ERISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. nameravajo zdaj presekati irnsko bojno linijo na dvoje I s Hi i nr Cete Prodirajo direktno zahodno od Harkova v Ukra-'^»meriom, da presekajo vso nemško linijo, ki se razteza jfl*" proti jugu, na dvoje. Ruske čete na vozilih prodirajo ita 't0(lno °d Harkova in- so dospele že 83 milj od tega :bi jn p ruske kolone pa hite proti nemški bazi pri Vo-°ltavi. južnozahodno od Harkova. --- Ta pohod ruskih armad sliči 1 nišiio in niMnšiin ionemu' ki ga je izvedel Hitler , m PUSIOSIJO jleb 1941 Razlika je samo ta, — Jugoslovan-|da je prodiral Hitler takrat ! vlada v Vest d zgnanstvu je preje "i sk'uD. S° Čete hrvaških usta-iski^j J 2 nei«škimi in itali-fto \jno ®dlnicami prekoračile o v centralni Jugoslavi- kfi teh ajev vesti, je bila veči- 1 '2Pr, >n vasi aznili katere so ge- i P°rušena s topov- "ala ]em in zažgana, tako da sto K„Se Pusta Pogorišča. ki leži 83 milj Veno °d Zaereba' je bi" KVe> mošei' -avna P°sl°Pja' "Se ^ Je privatne hiše fltJien^ nitl kamen »i ostal h Whudo plJUcnico Včeraj Nco. rndon Poi-Očil v ceraJ je prišlo FJa c'z rezidence pre-pUrchnia, da ima ?S (jHre'i se je vedno za-lma samo katar, §faHi5 p°J'enjuje, toda t r ifiš**- Ch-ch- JHc^ T 31 ze en teden. ViCe s da bolnik največ Svn; tem' da venomer dol 'go cigaro. fell Na^knska aBombniku Ar ti-di lZ- Mrs. Molly *a Je najmanjša , ki ]e trijj zaposlena v vojni ' ^r fel+ je 4 čevlje in n„hta funtov. De-BlVfČjih ameriških. I2ni. ' Mrs. Crouch tiral besede Kalinina proti Harkovu, kjer je presekal rusko bojno linijo, dočim prodirajo Rusi proti zahodu z istim namenom. Na severni fronti zdaj Rusi nabijajo nemško postojanko pri Orlovu. Od treh straneh prijemljejo Rusi Nemce ter so na tem, da dobe v roke vso 400 milj dolgo železniško progo H a r k o v-Moskva. Orel leži v sredini te razdalje. Rusko poročilo trdi, da se je pričela zemlja na južni fronti že t a j a t i, vse od Azovskega morja do Harkova, kar bo precej oviralo rusko ofenzivo. -o- Turčija se ne bo mogla izogniti vojni New York.—Radio iz Turčije je naznanjal goVor predsednika turške republike, Ismet Inonu, ki je svaril narod, da je skoro izključeno, da bi se mogla Turčija izogniti vojni. Čudež je, da je mogla ostati Turčija toliko časa nevtralna. -o- Angleški kralj podari meč Stalingradu London.—Častni meč, katerega je ponudil angleški kralj Jurij mestu Stalingradu, bo s hvaležnostjo sprejet, je izjavil predsednik republike, Mihael Kalinin. Ta meč bo simbol tovarištva v orožju med angleškim in ruskim narodom, je govoril ruski radio, ki je kvo- Resta vrači je in hoteli bodo dobili do 50% manj živil Washington. — Urad za kontrolo cen je določil za restavracije, hotele in druge j.avne jedilnice od 40 do 50 odstotkov manj živil. To se pravi onih živil, ki bodo prišla pod racioniranje. Odredba stopi v veljavo 1. marca. S tem hoče vlada deti obiskovalce restavracij in hotelov na tisto stopinjo, kot so drugi ljudje, ki bodo dobili manj raznih živil v kantah. Urad je ukazal tudi manj kave in sladkorja za restavracije in hotele. Odredba bo zadela okrog 500,-000 javnih jedilnic po vsej deželi. Njih kvoto živeža se bo določilo po tem, koliko gostom so ser-virali v mesecu defcembru lanskega leta. Mnogo jih bo moralo zapreti vrata, ali pa servirati samo gotovemu številu gostov. -o- Vlada je določila mejo ceni solati in špinači Washington. — Urad za kontrolo cen je postavil maksimalno ceno solati in špinači par ur za-8tem, ko je določil, da se zniža restavrantom in hotelom živila v kantah za polovico. Začenši od danes naprej ne sme noben trgovec na drobno ali na debelo, nobena tržnica ali dobavitelji z dežele.— računati za svežo solato ali spinačo več, kot so računali zadnjih pfet dni. Farma rske cene pa direktno niso prizadete. Te cene ostanejo v veljavi za 60 dni. Potem pa smejo lokalni uradi za kontrolo cen po svoji m 2 oti- i s- Crouch tiral besecl£ Ml** Sinov-d katerih jih! Prihodnja acerj pri mari i to nekaj manjša mera sladkorja \ k> pri Sl.,. M>. nt A.' K of America V<*rai ; Za Produkcijo ^nui 150 Ut» Co M stavkar jem ^du °f America >jo dnUltlmat: ako se >4aone« zjutraj na Vl^matično odslov- bo v vojni in-i Gospodinje v Clevelandu bo-; do pri prihodnji sladkorni karti nekoliko prikrajšane. Za dibo 11 tednov bodo dobile namreč samo 5 funtov sladkorja. Dozdaj so ga dobile pol funta na teden za osebo. Sladkorna znamka št. 11, ki je veljavna do 15. marca, da še 3 funte sladkorja. Znamka št. 12, ki bo veljavna od 16. marca za nadaljnih enajst tednov/bo dala pa samo 5 funtov slad- Takrat bo gotovo vojne konec Pittsfield, Mass. — V tem mestu je ženska, ki si gotovo misli, da bo vojna trajala vsaj še dvajset let in se je temu primerno tnali založila s potrebnim. Ko seI je namreč registrirala za vojno karto št. 2, je navedla na deklaraciji, da ima doma 1000 kant raznih živil. Uradniki so izračunali, da ne more dobiti nobenih kuponov za racioniranje do leta I960. Nemci se umikajo čez sedlo v Tuniziji Sužnost ali krogla, to ! je zdaj na izbiro našim ljudem v domovini i | Kot poroča United Press, je Nemčija opustila svojo metodo, ; da bi z nagovarjanjem nabirala delavce za nemško industrijo po | Jugoslaviji, Holandskem in Nor-j veškem. Zdaj je pričela peti drugo pesem in sicer imajo na izbiro moški in ženske v tistih državah samo dvoje: da se ali prodajo v sužnost nemški industriji, ali pa bodo nemške oblasti ravnale ž njimi kot s saboterji, kar ' pomeni smrt. i Pa ta program Nemčija ni sa- Hitler trdi, da imajo zavezniki še dolgo pot * do končne zmage London. — Naciji so včeraj praznovali 23-letnico svoje moči na vladi. Voditelji so se j ™a povedala ljudem, ampak so zbrali kot vsako leto, tudi letos naznanili njeni kvizlingi. V v Monakovem. Hitler ni bil! Jugoslaviji je prevzel to "delo" general Milan Nedič, ki je ukazal, da bodo mobilizirane za delo navzoč, pač pa je prečital državni tajnik Esser njegovo poslanico nazijski stranki. V tej poslanici se je Hitler opravičil, da ne more biti navzoč, ker ga dolžnost kliče, da je pri svoji armadi na ruski fronti, "kjer se bo odločila uso- Nemci so ustrelili alzaške vse osebe, moški in ženske, v starosti med 18 in 35 leti. 70 odstotkov teh bo poslanih v Nemčijo na prisilno delo. -o- da Nemčije in tudi usoda Evrope. Hitler je pouqarjal, da če sovražniki Nemčije mislijo, da jo imajo skoro na tleh, da bodo zelo razočarani, ke£ nemški narod bo zdaj pokazal svojo ener-žjjo.ija tak.n^fiU),je še dozdaj nihče ni v kaki vojni. "V času, ko se zahteva velike žrtve od nas, tudi mi ne bomo prizanašali življenju drugih." Kaj je mislil Hitler s temi vzel njih a j,| dezerterje Bern, Švica. — Nemške oblasti so ukazale ustreliti 13 mladih Alzačanov, ki so hoteli zbežati v Švico, da se izognejo vojaški službi v nemški armadi. Na švicarski meji je prišlo do boja med begunci in nemško stražo. V tem boju so bili ubiti trije Alzačani in en nemški stražnik. -o- j Vojaštvo duši nemire v Milanu i London.