno. Gospodični Havrankovi sta popisali napadalca kot mladega človek, oblečenega v moderen raglan m s ploščato angleško čepico na glavi. Strah, katerega sta doživeli in poleg tega še rane. ki sta jih za-dobili, so zasenčile njim spomin, da bi podali kake bolj gotove popise roparjeve osebe. Dne 1. decembra pa je prišel na policijo kovaški mojster Fran Havliček iz Holešovic in je povedal. da si je pri njem najel stanovanje mlad mož, ki je izginil, brž ko je okradel svojega sostanovalca za dvanajst kron. Popis tatu je bil čisto podoben popisu roparskega napadalca obeh sester Havrankovih. Sum, da je tat tudi lahko ranjene gospodične, je bila tatvina pre-znal v kladivu svojo lastnino in izdelek. Tudi mizar, ki je napravil za kladivo držaj, je spoznal v njem svoje delo. Ta težki sum je napravil. da je začela policija poizvedovati na vse kriplje za zločincem, dokler se ni detektivom sledniič posrečilo prijeti neznanega mladeniča na Zižkovu. Cipra je bil pri aretaciji oblečen v isto obleko, kakor jo ie imel na sebi dne 25. listopada. Na stražnici ie priznal svoj zločin, ko so mu ukazali, naj zapiše iste besede. katere je pisal na listku na stanovanju Havrankovih in kateri listek ie tudi tam pustil. Cipra ni mogel več tajiti svojega zločina, zakaj ne samo pisava, ampak tudi pravopisne napake so se čisto vjemale z onimi na prejšnjem listku.
V petek dopoludne je bil Cipra konfrontiran z gospodičnama Havrankovima in še drugimi osebami, ki jih je tudi okradel^ pri najemu stanovanja. Cipra pravi, da je izvršil zločin le vsled velikega pomanjkanja. Tri dni pred napadom na gospodični Havrankovi je imel namen, kakega človeka tako udariti, da bi se la onesvestil in ga potem okrasti. Cipra pravi tudi. da še ni bil nikdar kaznovan, pač pa zasledovan zaradi poneverjenja nekega kolesa. Cipra je pri zaslišanju podrobno popisoval tatvino. oziroma roparski napad na gospodični. Stanovanje starih gospodičen je našel zjutraj dne 25. listopada v ulici Trojanovi. Popoludne pa je šel zločin izvršit. Najprej je stanovanje oni ronar, se je še bolj utrdil, ko je kovač spo-vrnil. Kako se je dalje godilo in vršilo, že vemo. Po izvršenem zločinu je bežal čez Staro mesto in Karlov most v Holešovice. V njegovem obližju ni nihče slutil, da je Cipra oni zločinec, za katerega je policija izdala oklic. Aretiranec se je pri zaslišanju obnašal zelo potrto in je tudi jokal. V petek popoludtie se je bilo Bogu-milu Cipru popolnoma dokazala Krivda in izročili so ga praškemu deželnemu sodišču zaradi poskusa roparskega napada, vsled goljufije in tatvine.
Ljubljana.
—	t Dr. Vilfan. Včeraj popoldne se je mudil dr. Vilfan iz Radovljice v pisarni pri dr. Pircu. Naenkrat mu je postalo slabo in se je zgrudil s stola. Zadela ga je kap. Dr. Vilfan je že tri leta bolehal na srčni napaki. Vkljub temu
je vestno opravljal dolžnosti kot odvetnik in dež. poslanec svojega okraja. V vseli krogih je bil priljubljen mož. Srčna kap. ki ga je zadela včeraj, je bila smrtna. Prepeljali so ga v mrtvašnico in ga danes odpeljejo domov v Radovljico. Pogreb se vrši jutri popoldne. Blag mu spomin!
— Ali veste, zakaj je nadzornik Maier tako zelo proti nerazdeljenemu pouku? Ker se boji, da bi ga potem učiteljstvo, ki bi bilo popoldne prosto, ne srečavalo po ljubljanskih cestah vsak trenotek in videlo, da ta mož nima prav nič dela in samo pohaja po Ljubljani.
— Vrl in dosleden mož ie pa res nemški šolski nadzornik g. dr. Svoboda. Na nemških ljubljanskih šolah imajo nerazdeljen, t, j. samo dopoldanski pouk upeljan že s 1. majem, na slovenskih pa dosedaj s 1. junijem. 2e ta dvojna mera je krivična. Slovenski nadzornik Maier pa hoče sploh odpraviti na slovenskih šolah nerazdeljen pouk. In glejte ga, tega doslednega nemškega nadzornika! Glasoval je za Maierjev predlog, torej proti nečemu, kar ima sam na svojih šolah upeljano. Pač ti ljudje ne vedo, kaj delajo!
— Čajev večer Sokola I. je krasno uspel, kakor vse prireditve Sokola !., ki se odlikujejo po svojem izbranem in zanimivem programu. Vel. dvorana Mest. doma je bila skoro do zadnjega kotička polna. Gostje so se zabavali ob čaju, kdor pa s tem ni bil zadovljen, je mogel dobiti tudi vino ali pivo v steklenicah. Pevske in godbene točke pod vodstvom g. Počivalnika so vse lepo uspele, nekatere so žele toliko priznanja, da so se morale ponoviti. Gdč. Skrbinškova je morala pridati par pesmi: »Šumi Marica« in »Onamo, onamo« sta se morali po dvakrat ponavljati. Občinstvo je pesmi z godbo pelo. Po sporedu se je razvila lepa zabava, ob plesu in petju so se gostje zabavali do 2 .ure, ko so se zadnji gostje poslovili s prijetnega večera.
— Literarni pogovor v »Slovenski Matici« se je vršil v soboto zvečer. Pogovora se je udeležilo osem gospodov. Na pogovoru je bilo vprašanje hrvatske knjižnice. Povdarjalo se je mnenje, da naj se izdajajo o tej knjižici dela. ki jih moramo poznati to in onstran Sotle. Nam bi bila primerna n. pr. zbirka srbo-hrvatskili narodnih pesmi o Kosovu, ali o kraljeviču Marku. Smrt Smail-age. Gundulič, zbirka iz Prera-doviča. Stanka Vraza — ali sploh, kar je važnega. nasprotno naj bi hrvatska Matica izdala n. pr. S. Jenka etc. Predsednik je pojasnil temeljiteje to vprašanje: Za prihodnje leto pripravlja Matica Hrv. ilustrirano izdajo Smrt Smail-age. katerega bodo deležni tudi slovenski naročniki »Slov. Matice«. Ker je vprašanje važno, je dobro, da se sliši o tem več mnenj. Taki pogovori v »Slov. Matici« bi zaslužili tudi več
—	obiska.
