2&Ž« It. -* & lete. Poitnlifcr pfvSanrana. Posamezne številke 1 D. V L|r v JeMefc,21. decembra 1922. Naročnina za kraljevino SHS Pe*eč.f.fi 15 D ieroo 180 !>, Inozemstvo; »•sečno 30 [>. ijgtoa Mi O Oglasi: enaatolpoa raca vrela. OBkrat 50 pat«, veStarai popu* Seja ministrskega sveta. PPRASANJE kritja izdatkov za uradnike in invalide. - 5ELHCI ZUPANI BODO IMENOVANI ŠE LETOS. — RAZPUST SKUP l- ŠCINE. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, »a kateri se je razpravljalo o predloga finančnega ministra glede nabave novih gohoakov, iz katerih bi se krili izdat-PS za uradnike in invalide. Kar se tiče fcaeaavanjia novih velikih županov, je Uredništvo.' VVoltova ulica 1/1. Tebhon 30i Uprava * Marijin trg 8. Telefon 4* ‘-•kopist #e ne -vračajo t /em je priložiti, zimakm / m odgovor ministrski svet sklenil, da mora biti ta odlok gotov do 30, decembra in se bo isti tega dne objavil v »Službenih No-vinah«. Ob koncu seje je bilo sklenjeno, da se na, po jutrišnji seji skupščina razpusti ‘ i;*r';t. . ''i-.i .i::-,.. Muslimanski desničarji za sporazum s Hrvati. MUSLIMANI SE Se NISO ODLOČILI ZA VSTOP V VLADO. - POGOJ NJIHOVEGA VSTOPA .TE SPORAZUM S HRVATI Beograd, 20. decembra. (Izv.) Si--- - 51 je imel muslimanski narodni klub tlkupina Magija,3ča), z ozirom na svoj frihod v volilno vlado, dalj časa traja. Joe® zasedanje. Do končne odločitve P® tej sen ni prišlo, marveč je bilo Pklenjeao, da se odločitev v tej zadevi firepusti seji glavnega odbora in po- slanskega kluba, Ivi se sestane v Sarajevu dne 25. t. m. Po sinočni seji je večina klubavih članov odpotovalo v Sarajevo. Kakor se iz zanesljivih virov poroča, pridejo muslimani desničarji v novo vlado samo pod pogojem, ako se .Urn garantira, da bo nova vlada delovala za sporazum s Hrvati. Novi nemiri v Bolgariji? PRED UVEDBO VOJAŠKE DIKTATURE NA BOLGARSKEM. OPOZICIJONALNE STRANKE PRIPRAVLJAJO PREVRAT. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Po ki jih prinaša »Tribuna« iz Soro*^ je na Bolgarskem v najkrajšem Sasa pričakovati uvedbe vojaške diktature, To radi tega, ker pripravljajo Opozicbcoalne strank® v krajih,, kjer so v večini preobrat in izgrede, V" zadnjih dneh j® bilo aretiranih nekaj stotin oseb, med njimi mnogo članov makedonskega revolucionarnega ko. mit®ja. ■;;" - Pred popolnim sporazumom glede morskih ožin, TURŠKE POSEBNE , ' SPORAZUM V, SPLOŠNEM DOSEŽEN. ZAHTEVE. y Lausanne, 20. decembra, (izv.) Da-teloje zasedanje konference glede frprašauia morskih ožin, katero je vzbujalo povsod napeto pričakovanje, I* imelo presenetljiv rezultat. Vodja thrfiefe delegacije Israet paša je izjavil, <3a se turško stališče v splošnem stri-al® s stališčem zavezniških velesil glede prehoda trgovskih ladij skozi oži-#•. Vendar pa morajo, tako je pristavil Ismer paša, vztrajati pri nekaterih na-zahtevah. Turčija mora napolotoku Galipoli vzdrževati garnizijo, koje Ste. čHo naj določijo zavezniki. Nadalje zahteva Turčija odstranitev stacioniranih ladij in omejitev polnomočja komisij® sa morske ožine. Slednja se ne sme Vmešavati v upravo morskih svetilni. kov in v zadeve glede razoroževanja, marveč naj prevzame samo nadzorstvo nad bojnimi ladjami, ki prihajajo in od. haiajo. Konečno zahteva Turčija ponovno samoupravo za otoka Lemnos Si Samotrakk kakor tudi, da se Grčiji ne dovoli udeležba pri komisiji za morske ožine. Lord Cuizon je z zadovoljstvom ugotovil, da so se Turki v splošnem pridružili projekta zaveznikov, ker njihovi ugovori ne zadevajo toliko principa samega, marveč samo način