—Reuterjeva agentu-!ra poroča, da so bile poklicane j čete na pomoč, da zaduše re-1 volte italijanskih delavcev v j tovarni Fiat. Delavci so de-'monstrirali za mir. ! !z raznih naselbin East Palestine, O. — Pred donu ni prejela iz Moskve nobev dnevi je tukaj umrla Apolonija ne note, ki bi vsebovala sovjetski j Tušar, stara 77 let in doma iz protest o baje nepravilnem raV- p0ljan nad škofjo Loko, ena iz nanju in postopanju generala med prvih slovenskih naseljen-Draže Mihajloviča — vest, kate- cev v tej naselbini. Bila je turo je natisnil londonski list "Dai-j j^j 51 iet. Zapušča pet sinov. ly Herald." j Johnstown, Pa. — Pred nekaj United Press izjavlja tudi, da dnevi je tukaj umrl John R. se je predstavnik ruske agentu- Krajnovič, župnik srbske pravo-re Tass v Londonu izrazil, da mu ' siaVne cerkve, ki je bil dobro po-število francoske mladine v nem-; je o tej stvari znano le to, kar je znan tudi med Slovenci. Star je Osiška ofenziva se je spremenila v pravcati poraz. Ameriška letala in topništvo razbijajo umikajoče Nemce. Ameriški fantje so za petami Nemcem in Italijanom. ITALIJANI IMAJO V ŽEPU BELE ROBCE ZA VSAK SLUČAJ Associated Press poroča sinoči vesti iz Tunizije, ki zatrjujejo, da se glavna Rommelova armada umiče nazaj čez'sedlo Kasse-rinee. Rommel je pustil sama zadnjo stražo pred vhodom v pre-iaz, da bo zadrževala napade zavezniških armad. S tem je osiška ofenziva v bližini alžirske meje zlomljena in se je spremenila v velikansk poraz osišča. Osiški tanki se umičejo preko sedla pod silnim ognjem zavezniških topov in letal. Od 50 milj, ki jih je pridobil preudarnosit te cene zvišati, v!besedami, ni znano. Morda je torek je vlada postavila tudi!cikal na kako skrivno orožje, maksimalno ceno korenju, Zelj-,m0rda strupeni plin, ali kaj. n3tim glavam, fižolu, grahu in paradižnikom. -o- Vatikan je občutno udaril osišče New York. — Urad za vojne informacije naznanja, da ima v rokah radijsko naznanilo v francoskem jeziku iz Vatikana, ki zatrjuje, da katoliška Cerkev ne bo nikdar priznala vlado, ki sloni na prisilnem delu in na odredbah, ki razdirajo družinsko življenje. Vatikan je s tem udaril francosko Lavalovo vlado, ki je odredila, da se pošlje izdatno Zanikajo prejem note iz Moskve United Press prinaša danes vest iz Londona, da je predstavnik jugoslovanske vlade izjavil, da jugoslovanska vlada v Lon- Rommel v enajstih dneh, jih je dal nazaj že 14 prvi dan umika. Obenem pa prihajajo poročila, da "je osma angleška armada v južni Tuniziji pripravljena, da udari na osišče. Zavezniki so ustavili Rommo-love čete samo tri milje pred ciljem, pri Thala. V torek zjutraj so se začele osiške čete umikati nazaj. Neko poročilo pripoveduje, da ima vsak italijanski vojak v žepu bel robec. Kakohitro zagledajo Italijani ameriške fante, vzamejo robce iz žepa in mahajo ž njimi, v znamenje, da se želijo podati. Tako je smeje pripovedoval nek italijanski ujetnik. Francozi so obkolili en italijanski bataljQn, obstoječ iz 1,000 mož,severno od sedla Kasserine. Zmagoslavne ameriške čete, katere krijejo bombniki, so se pognale preko planjave Hatab in v smeri sedla Kasserine, zasledujoč nemške pancerske edinice in izbrano italijansko pehoto. To so prav tiste ameriške čete, ki so se morale umakniti pred številnejšim sovražnikom iz postojank Si-di Bouzid in Sbeitla. Amerikan-ci so Nemce ustavili in jih po hudem boju obrnili nazaj. Zdaj jih pode do kraja, odkoder so Nemci pričeli z ofenzivo. -o- ško vojno industrijo. 1 čital v "Daily Herald"-u. «s »a Ja obratova-' korja.. Torej pol funta manj ' na osebo v dobi 11 tednov. ?°MBNIK JE LETEL BREZ ,00° MILJ NAPREJ ,>žtQ ii? M 'j 1/ v, 4v Oji___ v nri-- ]užne Flo-^uar- Je bil° Ameriko. Na i »0s*dka « mož, je tovora. ww61 že kakih 80 k> 2apazil- da j CSiRnarobe' ;.?-°00 č(JV?mbnik je že ' ev'Jev na 5,300 SO metati da bi ga je nakar je pi- Vv naZaj Proti V* 4a e!Posadki, naj PWidoe.2e ra*unal, da 'Je ukazal vsem, naj skočijo iz letala s parašuti. Sam je pa naravnal avtomatično krmilo ven proti odprtem morju, kjer naj pade bombnik brez vsake škode, nato pa je tudi sam skočil. Posadka je padla v vodo pri obrežju in se vsa rešila, razen dveh, ki jih pogrešajo. Drugi dan popoldne so pa mehiške oblasti poročale, da je nek ameriški bombnik treščil v gorovju v severni Mehiki. Ko so čez več dni prišli do ostankov bombnika, so videli, da je bil prav ta, ki ga je posadka zapustila nad Florido. Torej je samcat napravil nad 2,000 zračne poti, predno je treščil v mehiško gorovje. Naši vojaki ■a na John Dobnikar pošilja pozdrave od nekje s Pacifika. Služi pri mornarici in je bil pred enim mesecem povišan v "Warrant Officer." Njegov brat Frank pa služi pri mornarici nekje na Atlantiku. Oba sta sinova Mrs. Dobnikar iz 15722 Holmes Ave. M * * Ludwig Laurie, najmlajši sin Mr. in Mrs. Anton Laurie iz 15717 Saranac Rd. je odšel v pondeljek v službo Strica Sama Vso srečo in pa zdrav povratek. n m m Na 10 dnevni dopust je prišel korporal Joseph L. Brodnik, sin Mr. in Mrs. Joe Brodnik iz 18611 Muskoka Ave. Nazaj se bo vrnil v pondeljek. Njegov naslov je: Cpl. Joseph L. Brodnik, Hdqts. Sqd. Brks. 52, M. A. D., N. A. S., Jacksonville, Fla. m n P* John Lach iz 1255 E. 61. St., ki je bil nekje na pacifičnih otokih, je bil poslan nazaj v Ameriko zaradi zdravja. Sicer ni bil ranjen v bitki, ampak se je na nogi nekaj ponesrečil in ker je tukaj boljša zdravniška pomoč, so ga poslali semkaj. Njegov sedanji naslov je: Corp. John Lach, Moore General Hospital, Ward 310, Swannanoa, North Carolina. Dobremu fantu želimo, da bi se mu kmalu povrnilo ljubo zdravje. bil 62 let. Zadnje mesece je bil zelo aktiven v jugoslovanskih političnih krčgih in bil je nasprotnik gibanja za Veliko Srbijo med svojimi rojaki. Ironwood, Mich. — štirideset mil jod tukaj v Wisconsinu je pred dnevi zgorela hiša Jos Adamu mlajšemu, ko je bil na delu v rudniku. Njegova žena je bila sama doma in imela je opravek pri živini v hlevu, ko je nastal ogenj v hiši. Le s težavo je rešila troje malih otrok.' Hiša je zgorela do tal z vso premičnino vred, tudi nekaj denarja je zgorelo. Milwaukee. — Dne 14. t. m je umrl Jos. Komar, star 26 let in rojen tukaj. — V W. Allisu je umrla Gertrude Herga, stara 72 let in doma od nekod na Spod njem štajerskem. V Ameriki je bila 38 let in tukaj zapušča tri brate in sestro. — Istotam je 9 febr. umrla Mary J. Wamberger stara 74 let in Nov grob V Lakeside bolnišnici je umrl Anton Batič, stanujoč na 661 E. 159. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Več plače za delavke 57 uslužbenk pri Gabriel Co. na 1407 E. 40. St. je dobilo od 7i/i,c do 10c priboljška pri mezdi na uro. Izboljšanje je odobril lokalni vojni delavski odbor. Časi, ko so delodajalci izbirali delavce, so proč Dr. W. P. Edmunds, ki v Clevelandu načel ju je uradu za delovno silo, je včeraj posvaril industrijo, naj pri najemanju novih delavcev, pozabi na starost. To svarijo velja onim tovarnarjem, ki se branijo vzeti na delo moške, ki so stari nad 50 in ženske, ki so stare nad 40 let. "Mi zdaj ne najemamo igralcev za filmsko industrijo, ampak delavce za vojno industrijo," je rekel Edmunds. Povedal je, da so'pričeli v Euclidu čekirati najemanje delavcev. Našli so več slučajev, kjer so ženske pri 40 let tožile, da bi šle rade delat,, pa jfh ne vzamejo, ker da so prestare. "Časi, ko smo izbirali delavce po svoji volji, so minili," je svaril dr. Edmunds. --—o- 70,000 novih očetov bo kmalu v armadi Washington. — Vladni otroški urad zatrjuje, da bo v teku prihodnjih šestih mesecev najmanj 70,000 novih očetov v armadi. To so vojaki, ki so se poročili ravno pred vstopom v armado, ali pa kmalu potem in katerih žene zdaj pričakujejo veselega dogodka. -o- Tretja obletnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John Novakom v spomin 3. obletnice njegove smrti. Lastninski davek Okrajni avditor Zangerle naznanja, da morajo biti plačani davki na osebno lastnino, premično in nepremično, do 10. aprila. DEMONSTRACIJA SIGNALOV ZA SLUČAJ ZRAČNIH NAPADOV NA MESTO William Stinchcomb, direktor ( za demonstracijo prihodnji pe- 'tek). Ta signal imenujejo "plavi" signal. Temu bo sledil "rdeči" signal, za civilno obrambo v Cuyahoga okraju, naznanja, da bo v petek 