—Slovensko gledališče. »Ptičar«. S »Ptičarjem smo dobili letos drugo opereto na naš oder Repertoir je bil zadnji čas izčrpan — tako da smo željno pričakovali nove operete. Predstavi se ie poznalo, da je prišla nekoliko prezgodaj na oder — vkljub temu je bila z veseljem pozdravljena. Vsebina >e našim čitateljem znana in tudi sicer je »Ptičar« po svojih mičnih melodijah dobro znan. Pričakovali smo. da bo gledališče razprodano, pa ni bilo — upamo, da bo drugič. boljše. V splošnem le »Ptičar« lepo uspel. Steber igre je bil g. Povhe — ki je igral in pel izborno ter solii svoje nastope z dobr.mi dovtipi. G. Vondra, ki ie igral naslovno ulogo, se je dal po drugem dejanju opravičiti. da ima angino in da je nastopil le zato, da je omogočil predstavo. Občinstvo je to opravičilo vzelo na znanje. G. Vondra ima pri našem občinstvu mnogo simpatije zato se mu Je oprostilo tudi napake, ki bi jih niti pri angini ne smel delati. Komu drugemu bi morebiti kaj takega ne oprostili tako lahko. Drugače je gosp. Vondra dobro igral in tudi govoril je dobro — samo mnogo prehitro. Upamo. d:t se bo počasi ozdiavil in razpel — in da bo popravil ta ponesrečeni nastop. Nasprotno moramo pohvaliti g. Kovača, ki je bil v petju prav dober in je pokazal, da bo za opereto dobra sila; njegova igra pa je bila slaba, trda in mrtva: upamo, da se bo počasi razigral in da bomo imeli v njem dobrega igralca in tenorista. S pevkami imamo letos večjo srečo nego s pevci: gdcni. Fantova in Richterjeva sta peli in igrali svoji ulogi tako, kakor je treba. Posebno gospodična
•	•
I.
V	teh zimskih sneženih rdneh se spominjam Je povesti ...
Spoznala sta se v omnibusu. Vladimir, Srednje postave, kostanjevih las, modrih oči, fcploh simpatične zunanjosti; Milica majhna, fi-linih potez, črnih las In z živimi, kakor oglje črnimi očmi. Boječe Je sedela med gnječo ljudi, jel so se ob pozni večerni uri zbali pešhoje od [kolodvora do mesta in so se raje poslužili omnibusa. Ob tem prvem srečanju je Milica čutila v prsih nekaj velikega, njel nerazumljivega.
Od tlstihdob so bile njene temne oči večkrat sanjavo oprte v daljavo in misli so nehote [vedno hitele tja v prijazno vasico, kjer je živel ji j en ideal.
Lepo jesensko Jutro, Zadnje megle so se mikale solnčnim žarkom, ko se ustavi vlak la postaji Z . . . Potnikom so se zjasnili obrazi, :o ^o zapuščali zaduhle kupeje in zopet srkali ivež zrak. — Med zadnjimi Je izstopila mlada lama, a takoj za njo njen spremljevalec. Sled-ijemu se Je poznalo, da Je domač v tem kraju, lamignil ie dami. ki Je šla takoj za njim v že akf'očl poštni voz. Oglasil se je poštni rog in JJroz se Je začel pomikati po prašni cesti. Mi-Jlca Je radovedno upirala svoj globoki pogled v jej še nepoznan svet. Otožnost ji Je legla na ‘ iraz. Navajena mestnega življenja, se Je sedaj jtUn nekako zapuščeno, izgnano med tuje ljudi, a bi S« živeli starši, ne bi H bilo treba Iti ss-
daj v tuj, nepoznan kraj; a kruta usoda jo je oropala ljudi, ki so jo ljubili, zaprla gladko, svetlo pot. a odgrnila, temno, v sive megle zagrnjeno bodočnost. V take misli zatopljena, se ni veliko zmenila za svojega sopotnika, ki jo je včasih radovedno pogledal, a se bal zdramiti jo iz sanjarij.
»Kmalu bomo doma;«
Te besede jo zbude iz zamišljenosti, ozre se v svojega spremljevalca. Nasmehnila se je, a če bi jo kdo natančneje opazoval, bi videl, kako hitro se je umaknil vesel nasmehljaj. Otožne misli so se ji zopet porajale v glavi, kaj bo prinesla bodočnost?
Ustavil se je poštni voz. Izmučena od dolge vožnje, je stopila Milica iz voza; a treba je bilo iti še precej daleč peš.
Pot je postajala vedno bolj strma in osamela. Kamor seže oko, povsod samo kamenje, le tu pa tam nizko grmičevje. Mrak je že legal na zemljo, ko je prišla trudna v m?1o vasico, ležečo med gorami. Tesno ji je bilo pri srcu, tujka med tujci. Lepe misli, ki ste navduševale mlado, idealno deklico, ideje, ki ste ogrevale njeno čuteče srce in napolnjevale dušo, kje ste?! A Milica ni izgubila poguma. Tu v tej zapuščeni vasi hoče, tako je sklenila prvi večer, delovati kolikor bo v njeni moči za blagor ljudstva. *
Polagoma se je privadila vaškemu življenju. Ljudje so jo vzljubili, saj je imela srce odprto za vsakogar, vsak je našel pri njej dober svet, prijazen nasmehljaj. Milica se je čutila srečno, veselo, kakor je bila uekdanie dni pod yarstvom skrbne mamice.
If.
Zima se je umikala zeleni pomladi. Pomlad v naravi, pomlad v srcu! Pol ure od vasi, v tihi gozdni samoti žubori studenček. Drevje, nagnjeno nad bistro vodo se zvedavo ogleduje v čisti vodici. Krog in krog vse polno mladih brsti in zemlja pogrnjena z zeleno, z raznimi cvetkami pretkano travico.
Mislil bi človek, da ni živega bitja v tem delu gozda. A kako se vara! Pri ovinku, nad studencem stoji mladenič; nestrpno obrača lepe modre oči proti studencu, kakor bi koga pričakoval. Kar se mu razvedri lepo lice. Po stezi proti njemu hiti deklica, malih, lahkih korakov. »Milica!« — »Vladimir!« in hitela sta si naproti. Rahlo je ovil Vladimir desnico krog mla-denkiuega pasu Milica pa je naslonila glavo nanj in mu otroško-vdano zrla v obraz, a on je vprl svoj milomodri pogled v rahlo zardeli obraz in se kopal v temni globočini njenih oči. Kako sta bila srečna! Zatrjevala sta si ljubezen in modro nebo. čisti studenček in zelena narava so bile neme priče te tihe sreče, nežne ljubezni.
Večkrat sta se sestala pri studencu, a pri vsej veliki ljubezni in sreči, ki je napolnjevala njeno nežnočuteče srce, Jo je večkrat obšla temna slutnja, in misli so ji nehote uhajale na pesem: »Razbita čaša«, ki se konča: »Ljubezen je. kot čaša ta.«
III.
Prišla je zopet rumena jesen. Listje je odpadalo, vse je mrlo v naravi. Vladimir in
sta se zadnje čase redkokdal videla.
Neko jutro, ko gre Milica k zajtrku, ji piavi gospodima:
»Ali že veste, da se je včeraj Vladimir P. zaročil?«
Prebledela je Milica, stemnilo se ji je pred očmi in morala se je prijeti za bližnji zid, da je obdržala ravnotežje. A pokazati ne sme, da ji je hudo.