njegove izvedbe. Francoski poslanik Barerre je nato Izjavil, da je bil na današnji seji storjen zopet velik korak naprej in da se konferenca nahaja neposredno pred popolnim sporazumom v zadevi morskih ožin Izvolitev novega predsednika poljske republike. *K>yi PREDSEDNIK STANISLAV WOICIECHOWSKi JE IZVOLITEV SPREJEL'. Varšava, 20. decembra. (Izv.) Za frredsedniško mesto poljske republike Sta prišla v poštev dva kandidata in sicer; bivši zunanji minister Woicie ehowski in predsednik akademije znanosti v Krakovu Kazimir MorowskL Vsega skupaj je bilo odanih 535 glasov, od teh je bilo 319 veljavnih. Za Wol-dechowskega je glasovalo 298, za Moravskega 221 glasov. Varšava, 20. decembra, (izv.) Danes predpoldne je bil v sejmu izvoljen pri prvi volitvi predsednikom poljske republike Stanislav WoiciechowskL PRIPRAVE RADIKALOV ZA VO- , LITVE. Beograd, 20. decembra, (izv.) Včeraj so radikalni ministri konferirali Slede nameravanega proglasa na narod Sklenjeno je bilo, da istočasno z radikalno stranko izda oklic na narod tadi vlada In bo ta oklic neke vrste volilna deklaracija. Govori se, da se predsednik nove vlade PaSič sam pripravlja na agitacijsko potovanje. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je imel glavni odbor radikalne stranke sejo, na kateri je razpravljal o sedanji politični situaciji in o pred-stoječib volitvah. Na tej seji se je pokazalo, da je cela stranka enotna v presojanju položaja in politike radikalne stranke. SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Jutri ob 10. uri predpoldne je napovedana seja demokratskega kluba, popoldne ob 4. uri pa se vrši seja skupščine. PRIHOD MINISTRA DR. ZUPANIČA V BEOGRAD. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Semkaj je dospel danes minister za Slovenijo g, dr. Niko Zupanič. VPRAŠANJE CARINE NA IZVOZ SVINJ. Beograd, 20. decembra. (IzvJ Eko-aososte finančni komite ministrov je imel danes predpoldne sejo, na kateri le razpravljal o vprašanju carine na izvoz svinj. Ker mesto ministra za poljedelstvo še ni zasedeno, je bilo sklenjeno, da se s sklepanjem o tem vprašanju toliko časa počaka, dokler ne bo to mesto definitivno zasedeno. ST1NNES KUPUJE CASOPiSEL^ Beograd, 20. decembra (Izv.) Kakor doznava »Tribuna« iz Budimpešte, je nemški veleindustrijalec in finančnik Hugon Stlnnes dospe! v Budimpešto. Namen njegovega prihoda je, da kupi gotove madžarske časopise m fazna trgovska podjetja. V tukajšnjih finančnih in trgovskih krogih se govori, da pride Stinnes tudi v Zagreb in Beograd, kjer namerava sklepati važne pogodbe s hrvatsklmi in srbskimi trgovci, Industrijalci, bankami in lastniki časopisov. ZADUSNICA ZA POKOJNIM DR. NA- RUTOWICZEM V BEOGRADU. 7 Beograd, 20. septembra. (Izv.) Poljsko poslaništvo v Beogradu objavila, da se vrši v petek dne 22. t. m. ob 12. uri v katoliški cerkvi maša zadušuica za pokojnim predsednikom poljske republike Gabrijelom Narutowiczem. Mašo zadušnico bo odslužil papeški nuncij. MINISTER ZA VERE PRI KRALJU. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Danes popoldne je sprejel kralj ministra vere Jovanoviča v d*Ufc avdifcj** NASA ZAVOŽENA FINANČNA POLITIKA. Beograd, 20, decembra. (Izv.) Z oziram na stališče, novega finančnega ministra dr. Stojadinoviča glede finančnega položaja naše države, piše beograjska :-Politikac.; Na vprašanje, ako je resnica, da so državne blagajne prazne, je odgovoril dr. Stojadinovič: Moj prednik dr. Kumanudi je dal dne 16. decembra nakazati Narodni banki v delno kritje miljardnega dolga, ki ga ima država pri