26. februarja ob sedmih zvečer poskusna demonstracija novih svarilnih siren. Te sirene bodo pri katerem bodo tulile sirene in opozarjale ljudi na nevarnost, kadar bi se bližala sovražna letala. Te nove vrste signali bodo potem prvič delovali pri zatemnitvi 4. marca, ki bo izvršeno za vso severno Ohio. Novi signali za zračne napade so sledeči: Kadar bodo tulile sirene, zračni rogovi in tovarniške piščali dve minuti nepretrgoma, morajo biti pogasnjene vse luči v hišah in poslopjih, razen v vojnih industrijah. Toda ljudje na na -k------ — —t 1 . . .. Ameriki je bila 30 let in zapu- niča, ki pa morajo imeti prizga- rojena v Kapeli I cesti lahko gredo naprej in isto . Spodnjem štajerskem. V tako avtomobili in ulična želez- naznanili s tem, da bodo prižgali piščali z višajočim in padajočim glasom. To bo pomenilo, da morajo vsi pešci s cest, cestne signalne luči morajo ugasniti, avtomobili morajo zapeljati h kraju ceste in ugasniti luči, vozovi ulične železnice morajo ustaviti in ugasniti luči, v vseh tovarnah morajo ugasniti luč*. Temu "rdečemu" signalu bo sledil zopet "plavi" signal, ko se vse vrne zopet v stanje kot pri prvem plavem signalu. Da je zopet "vse varno" bodo šča moža in sina. ne samo male luči. (To ne velja ulične svetilke in naznanjeno bo to tudi po radiju. ■H "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DKBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dolly exceot Sundays arid Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.i»C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto »6.50, pol leta »3.50, četrt leta »2.00 Posamezna Številka 3c________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada »6,50 per year. Cleveland by mall »7.50 per year U. S. and Canada »3.50 for 6 months. Cleveland by mall »4.00 for 6 months U. S. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier »6.50 per year, »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months _Single copies 3c________ Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878,_____________ No. 47 Thur., Feb. 25, 1943 j BESEDA IZ NARODA Društvo Danica št. 11SDZ Obnovitev srednje - evropskih držav Dr. Beneš, predsednik Čehoslovaške, je podal svoje mnenje z ozirom na obnovitev srednje-evropskih držav. V naslednjem prinašamo njegove glavne misli, kakor nam jih je poslal Jugoslovanski informacijski center: Češki državnik, ki zdaj že drugič v izgnanstvu deluje za osvoboditev svojega naroda, je uverjen, da zgodovina do-zdaj še nikdar ni nudila srednje — in vzhodno-evropskim narodom tako ugodne prilike za energično in končno veljavno rešitev narodnostnih problemov; Hitler je s pokolji in gospodarsko zmešnjavo ustvaril v teh predelih Evrope popolni kaos in s tem tudi možnost preureditve. Načrt dr. Beneša, za katerega skuša pridobiti zedinje-ne narode, ki naj bi ga začeli uresničevati še pred koncem vojne, sloni na naslednjih štirih točkah: 1. Obnovitev neodvisnih držav v centralni in vzhodni Evropi; določitev provizornih meja, katere je treba pripraviti pravočasno in jih vključiti v pogoje premirja, ki bodo predloženi osišču. 2. Priznanje, da bo potrebno dve ali tri leta trajajoče premirje, doba, v kateri bo storjeno vse potrebno za končno veljavno ureditev o priliki mirovne konference. 3. Izmena manjšinskih skupin v cilju, da se permanentno reši ta vir mednarodnih sporov.. Ko bo ta izmena končana, bo treba priznati onim manjšinam, ki bodo še preostale, popolno enakopravnost z ostalim prebivalstvom. 4. Ko bo ta sporazum izveden, bo treba ustanoviti v vzhodni Evropi federacijo ali pa skupnost homogenih držav. Ti predlogi so velike važnosti že zaradi prestriža, katerega uživa predsednik Beneš tako v Londonu, kakor v Moskvi in Washingtonu. Treba je seveda resnici na ljubo priznati, da se nahajajo med zedinjenimi narodi tudi taki, ki so tem .predlogom nasprotni. Pred vsem so tu Poljaki, ki bi raje videli, da se ustanovi najprej federacijo in se šele potem rešuje detajlne probleme. Oni, ki so mnenja dr. Beneša, pa se v sedanjem položaju nočejo vezati, ker mislijo, da bodo morale nekatere države reševati z Rusijo svoje posebne probleme in nikakor nočejrt, da bi se jih zamešalo v spore, ki bi se iz tega mogli razviti. Dr. Beneš je izjavil: "Moje mnenje je, da je treba zdaj radikalno in končno veljavno razrešiti vsa manjšinska vprašanja v centralni in vzhodni Evropi. Dvoje možnosti imamo za to in sicer: prvič — združiti vse srednje-evropske nai;x)de v eno ali dve veliki federaciji. Oni, ki podpirajo to idejo, trde, da bodo v tem slučaju manjšinska vprašanja izgubila svojo ostrino. "Druga skupina pa trdi, da ne bo mogoče ustvariti federacij ali skupnosti držav, dokler manjšinska in obmejna vprašanja niso popolnoma rešena. "Vsi poskusi, ki so sloneli na prvi metodi, so se dozdaj ponesrečili. Jaz sam sem poskušal delovati v tej smeri z Malo Antanto, toda Madžarska se ravno radi manjšinskih vprašanj in zaradi meje ni nikdar hotela pridružiti. "Druge metode pa nismo še nikdar preiskusili. Ustanovljene so bile neodvisne države, toda manjšinski problemi niso bili nikdar rešeni, tako da sta Nemčija in Madžarska uporabili svoje manjšine kot petokolonaše. Mislim, da bomo naleteli na velike težave v vprašanju obširnih konfederacij ali državnih skupnosti, ako prej vseh minoritetnih in obmejnih problemov ne razrešimo. Uničenja, katera je Hitlerjev novi red izvedel z gospodarskim izropanjem in osiro-mašenjem narodov, strašno materijalno in fizično trpljenje ljudstev v centralni in vzhodni Evropi, vse to je ustvarilo položaj, v katerem predlagana ureditev niti od daleč ne bo tako težka, kakor bi bila sicer. "Kako jo izvesti, o tem bomo govorili, kadar se bodo zedinjeni narodi načelno odločili. Nikdar ne bomo mogli razmejiti srednje Evrope popolnoma točno v smislu-jezikovnih mej. Nekaj manjšin bo vedno ostalo. Toda dober cel teh bi bilo treba odposlati v njihovo narodno državo. V bodočnosti bi moralo biti nemogoče, da pride v Evropi do posebnih manjšinskih pogodb ali posebnih zakonov, ki bi predstavljali izjemno stanje in tako uvedli za čas krize in vojne mogočne pete kolone, kakor se je to godilo v sedanji vojni. Narodnostne pravice morajo temeljiti izključno le na človeških pravicah, kakor na primer v Ameriških zedinje-nih državah. "Pogoje premirja za sovražnike je treba pravočasno pripraviti. Manjše dežele morajo vedeti v naprej, kakšne bodo njihove začasne meje; tako bodo mogle organizirati svoje življenje takoj do premirju, sicer bi zopet nastal kaos. Potrebovali bomo dve ali tri leta, da najdemo končno veljavno urediteV, ki bo služila mirovni konferenci." Meseca januarja je poteklo 30 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo Danica št. 11 Slovenske dobrodelne zveze. Članice, ki so bile prisotne pri prvi seji društva, ki se je vršila, dne 30. januarja, 1913, so bile sledeče: Antonija Turk, Terezija Petkovšek, Rozi Kleš-nik, Ivana Jeršan, Ana Stepič, Mary Modic, Frances Hudover-nik, Ivana Arko, Frances Turk, Ana Blatnik, Frances Simon-čič, Mary Laurič in »Aria Te-kaučič. Prva seja se je vršila v Grdi-novi dvorani, na kateri so bile izvoljene sledeče odbornice: predsednica Ana Blatnik, tajnica Ivana Jeršan, blagajničar-ka Mrs. Turk. Na drugi seji je pristopilo lepo število novih članic in predsednica, Mrs. Ana Blatnik, se je odpovedala uradu in na njeno mesto je bila izvoljena Mrs. Agnes Zalokar. Mrs. Blatnik je pa prevzela urad blagajni-čarke. Od članic, ki so pristopile k društvu leta 1913 in v začetku leta 1914 so med nami še sledeče sestre: Ana Bon-ča, Uršula Sprajc, Fani Lipoid Frances Debeljak, Mary