»Res, katero bo pa vzel?« vpraša Milica s tresočim glasom.
»I, tisto Gomljančevo Mimi; stara je že malo čez 30. pa tudi lepa ni ravno, a je zato gospodinjska.«
Pri vsem tem razkladanju klepetave ženske se je Milica silila k smehu. Na zunaj smeh, a notranjost? Srce ji je krvavelo. Vsi njeni ideali uničeni. Vedela je, da edino denar je teinu vzrok. Ona. Gomljančeva, bo imela tisočake, a kaj bi mu Milica prinesla v zakon? Dobro src-pridne roke; a vse to ne odtehta v v'a?r1T.‘. jevih očeh tisočake. Milica ni ^Wa\a. a j> o ji je. kakor bi jo kdo z nožem rezal in trgal srce.
Z Vladimirjem nista prišla nič skupaj. Ogibal se jo je. Slaba vest.
Milica se ie od tega dne vsa spremenila. Prej vesela, da bi objela ves svet, sedaj otožna; prej je govorila rada z vsakomur v vasi, sedaj se je ogibala vseh ljudi. Najrajša je sedela v svoji sobi in zrla predse. V takih trenotkih je pozabila na realnost življenja, na sedanjost, navdala jo je neka sladka omama in slikata si je bodočnost z ljubljenim Vladimirjem v najlepši luči. In tako je tem grenkejše občutila sedanlost. ko se ie zavedla.
Fantova bi bila za vzgled lahko, kako je treba igro oživiti; gdčna Richterjeva pa kaže vedno bolj. kako požrtvovalno in dobro pevko imamo y nji. Obe gospodični sta želi mnogo priznanja.
—	Izboren nastop sta imela gospod Bukšek in Bohuslav, ki sta kot profesorja storila vse, kar dopušča komika in karikatura do zadnje meje. Pohvaliti moramo tudi g. Bukšekovo. ki je v ulogi raznih Adeland naša najboljša igralka. O. Skrbinšek je storil kot župan svojo dolžnost. Tako je končno igra vkljub težkočam lepo uspela. — Včeraj popoldne se je »Ptičar« ponavljal pred polno hišo in je bila predstava mnogo boljša nego prvič.
— »Napoleonov vojni načrt.« Včeraj zvečer se je igrala ta Wertherjeva zgodovinska kabala, ki nam kaže dogodke nred 100 leti. Glavno ulogo je imel g. Danilo, ki ga moramo pred vsem pohvaliti. Bil je pravi donski kozak, z vso kozaško zvitostjo, pretkanostjo in živahnostjo Njegova igra je bila živa, premišljena in sigurna. Tudi zunanjost je bila imenitna. Poleg njega moramo omeniti g. Groma, ki je imel prvič zopet večjo ulogo in jo je dobro izvedel. Med damami sta imeli večjo ulogo ga. Kreisova in Danilova. Tudi drugi tipi so bili dobro podani. Gledališče je bilo do polovice polno — lože prazne — toda igra sama zasluži več poslušalstva, posebno, če tako dobro uspe, kakor včerajšnja predstava. Ne pozabite si to zgodovinsko kabalo drugič ogledati.
— Iz gledališke pisarne. Jutri v torek (ne-par-predstava) se drugič v sezoni uprizori zabavna in aktualna Wertherjeva zgodovinska spletka »Napoleonov vojni načrt«. — V sredo se izven vsakršnega abonementa kot tretja dijaška - kronska predstava uprizori Caldero-nova klasična ljudska igra »Sodnik Zalamej-ski«, ki je prošlo sredo zaradi nezgode z železnim zagrinjalom morala izpasti. Za prošlo sredo kupljene vstopnice veljajo. Začetek ob šestili popoldan, konec ob četrt na 9.
»Križem Stare Srbije In Makedonije.« Društvo »Akademija« priredi v ponedeljek 9. t. m. zvečer ob 8. v »Mestnem domu« javno predavanje. Predaval bo urednik Rasto Pustoslem-šek o temi »Križem Stare Srbije in Makedonije«. Predavanje bo obsegalo niz črtic s temile naslovi; »Kot vohuna aretirana«, »En večer v Skoplju«, »Vožnja s sultanovim namestnikom Ibrahim pašo«, »Ciganska ljubica kralja Milana«, »Neznanec«, »Na Kosovem«, »Pri Isi Boljetincu«, »Pri konzulu Tahyju v Mitroviči« itd. Predavanje bodo pojasnjevale številne originalne skioptične slike. Vstop je proti malemu prispevku za »Rdeči križ balkanskih držav« vsakomur dovoljen.
— Zimski šport. Izkaznice za uporabo znižanih povratnih voznih listkov za zimski šport na Gorenjskem dobe člani Slovenskega planinskega društva proti društveni izkaznici za leto 1912, oziroma 1913 v trgovini Marije Tičar, Sv. Petra cesta 26.
— »Napredno politično in gospodarsko tlriištvo za I. Poljanski okraj« še enkrat uljud-na vabi vse one gospe in gospodične, ki nameravajo sodelovati pri letošnji društveni zimski prireditvi, da se zglase v torek 10. t. m. od 7.—8. ure svečer v društveni sobi na Poljanski cesti št. 26.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega vsporeda. Senzacijonalna drama Nordiskfil. Co. »Drama na morju« jako ugaja in je prizor goreče ladije na odprtem morju res krasen. Velezanimive so slike »Kot novorojenca nadvojvode Franc Jožefa«, »Požar Standart Oi! Companyja v Bayonni in Gaumont« tedensko poročilo. Veliko smeha povzročajo obedve komični sliki. — Jutri »Ob 2 ponoči«. Nravna farama iz pariškega nočnega življenja. — V soboto »Blisk v temni noči«, svetovna učinko vitost Nordiskfilm Co.
Trst.
Slovenskim trgovcem. Pod tem naslovom čitamo že kakih deset let v »Edinosti«, da se bo objavilo v »Edinosti« imena vseh tistih slovenskih trgovcev, vseh tistih mož, ki dopisujejo v italijanskem in nemškem jeziku, namesto v slovenskem, v svojem materinem jeziku. Kakor se vidi, ta grožnja ni pomagala prav nič do danes. Še veliko število je takih slovenskih trgovcev, ki se hlinijo sicer s svojo narodnostjo, a to samo navidezno, samo takrat, kedar se jim gre za denar, drugače pa naravnost zasramujejo slovenski Jezik, med seboj dopisujejo v italijanskem
i	nemškem Jeziku. Taki »narodni« trgovci se lie nahajajo samo v Trstu, ampak tudi po vseh drugih slovenskih deželah. Denar jim je dobro-
IV.