banki, 120 milijonov dinarjev. Ravno isti minister, ki za časa svoje uprave ni delal pravzaprav ničesar drugega, kakor da je dvigal eno posojilo za drugim od Narodne banke, vrača ob koncu ministrovanja Narodni banki 120 milijonov dinarjev. Na vprašanje o stanju dinarja je odgovoril finančni minister, da mora neprestano izdajanje novih naredb in nepremišljeno trošenje dolarskega posojila dovesti v brezizhoden položaj. Prodaja deviz na borzi je prestala ker je fin. minister samovoljno določal tečaje. Z ozirom na take teča-le ni hotel nihče več kupovati. Pomočnik finančnega ministra pa je svetoval uvoznikom znižanje cen in iorsiranje prodaje starih zalog. On je javno garantiral za tečaj dinarja v Švici, ki naj bi bil prvič 9 in dolgo za tem kar 12. Ko je med tem začel dinar padati je bil tečaj v Beogradu in Zagrebu nasilno določen in tako tudi uvozniki primorani, da so svoje potrebe v tujih valutah nabavljali v inozemstvu. Tako je prišlo do padanja našega dinarja Danes notranja vrednost dinarja absolutno ne soglaša z njegovo fiktivno vrednostjo na borzi Zadnji čas je, da se odstrani na borzi ta nemogoči režim. Na drugi strani pa se mora prehod k svobodni devizni trgovini izvršiti le polagoma. Glavna moja naloga pa je, je končal dr. Stojadinovič, da dosežemo ravnotežje v našem budgetu, popravimo trgovsko bilanco in omogočimo zopet izvoz. Izvesti hočemo končno zakon o neposrednih davkih, s katerim zakonom se uvede pravična in enaka davčna obremenitev vseh slojev v naši državi. RAZPRAVA PROTI ATENTATORJA' NA PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE. Varšava, 20. decembra. (Izv.) Razprava poti morilcu pokojnega predsednika poljske republike se vrši dne 29. L m. DRUGO ČSL. POSOJILO, 1 Praga, 20, decembra. (Izv.) V najkrajšem Času odpotuje finančni minister dr. Rašin v London, da zaključi pogajanja za najetje drugega češkoslovaškega posojila v znesku 4 milijonov funtov šterlingov. Borzna poročila. Curih, 20. decembra. Berlin 0.07875, Nevv York 529, London 24.43, Pariz 39.50, Milan 27, Praga 15.75, Budimpešta 0.2265, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, nemško avstrijske krone 0.0076, Bukarešta 3.05, Zagreb 1.45. Berlin, 20. decembra. Dunaj 9.47, Budimpešta 279, Milan 33.915. Praga 20.149, Pariz 49.875, London 30.423.75, New York 6670.78, Curih 126.931, Beograd 7680. Praga, 20. decembra. Dunaj 4.525, Berlin 45, Rjm 168.25, nemško avstrijske krone 4.675, Budimpešta 147.50. Pariz. 24725, London 152.875, Nev? York 33.05. Curih 626.25, Beograd 3630. Dunaj, 20. decembra. Devize! Zagreb 189.75—19025, Beograd 759—761, Berlin 10.35—10.65, Budimpešta 29.35 —29.45, London 327.700—328.800, Milan 3596—3604, New York 70.975-71.125, Pariz 5244—5256, Praga 2097—2163, Sofija 529.50—530.50, Curih 13.410— 13.440. Valute: amerlkanski dolar 70.600 —70.900, bolgarski levi 508—512, nemške marko 10.25—1125, angleški funti 326.900—327.900, francoski franki 5185 —5215, italijanske Ure 3562.50—3577.50, jugoslovanski dinarji 748—752, romunski leji 390—392, švicarski franki 13.320 —13.380, češkoslovaške krone 20.80— 20.90, madžarske krone 28.30—28.50. Zagreb, 20. decembra. Devize: Dunaj 0.13—0.135, Berlin 1.375—1.50, Budimpešta 3.90—4.05, Italija 475—500, London 430—450, New York 90—97, Pariz 690—710, Praga 300—312.50, švi-1725—1785. Varšava 0.55—0.57. Valute: ameriški dolarji 90—95, avstrijske krone 0.135—0.1375, češkoslovaške krone 295—305, francoski franki 690—700, na-poleondorf 310—0, romunski leji 48— 49, italijanske Ure 450—4901, poljske