Jalen, Mary Modic, Frances Lupšina, Johanna Stefančič in Frances Zakrajšek. Mrs. Frances Zakrajšek Najmanjšo certifikat številko pri društvu Danica ima sestra Frances Zakrajšek, 1083 Addison Road, ki je 331. Na drugi konvenciji SDZ, ki se je vršila meseca oktobra 1913, sta zastopali društvo Mrs. Frances Lausche in Frances Simončič. Značilnost pri društvu je dan seje, ki je drugi torek v mesecu še od leta 1914. Društvo zboruje v SNDomu soba št. 3, odkar so na razpolago dvorane za seje. Predsednice društva Danica od ustanovitve do leta 1943 so bile: Ana Blatnik, Agnes Zalokar, Katarina Eržen, Frances Zakrajšek, Jennie Stupar, Katherine Kogoj, Josephine Grdina in Albina Novak. Tajnice so bile: Ivana Jeršan, Frances Hudovernik, Albina Novak, Julia Zakrajšek, Frances Zakrajšek in v letu 1943 je izvoljena Frances Ko-drič. Blagajničarke so bile: Mrs. Turk, Ana Blatnik, Emma Drobnič, Mary Zabukovec, Albina Novak, Mary Zupančič in Julia Zakrajšek. Zapisnikarice: A. Turk, Mary Drčar, Ivanka Strniša, Mary Campa, Julia Zakrajšek, Frances Zakrajšek, Mary Zabukovec, Pauline Dolgan, May-me Augustine in Emma Drobnič. Odbornice v tem letu so: predsednica Albina Novak, podpredsednica Margaret njeno tudi SNDomu, kjer imamo lepo število delnic in tudi sedaj v te)h časih, ko se prosi za pomoč Ameriki, je društvo dalo svoje premoženje v vojne bonde. Vsak društvenik dobro ve, da je uspeh odvisen od sodelovanja članstva in pri društvu Danica so članice pokazale svojo dobro voljo s svojim složnim delovanjem, kar je prineslo lepe uspehe vsa leta. Lepa hvala! Vsem preminulim članicam pa naj bo Bog dober plačnik! Največja prireditev društva se je vršila meseca septembra 1930, ko je bila blagoslovljena društvena zastava. Takrat je bilo pridobljenih lepo število članic, ki so še danes zveste društvu. Boter zastavi je bil sedanji glavni tajnik Mr. John Gornik, ki je bil tista leta glavni predsednik SDZ, botra je pa bila pojžrtvovalna Mrs. Mary Makovec. Ob gotovih važnejših obletnicah so se vršile tudi lepe proslave in najlepša od vseh je bila proslava 25. jubileja, ki se je vršila 6. februarja, 1938. Takrat smo že mislile na obširno praznovanje 30 letnice, ampak razmere oziroma racioniranje potrebščin nam je prekrižalo načrte. Toda vseeno so se agil-ne članice zavzele, da bomo pa plesali in se po domače zabavali v soboto 27. februarja v avditoriju SNDoma. Igral bo Peconov orkester in postregle bomo s čemer bo pač mogoče. Vljudno ste vabljeni na poset! Za odbor: Albina Novak, predsednica. --T—o- Nov slovenski zdravnik rekam prav iskrene čestitke. Vem, da je bila trnjeva Vaša 20 letna šola. Pa prestali ste tudi to in sedaj se Vam obeta in bliža boljša bodočnost. Da bi bile že skoro uslišane naše mile prošnje in molitve, da bi bilo že skoro konec tega svetovnega klanja in da bi se naši sinovi vrnili domov. Vam g. zdravnik pa želim, da ko se povrnete zopet domov med svoje prijatelje, tedaj pa odprite svoj urad med nami.- Saj ga ni vzvišene j šega poklica kot je zdravniški in duhovniški. Zdravniki nam zdrave naše telo, kadar je bolno in duhovniki pa naše duše, kadar potrebujejo dušno zdravljenje. Konnčo pa tudi iskrene čestitke Jeričevim, da se je vaš sin in brat povzpel do tako vzvišenega poklica kot je zdravniški. Vsi smo ponosni na vas. J. Resnik. Mnogokrat čitamo v naši priljubljeni Ameriški Domovini, da je ta ali oni naših dija kov dovršil svoje študije in postal zdravnik, advokat ali kaj drugega. To se največkrat ču-je tam doli iz St. Clairja. To pa menda zato, ker tam doli živi največ Slovencev. Sedaj pa je taka čast doletela tudi naš Newburgh. V petek bo graduiral za doktorja vsega zdravilstva Mr. William Henrik Jerič, sin pokojnega Ignac Jeriča, ki je u/mi 9. januarja 1929. Njegova mati Mrs. Theresa, sedaj poročena Rangus, vzorno vodi grocerijsko trgovino in mesnico na 3583 E. 81 St. Mladi zdravnik je dobil prvo šolsko izobrazbo v farni šoli. Ko je tukaj dokončal osmi razred, se je vpisal v South Heights višjo šolo, kamor je pohajal dve leti. Potem je dve leti pohajal v Cathedral Latin višjo šolo, potem štiri leta na Ohio univerzo in zadnja leta kjer je tudi skočal svoje študije pa je pclhajal na Western Reserve univerzo, kjer bo v petek postal doktor vsega zdravilstva. Takoj po graduaciji pa odide v službo - Strica Sama kot zdravnik. Pri vojakih so že trije njegovi bratje; brat Laddie je pri letalskem oddelku v Floridi, Victor pri radio oddelku v Louisiani, Frank pa pohaja v vojaško šolo in že narednik. Klaus, tajnica Frances Kod- Tako bodo sedaj Jeričevi imeli rič, blagajničarka Julia Zakrajšek, zapisnikarica Emma Drobnič, nadzornice Josephine Centa in Josephine Trunk. Društvo Danica ima zabeleženo v svojem zapisniku, da je že od početka bilo eno izmed narodno zavednih društev, ki je bilo vselej pripravljeno sodelovati za napredek naroda in SDZ. Tudi v dobrodelne namene se je društvo vedno lepo odzvalo ter nudilo gmotno in moralno pomoč. Imovina društva kaže, da je bilo društvo naklo- že kar štiri sinove v službi Stri ca Sama. Od šestih otrok je ena hčerka Ida že poročena in tako bo doma pri materi ostala še samo hčerka Anica. Gotovo je veliko skrbi za ljubečeno materino srce, ko ji od lepega števila otrok ostane doma sama še ena. Zanimivo pa je tudi to, da so Jeričevi že 30 let naročniki Ameriške Domovine. Tudi k temu jubileju iskrene čestitke Jeričevim. Vam gospod zdravnik pa iz- K izplačilu dividende Hubbard Rd. — No, toliko časa sem drezal, da so nam končno le povedali račun tudi o naši zmrzlini. Tako je tudi prav, da bomo tudi mi, ki smo nosili notri denar, vedeli kako in kaj je s stvarjo in ne samo oni, katerim smo bili denar zaupali, da so ga hranili za nas. Natančno so nam povedali tudi, koliko so nam že izplačali in mi pa sedaj tudi vemo, koliko je še za dobit, da bo zneslo 100% izplačilo. Če nam bodo dali polnih 100 r/c pa bomo gotovo zadovoljni in za ves trud, ki. so ga imeli z našim denarjem, ko so ga hranili toliko let, da ni prišel v slabe roke, bi jaz predlagal, da naj si obdrže pa obresti, če. že ni drugače. Saj menda tako skopi tudi nismo, da bi jim tega na privoščili. Povedali pa nam niso, koliko še dolgujejo vlagateljem; no, pa saj to nas tudi ne briga, glavno je, da dobimo mi svoje in vsako drugo "kikanje" je tudi nepotrebno. Prepričan sem, da bodo tu,di drugi vlagatelji zadovoljni s tem predlogom. Skoro bi rekel, da na en način je tudi prav, da nismo dobili denarja prej, ker bi ga bili do sedaj že porabili in ker so pa danes boljši časi in ljudje več zaslužijo, zato tudi ne potrebujejo tega denarja in ga lahko kar takoj vlože na novo banko mesto da bi ga drugam nesli. Saj vemo, da je naša slovenska banka prav toliko zanesljiva, kot so vse druge v tem oziru. Torej bo dobro in koristno za ves slovenski narod, če podpiramo svoj lastni denarni zavod mesto tujih, ker s tem si bo narod dobil boljši ugled in sam sebi pomaga. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. Civilna ekonomija postaje tesna Sestanek voditeljey Združenih narodov |v Gasablanci in njihova zaobljuba, da zavezniki ne sprejjnejo od osišča drugih pogojev razun brezpogojno kapitulacijo, poudarja važnost vsakega napora na domači fronti, ako naj dosežemo tako popolnb in nedvomljivo zmago. To pomenja, da civilno prebivalstvo mora v vsakem pogledu napenjati vse svoje sile, da bo vredno naporov in činov naših borcev«—s tem, da prihranjamo gumi j in kovine, da smo varčni z onimi jedili in kurivi, ki jh je premalo, da posvečamo vse svoje moči vsakemu' delu, ki direktno prispeva k vojnemu programu in da mirodušno ostajamo brez onih stvari — blaga in postrežbe —, ki se ne ujemajo s pravo ekonomijo za časa vojne. Tekom 1. 