^ Temna, viharna jesenska noč. Pri sosedu, Vaškemu gostilničarju, je bila še luč. Vesel smeh se je razlegal po vasi; saj so bili pa tudi zbrani samo veseli, srečni ljudje. A Milici, sedeči pri oknu in zroči v temno nebo, svojo bodočnost, Se je zdel ta smeh enak pošasti, ki se škodoželjno smeji njeni nesreči in boli Kako dobro je razločevala glas Vladimirja, ki se smeji In zabava svojo sedanjo nevesto.
Mihca ni mogla več strpeti v sobi. Tesno se zavije v plašč in stopi v temno noč. Dolgo i1 In v razsvetljena gostilniška okna, a potem odhiti po cesti. Kam? Sama ne ve. Listje 'Ji .J.™ po£ nogami, drevesa pripogibajo svoje oijaske vrhove pred divjo, tulečo burjo. Nikjer nobene luu, vse temno. Enako temno je bilo tudi v srcu Mihce. Brzih korakov, brez cilja tu h dalje, da si vsaj malo ohladi svojo vročo iglavo.
Kar začuje v bližini votlo šumenje reke. Ja, tu doli, v temnozelenih valovih bo pozabil-0 vse' žilica hiti po strmem bregu, po-Kiekne na tla, sklene roke in iz prsi se ji izvije vroča prošnja — za srečo zaročencema.
Pljusk vode —- potem tiho. Temni valovi t sprejeli mlado telo v svoje hladno naročje. j , Jf Yoda ie.,f aj.; kakor da bi umela bo-|S m!.adeg.a 6,tia\ tlh,° šume,a dalje, božala
fcrtve in SC *	*	S črnimi Iasmi ,cpe
—ic— — * a.
došel od slovenskih odjemalcev, a povrhu tega še prezirajo in sc sramujejo slovenskega jezika. Taki trgovci izkoriščajo v imenu narodnosti, taki trgovci so trgovči, ki zlorabljajo narodnost v sebične, oderuške namene. Večji in groznejši naši nasprotniki so oni, ki so naše krvi, a nas poznajo le takrat, kedar jim nosimo denar, kakor pa pravi narodni nasprotniki — Italijani in Nemci. Zakaj? Zaradi tega, ker je lažji boj proti odkritemu sovražniku, kakor pa proti onemu, ki ima krinko na obrazu. Mi smo mnenja, da se naj ne grozi več takim slovenskim trgovcem, temveč naj se jih pokaže enostavno javnosti v pravi luči. Kdor bo dopisoval zanaprej v italijanskem ali nemškem jeziku, in je seve slovenski trgovec, tega bomo objavili s polnim imenom v našem listu, in smo mnenja, da stori to tudi »Edinost« in vsi drugi slovenski časopisi, ki so narodni. Predolgo časa se je že grozilo; če to dotične mevže niso spoznale do danes, naj spoznajo od danes naprej. Če se pripeti kak tak nesramen slučaj, naj se nam sporoči nemudoma. Na ta način hočemo trebiti Ijuliko, ki raste med našim slovenskim ljudstvom. Če jo. iztrebimo, bo to velike koristi za nas. če bi dopisovali slo-venski^ trgovci vedno v slovenskem jeziku, bi bil prisiljen marsikateri italijanski in nemški trgovec sprejeti v svojo službo slovenske uradnike, korešpondente itd. Vse to ne velja samo za trgovce, marveč tudi za obrtnike, podjetnike Itd. Do danes ni bilo treba nastavljati italijanskim in nemškim trgovcem itd. uradništvo naše krvi. Toda, če bomo delali v tej smeri, bodo prisiljeni. Prisiliti jih moramo pa mi — s pravim, poštenim in narodnim delovanjem
Osrednja banka čeških hranilnic v Trstu (Ustredni banka českych spofitelen) in renjikoli. Prejeli smo sledeči dopis iz Trsta: Slavno uredništvo! Jaz sem priprost delavec, čistilec. Ker sem izvedel, da rabijo v Osrednji banki čeških hranilnic v Trstu čistilca, sem se obrnil takoj na njo s prošnjo, da me sprejme v službo. Sel sem osebno tja. Od strani ravnateljstva se mi je reklo, da naj napravim pismeno prošnjo. Spisal sem jo. Poprej, ko sem poslal prošnjo sem se obrnil na g. dr. J. Mandiča, ki me je priporočil telefonično. Obrnil sem se tudi na strokovnega tajnika g. Brandnerja, ki mi je izročil v imenu »Narodne delavske organizacije« priporočilno pismo. Toda vse nič ni pomagalo; ravnateljstvo omenjene banke me ni sprejelo v službo. Pač pa sem izvedel takoj par dni nato, da je ravnateljstvo te češke banke sprejelo v službo nekega renjikola. Zabolelo me je srce in začel sem premišljevati o ljubezni, ki jo imajo Gelu, ki se nahajajo v vodstvu te banke, do slovenskih delavcev. Stvari stoje tako, kakor bi bilo večje krvno sorodostvo med Čehi in renjikoli, kakor pa med Čehi in Slovenci. Podobnih slučajev sem doživel že dosti, odkar se nahajam v Trstu. Nekatere bolj zanimive Vam sporočim.	Slovenski	čistilec.
Javen shod postiljonov v Rojanu. Plačilno gibanje. Pretekli četrtek zvečer so zborovali postiljoni v konsumnem društvu v Rojanu. Na shodu, ki je bil jako zelo dobro obiskan, je poročal strokovni tajnik Brandner. V obširnem govoiu je pojasnil govornik položaj, v katerem se nahajajo postiljoni, ki imajo 95 kron plače na mesec, dasiravno je njihov delavni čas silno dolg (delajo v neštetih slučajih od 3. zjutraj do 10. zvečer). Z ozirom na neznosno draginjo in na dolgi delavni čas — je nadaljeval govornik
—	je sklenil odbor skupine s centralnim odbojem N. D. O. zahtevati od obrtnega lastnika Dolenca, da zviša vsem postiljonom plačo, in sicer za 15 kron na mesec. Zaenkrat zahtevamo torek da se da postiljonom na mesec 120 kron. Dolenc dobiva od poštnega ravnateljstva velikansko svoto denarja za postiljone. Denar utakne on sam v žep, postiljonom pa ne privošči niti toliko, da bi se mogli pošteno preživ-jati. Kakor se je preračunalo, ima Dolenc na leto približno 60.000 kron dobička. Če on ne mara jrovišati plač, bo stavil državni poslanec g. dr. Rybaf pri ministrstvu predlog za podr-žavljenje postiljonov. G. Brandner je poročal nato o intervencijah pri c. kr. obrtnem nadzorstvu glede službenega reda. Poštna direkcija noče o postiljonih ničesar slišati; Dolenc isto-tako nic. Ce^ se obrnemo na poštno ravnatelj-s vo z vprašanjem, kaj je s službenim redom, obimo za odgovor, »to je stvar Dolenca«; Dolenc pa pravi, »to je stvar poštne direkcije«. Ker mora biti sestavljen v smislu obrtnega reda med delojemalci in delodajalci službeni red, smo se obrnili na obrtno nadzorstvo. Štirikrat smo intervenirali brezuspešno. Ker vse ni nič immagalo, smo poslali na namestništve-nega svetnika resolucijo z zahtevo, da opozori ^nadzorstvo 113 svoie dolžnosti Danes
lemn,b''r°TTno PV obrtnemu nadzorniku. Bil je precej užaljen, ker smo se obrnili na na-mestništvenega svetnika, pa tudi radi tega, ker je citala javnost o njem. Bil je namreč parkrat v »Dnevu«. Dejal je: »Ich bin schon ein alter Mann und Sie publizleren mich in den Biattern herum.« Povedal sem mu. da bi javnost ne zve-de a nič o teh stvareh, ako bi on izpolnil svojo dolžnost; ker pa tega ni storil, ampak je odgovoril deputaciji: »Ich habe keine Zelt« vsled
S ,je P,rišeI v iayn?st' °n mi je dejal, da je poslal nekega uradnika v Rojan, da se infor-
MpJirHnf M1,	• IZV,edeti to mogel ničesar.
Ji! ^	e j.e Predvčerajšnjem ustavil na
cest neki gospod, ampak jaz ga nisem razumel, ker ne znam italijanskega I on pa ni znal slovenskega jezika.« Bil je torej ta človek uradnik obrtnega nadzorstva, ki se ni mogel informirati o stvari. Obrtni nadzornik je obljubil, da bo uredil stvar — samo v listih naj ne pišemo več o njem in naj počakamo še nekaj časa, ker: »Ich mufi mit dem Postdirektor vorsichtig umgehen — mit den Handschuhen.« Zahtevamo 120 kron mesečne plače, zahtevamo službeni red ki bo v njem natančno določen delavni čas, da bodo ,-saJ znali postili--' koliko ur morajo aeiati. cesar ne znajo danes. Pri vsem tem pa jYa,i za Podržavljanje postiljonov, da jih tako odtrgamo iz rok privatnemu požeruhu, si„Tr0,nadl *l~toČske na podlagi žuljev trpečih postiljonov, Na shodu se je sklenilo, čakati na odgovor 6 dni. .Čs Dolgov tekom ščitih dni
ne da nikakega odgovora, bo vodstvo Narodne delavske organizacije izvajalo konsekvence.
Izjava. Da se izogne »šentjakobska mladina« vsem neopravičenim očitanjem, ker ne priredi prihodnjo pustno sezono svojega običajnega plesa na pustno soboto v prid kulturnim namenom, izjavlja sledeče: 1. Konstatira, da Je vsako leto priredila svoj ples na pustno soboto, kar je uvaževalo lansko leto tudi bratsko društvo »Sokol«. 2. Obžaluje, da se letos po intrigi gotovih gospodov v »Dramatičnem društvu« ne more vršiti ta tradicionalni ples. 3. Obžaluje, da nastanejo vsled tega gotove — posledice, katerih podpisani odbor ne more za-prečiti, ampak naj si jih dotični faktorji pripišejo svoji neprevidnosti. Za odbor »šentjakobske mladine: Bonano Fran. Engelman Vinko, Može Ernest. Opara Janko, Pečar Josip, Pi-šot Fran, Rapotec Josip, Vatovec Josip, Velušček Anton. Zafred Fran. Žižmond Vladimir.
Najnoveisa telefonska in brzojavna poročila.
OBNOVLJENA TROZVEZA.
Dunaj, 8. decembra. Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo je obnovljena brez vsake iz-premembe. .'
Pariz, 8. decembra. »Temps« poroča o situaciji, ki je nastala vsled obnovitve trozveze sledeče: Obnovitev trozveze ne sme nikogar presenetiti. Trozveza bi morala biti sklenjena sicer šele 13. junija, toda navada je, da se zavezniki o glavnih točkah pogovore že poprej. Obnovitev trozveze popolnoma nič ne spremeni na mednarodni situaciji. Trozveza je že od svojega začetka zasledovala mirovne tendence in vsled tega je jasno, da tudi sedaj ob obnovitvi ne bo spremenila te svoje tendence, to pa posebno zaradi tega, ker tvori rusko-francoska zveza oziroma tripelententa močni protiutež proti trozvezi.
GALIŠKI CESARSKI NAMESTNIK O MEDNARODNI SITUACIJI.
Lvov, 8. decembra. Povodom plenarne skupščine galiških državno- in deželnozborskih poslancev se je na različna vprašanja gališki cesarski namestnik grof Bobrzinsky izrazil o mednarodni politični situaciji sledeče: »Na podlagi informacij od strani notranjega ministrstva lahko podam o mednarodni politični situaciji sledeče podatke: Mednarodni politični položaj se zadnje dni ni čisto nič spremenil. Vse vesti, da se je situacija poostrila, so popolnoma izmišljene. Naši odnošaji napram Rusiji so normalni. O kaki neposredni predstoječi voini nevarnosti ni govora. Priporočam, da obe narodnostni stranki v Galiciji delujeta pomirljivo na ljudstvo. Kar se tiče različnih narodnih patrijotlčnih demonstracij v Galiciji, moram poudarjati, da te demonstracije ne smejo bazirati na napačni podlagi, ker bi se na ta način mednarodna situacija lahko takoj poslabšala. Dolžnost Poljakov in Ruslnov je, da take demonstracije preprečijo.
MIROVNA POGAJANJA V LONDONU.
Belgrad, 1. decembra. Srbski delegati za mirovna pogajanja v Londonu so odbili ukaz, da morajo po sklenitvi miru s Turčijo, ostati v Londonu, kjer se bo vršila tudi konferenca balkanskih držav glede razdelitve prisvojenega ozemlja.
18.000 TURŠKIH VJETNIKOV NA BOLGARSKEM.
Sofija, 8. decembra. Število turških vjet-nikov na Bolgarskem znaša 18.000. Med temi je 350 oficirjev, ni pa prištetih 6000 turških vjet-mkov v Solunu, ki bi pripadali pravzaprav Bolgarom ne pa Grkom.
GRŠKO BRODOVJE PRED DARDANELAMI.
Carigrad, 8. decembra. Iz Dardanel prihaja poročilo, da se je včeraj ob tretji uri popoldne pojavilo pred Dardanelami grško vojno bro-dovje, obstoječe iz šestih ladij.
SESTANEK BALKANSKIH KRALJEV V SOLUNU.
Pariz, 8. decembra. Listi poročajo iz Sofije, da pride bolgarski kralj Ferdinand te dni v Solun, kjer se bo vršila tudi konferenca vseh štirih balkanskih zaveznih vladarjev.
SOLUNSKO VPRAŠANJE.
London, 8. decembra. Dopisnik »Daily Te-egrapha« poroča iz Sofije: Bolgarska pod nobenim pogojeni ne misli pripustiti Soluna Grkom. Za slučaj, če bodo Grki vztrajali na svojem stališču, bodo Bolgari na mednarodni konferenci v Londonu predlagal), da se Solun pro-Smsi za mednarodno luko. Če pa se to zgodi, oziroma če bodo velevlasti ugodile tej bolgarski prošnji, bodo Bolgari spremenili mesto Orkani, jugozahodno od Seresa, v veliko pomor-sko pristanišče, ki bo imelo posebno železniško zvezo, tako da bo Sofija direktno zvezana z morjem. Solun bi na ta način veliko izgubil na svoji važnosti.