1943 bo količina Danes se registrirajo črke L-R Izpolnite in nesite s seboj v šolo, kjer se registrirali. Form Approved. Budget Bureau No. OPA Form No. R-1301 UNITED STATES OF AMERICA OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION One copy of this Declaration ,rr filed with the Office of Price Adn»" tion by each person applying J° j i Ration Book Two for the members j, family unit, and by each person . • not a member of a family unit; the site designated. Coupons will * ________look ducted for excess supplies of 'k® Ufi listed below according to the 8C" (Signature of ,„t) authorize" •'» (Addre«9 (City and 'id blaga in postrežbe, ki bo na raz- dolar bi bil vre d«" polago vsem ljudem v Združenih državah, mnogo manjša, kot je bila 1. 1942 in ceni se, da bi se lahko še zmanjšala za dodatnih 23 odstotkov predno pademo na ono višino, ki predstavlja minimalne potrebščine civilnega življenja. Vendarlelše ob taki minimalni višini bi uživali mnogo višji standard živeža, udobnosti in postrežb, kot obstoja v drugih deželah, ki so v vojni. Stalno zmanjšanje blaga in postrežb za civilno prebivalstvo z znatno višjim narodnim dohodkom, ki tekom letošnjega leta bržkone preseže 125 bilijonov dolarjev, povečuje pritisk na .cene za vsakovrstne stvari, kajti na eni strani pa imamo manj stvari, z» katere bi mogli trositi svoj denar. Povprečni konsument v tej deželi je lani vsled kontrole cen pri-ihranil zadosti, da je prišted-nja za poedino družino znašala povprečno $140, in ako se cene držijo, bo znašala letos ,$400. Da ni omejitev cen za živež, oblačila .nejemnine in dru- manj in vsi bi bili.znatno V' strošk; N se u 81 ka % da > 1% h, le Po II V dik St ečJ1' si Treba civilnih delavk Urad za civi jlfl" m (Office of Civilia% novo V neki pr°vi^V( skem je običaj, ka kakega zakon-.^ 1 j ah na v tistem ^ mož zlomi žlic° I Torej žlica »a iz hiše. ,/J Ta navada dveh točkah. za izdelovalce 2 ^(f za narod, ker vokatov. . N .Ker je to ' . upam, da mi 11 ^ 5'1 vetniki te pripolT1 ge potrebščine, naš kupovalni merili. Dekleta in žene! Za boljše pomladanske STERLING ^ direktno iz tovarne, po veliko nižji11 drugje in za zanesljivo in točno P°s s zaupanjem na • BENNO B . leust Pj °1q v -t K % si y i % \ Si 'i pO) \ s ENdicott 3426 ali 8506. 103* M Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite f^SjpK/ zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, na^-^ »o K rsof O* ** ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. ^ idilo JLkapitan žele1' ni bila i, brž" Malajca zdaj 7° d°bre volje' zdaj krik t Snala nekak°v ču-oben' je bil vsemu bolJ Plaval!6^ Petju' potem ene ladije d0 z°Pet nazaj, in ko sta ^ dela naveličala, vr- :oPet v prejšnJe mesto ste? Vl roke sladnosti Precej nico- Da sta bila "«lasili'iana' raz°deval je upaj 1 knk' sicer ne bi se' bi i„>,kaj takega početi, izdala svoje za- - h Uv'aja Z6 trpel° do večera ^ if bila še vedno na inVeSPitana jeto jako dva ,?rat Je želel, da bi "Ti so namenjeni na daljen rop," pravi kapitan, ko so zginile tudi slednje ladije spred oči, "sicer ne bi se jih bila zbra- Domača fronta (Nadaljevanje z 2 strani) stovoljne delavce, da se izvrši vojni program na domači fronti. Novi prostovoljci se bodo re-krutirali, da služijo kot "Block Leaders," kakor tudi na takih poljih, kot so prihranjanje ma-terijalov, konservacija, podhra- lavnicah za obroče. Pojdite tja'med 45 in 65 let, ko so se regi-takoj in dajte pregledati svoje strirali Ho i«4SoptV?fnika 'skora-i Ce]j • Lakati v goščavi Prijetn7ji dan ni bilo hočeš ' Pa ka-i sta ho-ftJenm' !10ceš, moraš! niad, eVu je nagloma čisto J noč- Nebo je bi-• ' temno-višnjevo in ZVez0i se je leske-p0 eizmemem oboku. in w 1 S0 l3ri-ietno Jale D ^dne sapice so 4Sk0v ji in majale «a lali la taka množica, ali pa imajo njenje, poljedelstvo, prevažanje, vojsko s kakim poglavarjem oskrba otrok podnevi, stanova-na bližnjem otoku. — Sedaj pa le urno na delo, zadnji čas je, da poskusiva tudi midva, sicer precej nevarno, pa vendar edino rešivno pot. Kakor nalašč so pustili nama dve ladi-ji, boljšo si izbereva in neute-goma poveslava dalje." jZ velikim trudom prekoračita zgneteno trtovino in prideta na drugo stran. Dve ladi-ji, precej obširni, pa vendar pripravni za veslanje, stali' sta sami pri kraji, žive duše ni bilo blizo. Mesec je spuščal svojo bledo svitlqbo skozi gosto perje in kapitan je skrbno ogledal ladiiji, katera bi bila boljša in močnejša.*— V malo trenotkih je bilo vse oskrbljeno,- tudi nekaj prekajenega mesa, rib in steklenic vina sta našla v nekem kotiču; gotovo si j je prihranil te grižljaje kakov | Malajec skrivaj za potrebne čase. Odpela sta 'ladijo, poprijela obroče. Za to utegne biti majhna pristojbina ... 25 centov, ako ni treba, odstraniti nikakega obroča ... ali 50 centov, ako je treba bolj natančne inšpekcije. Vsi lastniki avtov, ki imajo B in C knjižico za racioniranje gazo-lina, morajo dati pregledati svoje obroče pred dnem 28. februarja — vsi oni, ki imajo A karto, pa pred 31. marca. To je njd, zdravje in bolnišnične po- vojna odredba, strežbe, in da nadomestijo one!Imejte \vedno pri sebi naborne moške in ženske v obrambenih listke službah proti zračnim napadom, ki so bili poklicani v vojsko ali so šli v vojno industrijo, kjer delajo pretežko, da bi se nadalje mogli udeleževati obrambnega delovanja. Registriranje avtomobilskih gumijastih obročev Nameravate rabiti svoj avtomobil to zimo? Tedaj ne vozite se predaleč tja, kjer je težfto popraviti, ali preobnoviti obroče. To je razlog, zakaj je vlada predpisala obvezno pregledovanje obročev (tire inspection). Uradni nadzorniki (OPA Tire Inspectors) so nastanjeni v garažah, gazolinskih postajah in de- Sedaj se zahteva od vseh onih, ki so se registrirali za nabor (Selective Service registrants), da nosijo s seboj ves čas svoje klasifikacijske karte (Form 57), kakor tudi svoja registracijska spričevala (Form 2). Da bo vsakdo znal, v koliko se njega tiče ta odredba, pripravljena so bila sledeča vprašanja in odgovori : 1. Koga se vse tiče? Odgovor: Vseh moških onih starostnih skupin, ki so se morali registrirati za morebitno vojaško dolžnost nekdaj do dobe pred šestimi meseci. Ne tiče se pa onih moških, ki so bili v starosti ^ Zda' no®n* P^č, ali pa vesla in zročivši se v varstvo ^a čUv_ . Pa zdaj dramil je božje, pognala sta iz zaliva v 'tijetuj a s Sv°jim ne rav-1 prosto morje, pa ne proti onej toPet Petj$m, potem pa'strani, .kamor so šla ototčani, A aH1* ..t'v"*, » f> . \ SSSm fMJ&'flr / 7 > % iiflv ;>. ž * ' < -, umm 1 Hp/f.'\, di * 2. Kaj je klasifikacijska karta? Odgovor: "Classification Card (Form 57) je popolen dokaz, da je bil dotičnik v stiku s svojim lokalnim board-om in da mu je ta "board" izdal listek, ki poka-zuje, kako je bil klasicificirari, kar se tiče njegove vporabljivo-sti za vojaško službo. 3. Od samega začetka obveznega nabora se je zahtevalo od vsakega registranta da nosi s seboj svoj registracijski certifikat (Form 2); ali ne pomenja nova odredba, da mora sedaj imeti pri sebi dve karti? Odgovor: Da. On mora imeti pri sebi svoj registracijski certifikat (Form 2) in svojo klasifikacijsko karto (Form 57), oba dokumenta vedno v svojem žepu začenši od 1. februarja. 