BOMBARDIRANJE VALONE.
Atene, 8. decembra. »Agence des Athe-nes« poroča: Vesti o bombardiranju albanskega pristanišča od strani grškega brodovja so nastale čisto slučajno. Pred par dnevi je namreč poveljnik grškega brodovja, ki ima nalogo blokirati Jonsko morje in južni del Jadranskega morja, dobil sporočilo, da je v Valoni opažati nevarno protigrško gibanje. Radi tega je grška ladija Peneos izstrelila par strelov v mesto, vendar je pa z bombardiranjem prenehala takoj, kakor hitro je dobila informacije, da je kako protigrško gibanje popolnoma izključeno.
V	ARMENIJI.
Carigrad, 8. decembra. Ruski konzuli v Armeniji so sporočili Turčiji, da se bodo za slučaj protini menskega gibanja odločno zavzeli za Arni' ii e in zahtevali od turške vlade varstvo za Armence.
PRED DRINOPOLJEM.
Carigrad, 8. decembra. Minister za notranje zadeve je dobil sledeče uradno poročilo izpred Drinopolja, datirano z dne 4. decembra: Sovražnik je skušal na vsak način še pred sklenitvijo premirja zasesti trdnjavo. Za to je včeraj celokupna infanterija in kavalerija z vso silo naskočila trdnjavske utrdbe. Naša posadka je naskok odbila. Bitka je trajala šest ur. V mesto je padlo 70 topovskih krogel}, ki pa niso napravile nobene škode. Danes je bilo proglašeno premirje.
KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 8. decembra. Kolera je v mestu zopet začela razsajati z vso silo. Danes je obolelo za kolero 50 oseb, 48 pa jih je umrlo. Cerkev Hagijo Sofijo, kamor so se zatekali za kolero oboleli bolniki, so sedaj izpraznili in popolnoma desinficirali.
IZPREMEMBA V TURŠKEM KABINETU.
Carigrad, 8. decembra. Imenovanje Halil-paše mornariškim ministrom je takorekoč že gotova stvar. Malil-paša je stavil kot predpogoj odpustitev nekaterih dosedanjih poveljnikov v mornarici iz službe.
NEZGODA ŠPANSKEGA NAUCNEGA MINISTRA.
Madrid, 8. 'decembra. Španskj naučni minister Abba je včeraj zvečer padel iz avtomobila in si zlomil eno roko in zadobil tudi na nosu več poškodb.
Drobiž z bojišča.
NAPRIED BRAČO!
O krvavi bitki pri Prilepu poroča neki ranjenec: Najhujše napore smo prestali na potu od Velesa do Prilepa, ki je trajal pet dni. Šli smo čez planine, do kolen v snegu. Živež ni mogel za nami in tako celih pet dni nismo skoro ničesar zavžili. Turki so bili pod Prilepom sijajno utrjeni in tako skriti, da so nas čisto iznena-dili! Kavalerija, ki je bila na poizvedovanju, se je vrnila in javila, da v razdalju 8 kiiomctrov ni nobenega sledu o Turkih. Pričeli smo ravno !>eči meso, ko pade sredi naše artilerije turška granata. Naša artilerija vsled neugodnih pozicij ni mogla stopiti v akcijo in zato se je razvila samo pehota v bojno linijo. Bili smo na odprtem polju, a Turki na visokih hribih, skriti v okopih. Pričeli smo prodirati. Turške krog-lje so frčale na nas kakor toča. Bilo je strašno Mislili smo, da bomo vsi poginili. Slišal sem vojake, ki so nagovarjali svoje oficirje: »Ubij me gospodine oficire, a jaz ne smem naprej.« Tudi jaz sem bil trdno prepričan, da poginemo vsi. preden zavzamemo turško pozicijo na visokem hribu. Zdi se mi. da so oficirji zapazili našo razburjenost, kajti kar naenkrat se zaslišijo klici: »Napried bračo! To je mesto kraljeviča Marka in na tem mestu se srbska vojska ne sme osramotiti.« Oficirji so zdirjali, kakor divji konji naprej. Kaj smo hoteli. Šli smo za njimi na strmi hrib, kjer so bili Turki in smo neprestano kričali. Kaj, to sam ne vem. Samo toliko se spominjam, da smo kmalu stali vrh hriba in gledali, kako so Turki v neredu bežali pred nami,
PRIHOD V PRILEP.
Drugi ranjenec pripoveduje: Kar smo doživeli v Prilepu, tega si človek niti v sanjah ne more predstavljati. Pri irohodu v mesto.je korakala naprej konjenica, nato godba, petem pehota, pred nami pa prestolonaslednik. Cel Prilep nam je prišel nasproti — možje. žene. otroci. Vse ulice so bile posute s cvetjem. Zvonovi so neprestano zvonili. Zenske z razpletenimi lasmi so padale na kolena, nam poljubo-vaLe noge in klicale:	»Rešitelji	naši, rešitelji
naši!« Plakali so starci, žene, otroci. Plakali smo tudi mi vojaki in rečem Vam, plakal je tudi naš prestolonaslednik. A bilo je še veliko lepše, a jaz ne morem vsega opisati. Samo to pravim: »Takrat sem še-le videl, zakaj smo se bojevali. Osrečili smo toliko naroda. Kaj je eno življenje proti sreči tolikega naroda. Samo. da bi kmalu ozdravil, da se lahko zopet vrnem v boj za osvoboditev svojih trpinov.
ČRNOGORSKO UČITELJSTVO NA BOJIŠČU.
S Cetinja se poroča: Črnogorski učitelji, kakor tudi njih neposredni šefi šolski nadzorniki, so vsi na bojnem polju, da tudi tu delujejo in se bore za svoj narod kot na prosvetnem po-lju. V raznih boiih je bilo mnogo ranjenih, kakor: šolski nadzornik Špadijev, pisatelj in pesnik; M. Strugar učitelj v pok., star in zaslužen učitelj; A. Acič, H. Filipovič, Gjuro Gjurišič. mlad, zelo priljubljen učitelj. Učitelj Lopičič je padel v prvi bitki pred Skadrom. Ta heroična požrtvovalnost črnogorskih učiteljev zasluži vso pohvalo, priznanje in spoštovanje, in dostojno je, da se zabileži v zgodovini boja našega naroda za osvoboditev.
KRALJ PETER PO BOLNICAH.