4. Kaka je kazen, ako kdo ne nosi s seboj teh obeh kart? Odgovor: Vsakdo, ki se pregreši proti nabornemu zakonu (Selective Service Act) ali kaki regulaciji istega, je podvržen kazni od največ $10,000 globe, pet let zapora ali obeh. Via?, l!tihllil° tiha ■ 1 °kr< in blagi a, ""Og in okrog — Nie f,sna noč H je neke So lUtke v naša sr-k eoto'vo ? sami> te-jf°Sebh0 vsakateri pritr-rahločuten člo- eačna čutila pa eskih prsih svitla 'v člove ližnir ■ člove? Podnebjem, it)- J ed^ :ivl i. nahaj ^ sv;ta!e' ^ boga'to lj0 kras ne a tukaj v raz- asoto. % :°va je k8v°jih, U Jo nepopa- Je naslikala da ip tem«č tudi «d Je tukaj sam, oddani V. čisto nezna-Hu r;"tdVl samotnemu pod°be pred ? eita ^' katere-i je : Popol,, ' atere pa si ni V se iodt' se veliko lep- >o4nadjal; nje8'0v >> kip ,przdiga' KČ Pol»o radosti. bS m Tomaž, če- l5 0t0- Nebo pol-!>jimaC Je Prostira- V Zsn* cvetlice Puhtpi Je' ■xlolno cve- P* V"' Prijetni »la Si 6 Jo A 4 ■f Fa ic m / t 4 /i m bil° obliC jG,lesketal°' jl)ri. L zlatimi pe- 110 k S 1 Sl. .....1JS tbili jJu'Sila V tIhi molitvi Vi1 ^vSeSI°Ja čutila 3 t0 ustvaril. "oči sta ča- skrivališču, polastiti 4° Ion, ajci pa nikakor-se kake Pa nastane ^lahf Po hosti in -;\ki se prikaže it Vžgali Poskačej« "a Povžly° giha S° 8molnatc ar brez z vse- ^beneSa glasu ra,° ona dva, ki t3rw' cel0 »ta. ko ^ ^i'i50t°Vb , ' '------ 1)1 vzgl 1 hotela P°" % svojih paj- rC01 ^e i, , Si0; uSi n del° je bilo 5S i2 'Ja kadijo se SE*v — mM 3e vrsta in v h, ^ ^. t 0 Pf' kacih k',. 'Vi^Ko pridejo na temuč nekoliko višje. X. Našima begunoma je bila sreča ugodna. Ves čas sta imela lepo vreme in upala sta kma-lo priti do kacega otoka in ondi j do Evropejcev. Slednjič se jima upanje izpolni. V daljavi zagledata majhno, sivkasto obrobje, zna- j menje, da je suha zemlja. Ve-; dno večje in večje je naraščalo, čim bolj šta se bližala, kmalu sta razločila tudi vrhove gora, ki so se potezale ob kraji.: To jima je dalo novih moči; j krepkejše sta posegla z 'vesli j in ladija je drčala po morskej i plani, koti bi jo veter nesel. Solnce je jelo zahajati in j pred njima se je širila suha j zemlja. S temno vijolično bar-! vo prevlečene so bile gore v da- j Ijavi, bližnji hribi pa z zeleni- j mi gozdi obrašečni, dobivali so tem bolj temno- višnjevo barvo, kolikor bliže obrežja so bili. Tu pa tam sta razločila tudi že posamezna selišča in proti vzhodu je bil videti večji kup. zidovja, kar je naznanjevalo, da mora biti ondi kako večje mesto. Kapitan je natanko opazoval obrežje, in ko sta priveslala že precej blizo, vzklikne ves zavzet: "Otoka Java! — sedaj šele ga spoznam. Je že res: ti hribi, selišča, vse mi je še clobro j znano, čeravno je že nekaj let. j minulo, odkar nisem bil tukaj. O moj Bog! kakov ovinek sva naredila, kam naj i je zanesel vihar! Tukaj je mnogo Evropejcev, vzlasti Holandčanov, tudi angleške ladije prihajajo, zaporedoma sem; nemara katero dobova. Najhujše je pre-stano, čast bodi Bogu!" Hvaležno sta obadva spela roke in se zahvalila Bogu, da ju je rešil iz mnozih nevarnosti. POLJ ANČEV CENCEK (Sliiica iz življenja malih lju-dij. Spisal Fr. Ks. Meško.) Klobuku slična je bila vsa ostala "uniforma" Cenckova. No, da je iz srajce molil včasih Cenckov okrogli komolček v beli dan — ali bi mu naj to kdo zameril _ In če je včasih pie-1 ^^V, di to Cencku ni mnogo delo. Glavo je imel trdo in kožo precej neobčutljivo. . . . Tuintam pa jo je Cenek res skupil. Včasih ga je namreč kak vaščan malce potegnil za ušesa. A Cencek je vse to kmalu pozabil, zameril za delj časa pa tega nikomur ni. Sicer pa se kaj takega ni tako često zgodilo, kakor bi kdo menil. Bilo je namreč čudno, a vendar res: Vsa vas je imela Cencka rada. Vsi so poznali njegovo živo nrav, a vsi so vedeli, da Cencek drugačen biti ne more. In to je bilo za fanta dobro! Cesto se je res kdo prav razsrdil nad njim ter sklenil, da ga o priliki prav pošteno pre-mikasti in ošeška. A ko ga je kje srečal, ko mu je zrl v ta vedno se smehljajoči, dobro-voljni obraz, in ko je videl njegovo borno, od vseh štirih vetrov skupaj nanešeno obleko, se ga vendar ni mogel prav lotiti. Da, vaške ženice so mu večkrat celo privoščile kak pobolj-šek. Vedele so pač, da mu doma mati ne more dati kaj dobrega. In tako je dobil Cencek včasih tukaj suhih hrušek, tam češpelj, včasih kak kolačič, ali kos sirovih "palenkov," ko so kje pekli kruh in je fantič slučajno zabrodil tja. Tudi kos j pšenične gibanice mu je sem ter tje privoščila kaka vaška j gospodinj a . . . Največ je trpela s Cenckom seveda mati. GotoVo: Cencek je svojo mater ljubil, kakor le more ljubiti polšestleten fantič. A da bi jo vsakikrat ubogal, da bi ostajal doma, da bi ne kričal po vasi, da bi se ne z drugim malim va- PEKARIJA Sprejme se ženska, ki bi delala na pajih. Nočno delo, plača od ure. Zglasite se pri Pratt Webb Pies 1106 Carnegie Ave. CH 0862. (50) zal na kako crešnjo ali jablan.., , , , . , , „ . , ... . , i skim ljudstvom — ah, tega tu-po sladki sad, ali ce je posku-i ,. • . ,. , . ,,, t , ., .. , , I di mamici na ljubo m mogel sal pnlezti v gozdu na smreko, Ženske zavzemajo v vedno večjem obsegu razna moška dela. Na sliki vidimo žensko pri velikem stroju, kjer so v prejšnji^ mirnih časih delali samo moški. Slika je bila posneta v ladjedelnici Kearny, K. J. da pogleda v vranino gnezdo, in so se mu pri tem — iz same hudobije! — odtrgali vsi gumbi na hlačicah je to Cencka posebno vznemirjalo in zafostlio? Kaj še! Saj ima naramne trakove, na prsih m na hrbtu lepo navskriž povezane. Ti so sicer prav umazani, a močni so in torej že po-skrbe, da Cencek ne izkubi kje hlačic. Le-te je dobil od vaškega krčmarja Sivca, ki mu je : bil krstni boter. Sivčevemu j Francetu so bile že premajhne j— no, Cencku so bile precej predolge — a saj se dajo zavihati. Čemu torej nepotrebne skrbi! Ah, ta Cencek ! — Vsa vas ga je bila vedno polna. Kjer je bil vik in krik, tam je bil Cencek gotovo zraven. Kričal je iz navade in ker je bil zdrav in imel krepko grlo. Tudi te pel in rav-sal se je iz navade. In če ga je včasih nasprotnik podrl na tla ter ga malo premikastil in povaljal po prahu ali blatu — tu- storiti. "To dete, to dete — po kom se je le vrglo! Oče je bil tako miren — a ta otrok — kakor ali menite, da L. , „ ' ; živo srebro ... Cesto, ko je prišel Cencek iz kake vojske razcapan domov, je mati vzela šibo raz polico. In ko je fante ob njenih skelečih udarcih na ves glas vikal in kričal, je dostikrat tudi mati sama zaihtela in zaplakala: "Ah, ta otrok, v grob me spra- vi, v grob ..." Ko pa je Cencek videl mater plakati, mu je vsakokrat postalo tako težko pri srcu. In zato je tudi sam še glasneje za-ihtel. "Mati, saj ne bom več — nikdar več!" In v takih trenotkih je trdno sklenil, da se resnično poboljša. A ko je zopet prišla priložnost in skušnjava, je pozabil vseh lepih in trdnih sklepov — in bil je prejšnji živi Cencek. Najbolj izmed vlseh vašč,a-nov je bila Cencku naklonjena stara Šegulovica, ki je bila tedaj v vasi za babico. Le-ta je imela vedno kako malenkost :.:anj in zagovarjala ga je vedno in povsodi. Ce ji je včasih mati Katra potožila, kak križ ima s fantkom, je Šegulovica resno menila: "Vesela bodi, da je tako zdrav! In da je tako živ—to je le .zdravje in kri , eš, kri . . . Ali bi ti nemara bilo ljubše, ko bi bil kak bole-hav pohabljenec? Čakaj, z leti postane že mirnejši." (l)aiit- onhodiu»C.) -o-- So cala ^NiC^ in vse bro-j" bil Aliv je naglojna % 36 nall prej Vl; !l1a: ves oživ- CS; »d« Prazen, sa- ■ MaW- ženska se sprejme Išče se ženska, da bi stregla bolni ženi od 9 zjutraj do 7 zvečer. Vprašajte na 925 E. 236. St., Euclid, O. (48) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (49) Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi raz-važal pivo. Dobra unij ska plača in stalno delo. Mora biti star nad 38 let. Taki, ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) MALI OGLASI Dober kup! Naprodaj je lepo poslopje ia St. Clair Ave. Ima dve prodajalni in dvoje stanovanj. Dohodkov $125 na mesec. Avtomatičen furnez. Spodaj dve prodajalni in 4 sobe, zgorej pa 5 sob.. V bližini slovenske cerkve in šole. Pr oda se za prvo vknjižbo. Za naslov vprašajte v uradu lega lista. (47) Sobe se oddajo Oddasta se dve opremljeni sobi mlademu paru ali dvema ženskama. Vprašajte na 19207 Cherokee Ave. KE 6944. (47) Stanovanje išče Išče se stanovanje 4 ali 5 sob za 3 odrasle osebe v Collinwoodu ali Nottinghamu. Pokličite IV 3929. (47) Soba se odda Odda se opremljena soba za enega ali dv% moška; prost vhod. Poizve se pred 5 uro popoldne na 1177 Norwood Rd. (48) Kjer ie odpovedalo motorno vozilo, je prijela kamel«. — V Indiji rporabljajo tovorna vozila, v katera so vprežene kamele. Vozila imajo gumijasta kolesa, vendar pa- za ta vozilu ne potrebujejo gazolina in olja. SHOOT STRAIGHT With Our Boys I BUY WAR BONDS PELO DOBIJO Avto naprodaj Proda se 1940 avto De Soto izdelka, 2 Door Sedan, radio, heater. Dobro ohranjena kolesa. Jako zmerna cena. Pokličite IVanhoe 2432. (49) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 6 zgorej, 4 garaže. Kupite od lastnika na 856 E. 141. St.__(49) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. JVanhoe 2237 ISOINA SLOVENSKA IZDELOVAL \-ICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. i-opravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding 1 J. TOŽNIK — M. ŽELODEC GLenvffle 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 e% pivo, vino, žganje to dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE -ll Vprašal je: "Je-li moj oče še v svetu v posvetovalnici?" Nekdo mu odgovori: "Sedaj je v svetu gori v drugi sobi tam ob vodi." Henrik je kvišku sklonil svojo krasno postavo, kakor bi šel po čast in priznanje, ne pa po kazen. Z levico, s katere je snel rokavico, da bi ne tiščala nežne deklice, je držal za meč— sramotni meč! Deklica mu ga je zlomila — tako nežna deklica — tako trdna junakinja! — Tako je stopal -po stopnicah gori proti dvorani, da se preda v roke očetu, pred katerim se vse trese. XIII. V manjši dvorani ,ki je zrla na vodo, je sedel sodnik Hen-del ob hrastovi mizi. v katero je bil vdelan srebrorez mesta Štajer in dveh predmestij. V rokah pa je držal pergament, na katerem je bil narisan načrt mesta Štajer. Govoril je s trdim, zapoveduj očim glasom, svetovalci pa so stali okoli njega ter poslušali. Rdečebradi Bertold pa je bil nekoliko v stran in je listal v starih listinah. Strašna sodba, ki je zadela oba papežnika, ga je vsega pretresla, da se kar ni mogel iznebiti misli na Šte-fano in na vse, kar se je ž njo zgodilo. To je več kakor človek, ki misli sedaj na nove hiše in na popravljanje vodnjakov, ah.-^-spodaj pa stoji ob sramotnem stebru Vlomljena rožica in se vsa trese — stoji pred tisoči in tisoči ljudi — saj se njih vrvenje sliši semkaj gori. Joahim Hendel je držal prst na srebrni v mizo vdelani plošči in je rekel: "Kakor pravim: tu ni kaj, da bi prezidavali in povečali. Sodarska in kopališka ulica sta dve smetišči, umazana kota, kjer se navadno še za zdravih dni kotijo bolezni, tembolj, se, razširiti bolnišnico proti Štajru, da tako izrabim ta pro-stor v korist mesta Štajer, mesto da bi je še nadalje ogrožal _» 1 Obmolknil je. Svetovalci so mu mrmraje pritrjevali. Na steni je visela ura, kjer je smrt na kazalniku podila mlado lepotico in se je vsikdar prikazala, kadar je bila ura. Ravno sedaj je ura bila devet, in smrt je pripodila lepotico, obenem so se culi vsled šumenja Aniže nekoluko zlomljeni udarci šolske ure. Bertold je škilil na uro in jo je s svojimi malimi, ostrimi očmi strupeno gledal. Še eno uro t . . . Uboga deklica, sirotica. Nekoč je stal tat na sramotnem odru, ki se je zgrudil od sramote in bolečin, ko so čez poldrugo uro odklenili železje. In ta je bil močan kakor medved. Ta mala pa je tako nežna. Joahim Hendel, ti si celo njeno mater pognal izpred vrat, tudi ti si bil nekdaj človek, si ljubil in rodil otroka. Se-li ne bojiš za svoje otroke, če se že zase ne? Pred dvorano je zažvenketal meč, čuli so se težki koraki. Sodnik je ravno položil na načrt mesta svoj prst na tisti kraj, kjer je hotel postaviti bolnišnico. Kar se odpro vrata in v dvorano stopi mož v modri štajerski vojni opravi. Sodnikove oči se mu zabliskajo nasproti. "Halo, Henrik? Koliko je ura? Pol! Ha, kaj pa je Ti nimaš ničesar tu iskati!" se zadere sodnik. "Spodaj imaš službo do desetih. Nazaj na svoje mesto ,spravi se! Pa takoj!" Sin stopa po dvorani, kakor bi ne bil ničesar slišal, stopil je glasno rekel, da se je čulo po vsej dvorani: "Prišel sem gori. gospod, da vam sporočim, da sem napravil konec in deklico oprostil sramotnega odra." Za trenutek je bilo vse tiho, mrtvaško tiho, da se je čulo, kako je v uri hreščala smrtna klical: "Joahim, kaj hočeš z mečem, vendar ne boš umoril svojega lastnega otroka? Tvoj sin je storil nekaj, kar je vsakdo izmed nas želel, cla stori, pa nobeden izmed nas ni imel poguma kakor samo tvoj sin." Svetovalci so po dvorani ogorčeno ugovarjali: "Prosimo lepo. Nihče si ni želel tega. Ako Hendel izreče sodbo, govori Bog!" Nekdo je potrkal na vrata prvič in zopet drugič, pa nihče se ni zmenil. Tedaj je ves pre-padel stopil v dvorano mestni pisar Simpreht, ki je, držeč v rokah zmečkano pisano sodbo, začel jeclja je govoriti: "Plemeniti, strogi gospod, nekaj se je zgodilo —." Sodnik ga je jezno prekinil: "Si li videl, kaj je počenjal poročnik Hendel?" — "Da." — "Zakaj pa mu z drugimi služabniki vred nisi zabranil tega, ipočetja, /kakor je 'bila tvoja dolžnost?" "Strogi in najboljši gospod, nismo mogli, prčjhiter je bil. Hoteli smo mu braniti, pa nam jo je že odnesel." "Kako?" je hripavo zaren-čal sodnik in je svojega kras-nega, postavnega sina meril s pogledom, ki bi ga bil, če bi bil jeklo, gotovo predrl. Njegov sin da je v svojih plemiških rokah nosil to prokleto telo te papeške vlačuge? T d je preveč.. To je hujše kakor kršenje obsodbe. (Dalje prihodnjič) kadar bije smrt za petami. Glejte, tu na podobi je ta uma- kosa_ zani kot označen s slavolokom, j ]Sfat0 je završelo mrmranje da se ne vidi, kakšne razdrapa-1 po dvorani: "Nemogoče —oho-ne hiše da ima slavno železni-' 0_0t» narsko mesto. Tudi dobro vem-j "Konec je!" — in zopet je da je tam zavetišče slaboglas- jzavladala tišina kakor v gro-nih žensk; te ponočne ptice bo-[bu> • mo najbolje pregnali, če pode- Sodnik, visoko sklonjen, ro rem o vso ulico. Namenil sem ™iš . JllllllMBIIIIMUUIIIinllt It'll! NOCOJ JE | SLOVENSltf VEČER | kakor je vsak 2 ČETRTEK VEČER | pri 2 1 YANKOVIC | CAFE 528 E. 152. St. Ia S Pridite in se dobro imejte! s fiiiiiiuiiiiiiiiniiiii....................... A beautiful room costs only \ THE MIRACLE WALL FINISH * * * ko upiraje v srebrno podobo, je vprašal s hripavim glasom, iz S | katerega je žugal grom in 5 blisk, ki mora vse streti, vsej zmleti: "Kužno vlačugo — si izpustil? Pol ure prezgodaj? Se ti li meša? Kdo je izrekel sodbo?" Henrik je odgovoril s sklonjeno glavo; je pač strašno, da je to njegov oče: "Vi." "Da, jaz. Vsled svoje oblasti, vsled pisanega prava!" Sedaj je glas mogočnega gospoda kakor grom spreletel vso dvorano, da so se možem pretresli mozeg in kosti. "Jaz, štajerski sodnik. Ker nam v Štajru bije smrt na pete, sem izrekel to pravično sodbo, v svarilo vsem brezčastne-žem, ljudstvu pa v varstvo, sedaj pa prideš ti in mi prevr-žeš sodbo. Tukaj je meč, s ka-\ terim sem izrekel sodbo! Bila je nojboljša, četudi ne zadnja F. J. Zavasky GENERAL HARDWARE AND HOUSE FURNISHINGS, PAINT, PLUMBING