V	isti enostavni vojaški uniformi, v kateri je odšel kralj na bojišče, je šel tudi v Skoplje in v isti uniformi se je vrnil tudi v Belgrad. In sedaj obiskuje bolnišnice. K vsakemu bolniku pride, kakor primarij, ki mora vsakega pregledati. In z vsakim vojakom se razgovarja kakor star prijatelj. Vojaki ne pokažejo nobene utrujenosti, ampak mirno sprejemajo te posete kakor nekaj naravnega. Oči se jim zasvetijo, ko zagledajo svojega gospodarja »Čičo Pera«. Mirno se razgovarjajo ž njim o svoji domači hiši, o boju itd. Hvaliio svoje oficirje, a pri tem vedno nekako naivno povdarjajo: A, da bi ne bilo generala, ki je sestavil tak imeniten načrt, bi slabo prešli 1 In kralj jih vpraša: »Ali ste se bali, kaj ne!« — Vojaki se vzdignejo in glasno odgovore: »Srbin ne pozna strahu, čemu bi se bali, ko so v naši bližini grmeli naši topovi, da se je tresla zemlia pod našimi nogami!« A »Čiča Pera« vpraša dalje: »Ali bi šel zopet v voino!« In bolnik odgovori: »Bi, bogami. In tudi šel bom, ko ozdravim!« In kralju postane
milo. Z otroškim veseljem in nekako tajin-stveno nagne svojo glavo k bolniku in pravi: »A da bi vedel, kake čudeže smo izvršili pri Bitolju!« Vojakom se zaiskre oči, nekdo zastoka: »Škoda, da nismo sodelovali!« In kralj se hvali dalje: »Skoro vse topove smo vzeli Turčinu, znaš, da nimajo skoro nobenega. Vse je naše!« In raduje se kralj, raduje se navaden prostak: naše, naše! Kralj in prostak se veselita, kakor dva brata. Ranjenci hvalijo kralju zdravnike in strežnice. Zdravniki hvalijo ranjence in vsi so zadovoljni. Nekateri čifajo tudi časopise in zasledujejo »politiko« in hočeio malo politizirati s kraljem, da se informirajo, kaj vse bo dobila Srbiia in kaj ne. A kralj si mane roke, potipa polifičaria po ramenih in ga prekine: »Ne brigaj se brate, vse bo dobro!«
In obiski se ponavljajo dan za dnevom z isto prisrčnostjo. Kralj obdaruje vsakega in vsi so zadovohni. Nikomur ni žal žrtev. Vsakdo si misli: »Dosedaj ie bilo vse dobro, samo da se tudi dobro knt^n.«
PESEM SRBSKIH ČETAŠEV.
Srbski četaši, kakor znano nimajo nobenega stika z redno vojsko, ampak tvorijo nekako prostovoljsko legijo, ki pripravlja teren glavni armadi. Za te čete se ljudje nabiraio. Cetaš ali komitaš mora biti silno hiaber. vzdržljiv in močen človek; ti ljudje ne smejo poznati nobenega strahu. Razumljivo je, da morajo biti četaši tudi dobri strelci. Zanimivo je, da četaši ne poznajo, ne stalnega bivališča, ne redovne hrane. Izpostavljeni so v vojni mrazu, vetru, dežju in vsem drugim elementarnim nezgodam. Taborijo vedno pod milim nebom — v planini. Komitaš mora-^ozabiti na svojega očeta, mater, sestre, brate, ženo, otroke in vse drugo. Cetaš sme biti samo vojak in ničesar drugega. To najbolj dokazuje njih mila pesem v kateri četaši vprašujejo svojega vtjvodo:
»Je-li te je čas za tvojata majka,
Stojane, bre?
1 < Je-li je čas za tvojata 'juha.
^	Stojane,	bre?
Je-li te je čas za tvojata uleca,
Stojane, bre?
a vojvoda odgovarja:
»Mojata je majka šara planina,
drugovi, bre!
Mojata je ljuba brzometna puška,
drugovi, bre!
Mojata su djeca sitni patroni,
drugovi, bre!
SMRT KOSOVSKEGA MAŠČEVALCA.
»Riečki Novi List« prinaša sledeče pismo svojega belgrajskega dopisnika: Med prvimi, ki so poleteli, da se maščujejo za Kosovo in oslobode svoje brate od 500 letnega turškega suženjstva in albanskega klanja, ie bil mladi Srbin iz Mitroviče, Gjorgje Baraksadič, brivec na Reki v hiši srbske pravoslavne cerkvene občine. Baraksadič je bil znan na Reki kot pošten in marljiv obrtnik. Takoj ko je bil čas ugoden, je Baraksadič preplaval Savo in se javil srbski oblasti. Zahteval je. da ga uvrstijo med četaše. Hotel je biti četnik - komita. Z velikanskim navdušenjem je odšel v boj. Evo, kaj mi pripovedujejo njegovi tovariši iz če-taške čete vojvode Tankosiča, ki so se sedaj vsi vrnili v Belgrad, ker nimajo več posla, a so se še kljub temu javili za razpolago. Vprašal sem jih za Baraksadiča.
Ti vprašuješ za Baraksadiča iz Reke, kaj ne? Brate, on je slavno poginil v bitki pri Merdarju. Boril se je kakor lev. Bil je najhra-brejši med nami. Drago je plačal svoje življenje. Osvetil se je junaško. Taki so zelo redki, kakor je bil »brico« iz Reke.
Prosil sem jih. naj mi natančno povedo, kako se je to zgodilo. Odšli smo v neko gostilno. Četaši so bili še v svoji uniformi: navadno obleko s kapo na glavi, na kateri se blišči beli dvoglavi orel, na nogah opanke, brzostrelno puško, na levi strani kratke nože, preko ram celo vrsto redov patron, okolu pasa razven bomb (njih zadnje brambno orožje) samokres. Četudi je vse to zelo enostavno -- vendar so zelo impozantni in vlivajo strah v človeka.
»Boga mi, gospodine,« so mi pripovedovali »Brico« je bil junak; sam je ostal pri Merdarju, a mi smo se rešili. To je bilo še pet dni pred vojno napovedjo. Mi smo bili z delom naših čet nameščeni v neki utrdbi obmejne straže na mali višini, a nam nasproti par korakov naprej, je stala turška utrdba, ki je bila polna Albancev, a še desetkrat več jih ie bilo na pozicijah v bližini. Lepo smo se gledali in mogli bi se tudi razgovarjati. tako blizu spio si bili. Mi nismo imeli ukaza, naj napademo in zato smo čakali, četudi so nas Albanci neprestano izzivali. Ko so že prestopili našo mejo. se je prikazal naš starešina in jih pozval, naj se umaknejo. A starešina je dobil za odgovor: »Da vidiš. kako carska (turška) puška poka!« In pričeli so nanj streljati. V trenutku smo pričeli odgovarjati tudi mi, saj smo komaj čakali na to. Tekmovali smo med seboj, kdo bo postrelil več Albancev, ki se, četudi so padali, niso hoteli umikati. V streljanju je bil brivec mojster. Streljanje je trajalo dva dni. Silno mnogo Albancev smo postrelili. Situacija je postajala vedno bolj kritična. Zmanjkalo nam je hrane in muni-cije, a Albanci so se vedno bolj množili. Ze smo pričeli misliti na beg. a to ie bilo nemogoče. Da bi naša redna vojska smela streljati, bi bili rešeni, a vojna še ni bila napovedana. Tretji dan boja so Turki, ki so uvideli, da nas ne morejo ugonobiti s puškami, pripeljali velik top in nam popolnoma razdrli utrdbo. Ko se je utrdba zrušila, smo se pripravili na beg. Samo pet nas je ostalo. Konečno smo pobegnili tudi mi le Baraksadič se nikakor ni hotel umakniti. Rekel je, da ostane sam in da hoče pobiti še par Albancev, mi smo odšli. Kaj se je zgodilo pozneje, ne vemo. Trdnjavico so nam Turki popolnoma razrušili in zažgali. Nekateri govore, da je »brico« pobegnil in da so ga Albanci ubili, drugi pa govore, da ie poginil v utrdbi. Dva dni pozneje je bila napovedana vojna. Ko je naša vojska pregnala Albance in
zasedla razdrto utrdbo, smo našli v njej tri požgana trupla. Nismo mogli poznati niti enega. Čisto gotovo je, da je bilo med njimi tudi briv-čevo truplo, ker še sedaj ni o niem nobene vesti. Naš vojvoda je poslal par četnikov po bližnjih bolnišnicah, da povprašajo za brivca, a brez uspeha. Baraksadič je poginil junaško. Pred našimi očmi je pobil oziroma postrelil deset Turkov. Koliko jih je še potem, ko smo ga mi zapustili, ne vemo. Slava njegovemu spominu!