AND ELECTRICAL SUPPLIES 6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Potegnil je meč z žametaste blazine, na kateri je ležal, dvignil ga je s pestjo, ki se mu je tresla od srda. ,V hipu so črni gospodje vsi bledi stopili nazaj; le rdečebradi Bertold se je z nerodnimi koraki približal sodniku in se je postavil tako, da je ločil sina od očeta, nato pa je za- Slika nam predstavlja francoske vojake v nekem mestu v Francoskem Maroku, kjer je bil po Nemcih bombardiran arabski del mesta. Vojaki raziskujejo razvaline, če je mogoče kaj človeških žrtev pod njimi. Gornja slika nam nazorno lcaže posledice globinskih bomb, kakršne vporabljajo naši mornarji za uničevanje sovražnih podmornic. Pri tej razstrelbi je gotovo našla svoj mokri grob na dnu oceana ena nemških podmornic. JERRY BOHINC ima popolno zalogo najboljše kvalitete linoleja in preprog, 2flc jard in več; Dolože Ea za vas izkušeni delavci. Kuhinjski lijaki vseh mer $49 in vee. Peči: Grand, Magic Chef. Roper, Norge in Frigidaire— $76.50 in več. POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH FLOSC Trgovina odprta v torek, četrtek, petek in soboto od opoldne do 8 zvečer Zaprta ves dan v pondeljek in sredo 819 E. 185. ST. NORTHEAST SALES & SERVICE zraven La Salle gledališča KENMORE 5700 ......................................................................................mr. I Jos. Zel© ill Sinovi | POGREBNI ZAVOD 5 Avtomobili ta bolnlfiki vo? redno m ob vsaki url ns raapolago. S Mi smo vedno pripravljeni s najboljlo postrežbo s i «502 ST. CLAIR AVENUE Tel.! 8Ndlcott 86,3 | COLLINWOOD8K1 URAD: 1 452 E. 152D STREET id.; KEnmor, Sil« r ^ii>iiiiiaiiainiiiiiiiiiii>ii>iiii>>i>ai"iBiiH"">>"*>">llllllMM"aia,umBI>lllllli|M>P>>*>lll»r J^aznantlo in 2Lahn)ala V bridki žalosti in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnik0'® In aer prijateljem in znancem prfežalostno vest, da je nemila smrt posegla v naso ^ žino in nam odvzela preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago m» " Af MARY ROJENA HOSTA Oh'5' I ki je zatisnila svoje mile oči in na božji klic za vedno zaspala v Thompson, l dne 14. januarja, 1943, v starosti 60 let. Doma je bila iz vasi Selo fara »t- ^ I ne j na Dolenjskem. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida Je položena k večnemu počitku dne 19. januarja 1943 na Calvary pokopališč*5, pp\ rold Pudder in družina, Mr. in p> V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo Rev. James Maruna za obiske v njeni bolezni. Enako se želimo tudi prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, in sicer,: Mrs. Rose Miklavcic in družina, Mr. Louis Hosta, Mr. in Mrs. John Hosta in družina, Mr. in Mrs. Joe Potpan in sin, Mr. in Mrs. Anton Hosta Sr. in družina, West Park, O., Mr. in Mrs. Anthony Hosta Jr. in sin, Mr. in Mrs. Joseph Lustig, Mr. in Mrs. Carl Lustig in družina, Mrs. Rose Sintic in družina, Mr. in Mrs. Matt Filipic in družina, Mr. in Mrs. John Hudoklin družina, Mr. in Mrs. Joseph in Ursula Crta-lic in Joe Jr. in Angela, Mr. in Mrs. John Vovko in sin, Mr. in Mrs. Frank Lustig, Mr. in Mrs. Anton Praznik družina, družina John Turk, Mrs. Johana Hlad in hčere, Mr. John Prhne m Mr. Rudolph Prhne, Mr. in Mrs. John Prisel družina, Mr. in Mrs. Anton Miklaucic Sr. in družina E. 64 St., Mr. in Mrs. Leo Ladiha. Mr. in Mrs. Frjink Gruber družina, Mr. in Mrs. C. V. Carraher, Mrs. Maude Ford, William Polburn Family, Mr. Jacob Volk družina, društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podružnica št. 25 SŽZ. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni počitek blage duše, namreč: Mrs. Rose Miklavcic, E. 147 St., Mr. Louis Hosta, Mr. in Mrs. Anton Hosta Sr., West Park, O., družina John Hosta, Mary, Joe in Sonny Potpan, Mr. m Mrs. Anton Hosta Sr., Mr. in Mrs. Anthony Hosta Jr., Miss Mary Hosta, Mrs. Anna Rausel in družina, Mr. in Mrs. John Hudoklin, Ladiha družina, Mr. in Mrs. Joe Crtalic družina, Mr. in Mrs. John Smole, Mr. in Mrs. John Prisel in otroci, Miss Frances Veliak, Mr. in Mrs. Andy Brat-kovic, Mr. in Mrs. Frank Crtalic, Mr. m Mrs. F. Gorenc, Mr. in Mrs. John Kole-gar in družina, Mr. in Mrs. Frank M. Klemencic, Mr. in Mrs. Martin Fabjan-cic, Mr. in Mrs. J. Skettel družina, Mrs. Rose Sintic, Mrs. Frances Prhne, Mr. in Mrs. Louis Prhne Sr., Mr. in Mrs. Ha- _______________ ______ , l* j jgpPi ton Glavan družina, Mr. in Mrs. Udovich, Mr. in Mrs. John Plem«1' jr" Josephine Miklaucic, Miklaucic ° jjr, na, Mr. in Mrs. Frank Miklauc*, Martin Sintic, Mr. in Mrs. Ed ? ^ Mr. in Mrs. Bob Jasinski, Mr. kji John Lustig, Mr. in Mrs. Matt N<>v p družina, Sidley Family, Mr. MMr. pancic družina, Thompson, O., > m Mrs. W. J. Robison Family, Mr. i» ^ Paul Robison, Mr. Jos. Debelak, »n J' son, O., Mr. Oswald Hiti, Mrs. A™, Hiti, Mr. Louis Erjavec, Mrs. f* Benyak, Mr. in Mrs. John Hlad Jr ' žina Skof, Mr. in Mrs. John žina, Mr. in Mrs. Frank Gruber, ;f va, O., Mr. in Mrs. Louis Ri»*er' Mrs. Frank Macerol, Misses Fran. m 8t hiku led lis zivc a „ Jim, Joanna Simon, Miss Mayrae Silc, Jc, Mrs. Frank Hlad, Miss Ann M>*1 J" Mrs. rrniiK « unu, mws • . Mrs. Margaret Klaus, Mr. in ^ >> Meglich družina, Mrs. Belle >n bC'' j/ Klancar in hčere, Mr. in Mrs. * Perpar, Mr. in Mrs. Louis Zak, y Mrs. John Zakrajsek, Mr. in M' ' p ton Zakrajsek, Mr. in Mrs. Mr> kar, Mrs. Intihar družina, Mr. John Gruden družina, družina »r y/ Miss Clementine Posch, Mrs. Jon" $le ko, Mrs. Mary Hrastar, Mr. in^r ^ tec 'Je p "is IIV hod oil i ti «4 r Ch fr % f4vj H ^r< fancic, Mrs. Mary Mersnik, Mj* ,, Milavec, Mr. Jack Volk, Mrs. fat cevar in družina, Misses Wilma «> Pekol, Mr. Frank Miklavž, Mr. / John Srebernjak, Mrs. Anna Nf0in>i Boys and Girls of The Richman ^ Coat Shop No. 1, Boys and Girl« ^ ture Dept. of Leece Neville, Mr- " jjf> Mencin, Mrs. Bililic, Mrs. Z*g°rc'^ C. Penca, Martin Hosta, Rudolph Nadalje naj velja naša h. " hvala vsem, ki so dali svoje avt" brezplačno ob priliki pogreba, (d % Mr. Louis Hosta, Mr. Joseph H o* V Frank Hosta, Miss Louise Hlad,f ton Glavan, Mr. Joseph UdoVi^Jf Paul Robison, Mr. Anton Mikl«u • WjJ a' Našo prisrčno zahvalo naj | sr članice društva sv. Marije Maj. S št. 162 KSKJ in podružnice št. * jV ki so se udeležile skupne molitve sti pokojne ter vsem, ki so se « svete maše in pogreba. ^JP Enako se želimo prisrčno Mr. Joseph Debelak, Mr. Louis Mr. Oswald Hiti, Mr. Thomas fi^r h Mr. M. Novak in Mr. FrankM i so nosili krsto ter jo spremili d in položili k večnemu počitku. ^ Našo iskreno zahvalo naj spr«J grebni zavod Zakrajsek Funer»» \e? za vso prijazno postrežbo urejeni pogreb. [m* b Če smo pomotoma kakšno ,. . . i«" zrli, prosimo oproscenja ter se j, mo ravno tako prisrčno zahvali - , / Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in draga mati! Ljubila J. tf dom in svojo družino in težko nam je pri srcu ker Te sedaj ni več med n h že Te je odpoklical Bog in morala si se ločiti od svojih dragih. V »Jubezn y r ležnosti Te bomo ohranili vedno v sladkem spominu in pošiljamo ProsXlLie<1' gu, da naj Ti on sedaj obilno poplača in naj Ti podeli večni mir v zaS1 počitku in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOHN LUSTIG, soprog MARY, ANNE, JOSEPHINE in AGNES, hčere VINCENT, sin DOROTHY, sinaha VINCENT, vnuk . c/ Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Rose Miklavtoic in brate John Hosta ^ ^ ville, Ohio, in Louis Hosta v Thompson, Ohio. V stari domovini pa «»P brata Frank in Martin Hosta ter sestro Anna Brudar ^hi ce, h \ o P ta k % h k i k Do «01 'in Cleveland, Ohio, 25. februarja 1943. 1)1 5348234848235323535302020048535348482323239153234848484848