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteliske tiskarne« v Ljubljani.
Tržne cene v Ljubljani.
Teden k pot očilo od 29. nov. do 6 dec.
Cene v kronah
1 kg gove|ega mesa
^ a	»	•
1 .
1 1 1 1 1 1 1
I.	vrste	.	.
H.	,	.	.
.	Ul.	.	.	.
telečjega mesa....................
pražičjega mesa (svežega) .
, (prekajenega) koštrunovega mesa ....
masla.............................
masla surovega....................
masti prašičje
1 , slanine (špeha) sveže 1	, slanine prekajene .
1 , sala .....................
1	, čajnega masla . .
1	, margarinskega masla.
1 jajce ......................
1 liter mleka..................
1	.	,	posnetega	.
I	. smetane sladke. .
1	,	. kisle . .
1 kg medu .....................
I	piščanec ......
1 golob........................
1 raca ........................
gos
1 puran.............................
100	kg pšenične moke	št.	0
100	.	.	.	,	1
100	,	.	„	„	2
100	.	.	.	,	3
100	.	„	.	,	4
100	,	,	,	,	5
100	,	«	*	,	6
100	.	,	.	.	7
100 . . . 8 100 . koruzne moke. . . 100 , ajdove moke 1. vrste 100 .	.	H.	.
100 „ ržene moke . . .
1	1	fižola......................
1	„	gralia......................
1 „ leče 1	,,	kaše
1	„	ričeta ......
100 kg pšenice . . . ,
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
rži
ječmena . . . ovsa . . . . ajde .... prosa belega .
„ navadnega koruze . .	.
krompirja . . činkvantina , ,
SCIlfl . • • • • slame	. • • •
stelje ..... detelje .... Cena trdemu lesu za m8 . Cena mehkemu lesu za m8 Prašiči na klavnici . . .
od
1 80 l 60 1 50 1-80 2— 2-20
1-40 260
2-40 210 1 92 2--
1-92
3-20
2-20 —•10
20 — 08
•90
1-20
1-20
-•40
1-80
5-5'
35-80 35-40 34-80 34 10 33 20 32— 31— 28—
19-60 26-49-47—
-•28 —•36 —•40 -•28 -•26 23 21 20 50 23-50 23—
20— 20-50 • 6— 26—
7-50 5— H—
8— 9-50 8— 1-08
do
2—
1-80
1-70
2— 2-20 7-40
1-50
2-80 2-80 2-16
2-20 2— 3 80
—12
--22
—•10
W0
1-40 1-60
-•50
2-20 6—
-•40 — 40 —•48 —•30 -•28
24— 22—
21-50
25— 24—
22— 21-50
650
8—
6—
4—
8-SO 12—
9-1-50
Prodajalna
na dobrem in starem mestu se pod jako ugodnimi pogoji
odda v najem
pripravna za kako žensko osebo. — Vpraša naj se v »Prvi anončni pisarni*.
Proda se kompletna, še čisto nova
sobna oprava.
Proda in poizve se v gostilni nReinlnghaus", Spod. Slška št. 87.
S Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovjka Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Glavno zastopstvo dunajske dražbe
za pradbo centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kuriave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
Ak..
glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
Učenca
sprejme takoj
I. Wider, vrtnar v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
{g dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino no 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
03
■ —«i»t>
S—
CD
CC
«+-»
• mmm « mmm*
O
Od
CL
>co
as
s=
-O
Od
ca
o
QL
uliker ModicinsL
HTri *drw(niti raspifl
tovroSabenik,Siska
pri ljubljeni
“V o
rr>
CP
er
rs
rsj
oo-
CD
o
03 ’
CD »■14 03
CD
"S
03
m
JULIJA ŠTOR —M**«
' Prešernova trtica fttev. ft. največja zaloga noških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih Čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseli cenah.
Svoje zdravje
podkupliuiete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas le podjarmila moč navade, ker pilete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo. čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in pijte sladni ča), to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod
varstveno znamko Sladin.
Sladni čaj le originalen, priprost in nov v toliko, ker daie
kri, moč, zdravje,
zato se priporoča posebno tistim, ki se čutilo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose, Sanatose Biocitina. redilnih soli. mesnih ektrakt 1. t. d., ki le po obenem okusen in redilen zajtrk ali lužina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni Čal naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa !e nol toliko, kakor za kavo. Že tu le prihranek n? mleku in sladkoriu. Pri dolenčkih in otrokih kot ceno branilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri dolečih materah in dolkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dr. v-no. kar je notarielno potrjeno. Zavol četrt kg 60 vin Dob) se v vseh lekarnah, drogerijah, tud« pri trgovcih. Sladni čal ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v	*
lekarni Trnkoczy v Ljubljani
Kranjsko.
Poskusi zavoJ 70 vin., ki se nai vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczv. VIII. Josef-stSdterstrasse 25. III. Radetzkvplatz 4. V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3.
se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem. Društvo Ima namen izplačati velike podpore in velike posmrtnine svojim rednim članom. Čimveč je članov, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaju. Te vrste društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vzajemnosti za male prispevke članov, izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in
natančna pojasnila daie brezplačno
društvena pisarna v Ljubljani, Mesini trg štev. 13, I. nadstropje.
r
——
A
!! Sijajna zmaga !!
v damskih raglanih.
Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K.
Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek.
„AngIeško skladišče oblek“
VL Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J
Javna dražba.
Dne 16. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne bode na c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici na javni dražbi prodan hotel v Ukanci. Hotel stoji na najlepšem gorskem kraju in je poleti dobro obiskan.
Najnižji ponudek znaša 25.130 K, vadij pa 5026 K. Kupci se vabijo.