narte MMkgt Skrb za uradništvo« Odkar je mladinska gospoda demokratske stranke Iztisnjena Iz vlade, |e v »Jutru« priček) sondiranje terena in slepomišenje z državnost-Jo. Ta gospoda ne ve, kako bi zakrila katastrofalen polom in skuša svoje štiriletno delo v vladi naslikati kot na j večjo žrtev predvsem radi urad-ništva. Kako iepo se čita v »jutru«, da bi bila demokratska stranka, ako bi ostala v vladi, »zaščitila državo sramote preganjanja ubogih uradnikov, ki jih danes bije osveta radikalne stranke«, Hlnc Mae lacrimae, gospostva je konec, konec famoznega ključa 7:9 v Srbiji in Macedonijl. Pa o tem naj razmišljajo gospodje v Srbiji sami Gotovo je eno, da bo treba še najmanj 10 let trdega In poštenega dela, dokler se vsaj deloma ne zatre takozvano položajno partizanstvo v Srbiji. Nas predvem zanimajo razmere »preko« in tukaj je ravno mladinska gospoda demokratske stranke imela vso moč v rokah in je ona glavni krivec vseobčl bedi vseh prečanskih javnih nameščencev. Kar začnimo po vrsti od prevrata sem. Kdo je zakrivil, da je bilo veliko števflo dobrih in sposobnih uradnikov zapostavljenih in na vodilna mesta postavljena peščica izvoljencev? Ali ni bila to mladinska gospoda? Kdo je klasificiral naše častnlštvo? AH ne zopet mladinska gospoda? Oni, ki je znal obračati plašč po vetru in vpiti »Živijo mladini!«, ta je bO sprejet in povišan, Pošteni Ln Iskreni častnik! — Slovenci, k! se nikdar niso sramovali niti bali priznati pod najhujšfm nemškim režimom svoje slovenske narodnosti, pa niso bili sprejeti v našo vojsko. Ce pa so bili sprejeti, se jih je zapostavljalo, preganjalo in nazadnje prisililo do ostavke, imeli so pač razne »uradne« pripombe državotvornih poliftfcov*■ m' svojih prošnjah, da ni umestno, da bi ostali v službi »preko« in da je potrebno, da gredo v Macedonijo In na albansko mejo učit se pravega demokratskega jugoslovanstva! Kdo je s silo skušal uničiti leta 1919. strokovne organizacije javnih nameščencev, kdo je dal zapreti voditelje brez vsakega vzroka? Kdo je razbil enotno fronto prečanskih javnih nameščencev po zagrebških preganjanjih? Ali niso bili to mladinski demokratje, razne ekscelence, takrat aktivne in sedaj na razpoloženju? Kdo je partizansko razbil ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, razmetal pošteno in iz vež-bano uradnfštvo in uslužbenstvo na vse strani? In komu na ljubo? Al! ne na ljubo par političnim avanturistom, ki so se dokopal! do milosti mladinske gospode in s pomočjo te hoten preko noči postati direktorji, generalni Inšpektorji in pomočniki ministrov? Kdo je kriv sedanjih razmer pri državni železnici v zagrebški direkciji? Ali niso to izraziti demokratski voditelji pod vodstvom Demetrovlča, Lukiniča, Wllderja in pri nas dr. Žerjava? Ali ni ta demokratska gospoda s svojim hujskanjem to potom svojih agentov vedno mešetarila pri ravnateljstvu v Zagrebu in hotela usillti ravnatelju svojo politično koncepcijo. AH so demokrati, garda Priblčevlča in Žerjava, pod vzeli le en resen korak, da se državnim železničarjem v zagrebški direkciji popravilo krivice ln se njihove, v pragmatik! zajamčene pravice, spoštujejo? Ne, niti z mazlncem niso ganHI, pač pa so po- ITAL1JA POŠILJA MADŽARSKI OROŽJE. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Glasom vesti lz Beljaka se vozijo preko Koroške zadnje čase vagoni sanitetnega materijala, katerega pošilja Italija Madžarski. Dognalo se je, da se v va-nih nahaja tudi orožje in municija. Z ozirom na to, ker spremljajo te vagone fašisti, se sklepa na nekak tajen dogovor med Madžarsko in Italijo. ITALIJA POMAGA ČRNOGORSKI »VLADI«. Beograd, 20. decembra. (Izv J Potniki, ki prihajajo iz Ulcinja, pripovedujejo, da se iz italijanskega pristanišča Barija na italijanskih parnikih prevažalo porete morja * St, Gtovanm dl M* iom svojega časopisja neprenehoma hujskali in slepomišili ln sedaj o priliki znane preiskave proti ravnatelju Franiču uprav nečloveško zaprli uradnika, še predno mu je preiskava dokazala le trohico krivde. Vsa gonja pa je bila samo zato, ker ni hotel biti njihovo orožje in se je proti vH zahtevam demokratskih ekscelenc, da na! prestavlja razne neljube nedemokrafe - železničarje, In učiteljstvo? Sam PribičeviČ je v skupščini z povzdignjenim glasom Izjavil, da je hrvatske učitelje in učiteljice najprej kazensko prev stavil, potem pa uvedel tudi še disciplinarno preiskavo. Torej najprej kazen, potem šele preiskava, ki naj ugotovi dejansko stanje! Pred par meseci je »Jutro« med dnevnimi vestmi imelo kratko notico, da je upokojen Inšpektor L razreda, g; Andrej Druškovič od ministrstva za SGcilabio politiko. Zamolčalo je previdno besedico »dr.«. Koliko starejših uradnikov se je krat« komaio odmistilo in reduciralo! Gospod dr. Žerjav je pozabil naročiti svojim ljudem, tega ne sporočiti, ker je uvedeno preiskavo kratkomalo potlačil in izdal dekret za penzijo človeku, ki je v šestih letih državne službe avanziral do inšpektorja L »klase«. Deželna vlada je po sporazuma med demokratskimi mladini in klerikalci reaktiviraia razne že upoko« jene profesorje, ravnatelje itd. Zar= kaj ste izpustili n. pr, v Maribora profesorja, ki je vzgajal na mariborski gimnaziji preko 30 let slovensko mladino in nam vzgojil dve generaciji. Ali ne zato, ker se osiveli mož, priznan profesor, ni nikdar udinjal nikomur in hoče tudi na stara leta ostati zvest svojim načelom. Za plačilo strada, vaši avanturisti pa so bili postavljeni za ravnatelje Itd.! Kdo je določil draginjske doklade za prečanske javne nameščence? AH ne mladinski demokrati? Kdo je slepomišil z plačo v zlatu, kdo z nabavnim prispevkom po 4000, 6000 in 6000 Din? Ali ni »Jutro« Imelo dnevno nova poročila samo, da le preprečilo resno akcijo za odpravo strašne bede med javnimi nameščenci Pragmatiku so zavlaČevaB demokratski ljudje, najhujše in najbolj reakcijoname paragrafe pa Je branil sam g. Priblčevlč, poročevalec prof. Reisner pa je moral molčati. Pri občinskih volitvah v Ljubljani so mladini upeljal! madžarski sistem. Kaj ne, to je državotvorno, da zjutraj dobijo na svojih mizah vizitke ekscelence dr. Žerjava, kar seveda ni izrabljanje urada za strankarske namene! Tudi denar ni podkupovanje. Razni klubi, unije, sekch je, to je vse državotvorno delo, sa* mo, da se razbijejo obstoječe strokovne organizacije, ker nočejo tako plesati, kot sl to želi gospoda iz Miklošičeve ulice! Tudi nadlegovanje' po privatnih stanovanjih je samo načelno-svobodomlselno, šele metla je prevnetega mladinskega agenta naučila dostojnosti! To so samo utrinki iz štiriletnem ga trudapolncga dela mladinske go- , spode za javne nameščence. Vsi Izgovori in vsa zavijanja teh dejstev ne morejo ovreči. Tudi pisanje, da so doktorji in delavci postali lahek plen demagogov, ne bo izdalo. Kocka le padla, Iztreznenje nastopa in prihodnje volitve bodo pomele z mladinsko skupino in njenimi priveski. dna najemniki črnogorske »vlade« v, Rimu. Z imenovanimi transportnimi parniki se uvaža, baje tudi orožje. OSNOVANJE FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE NA ČEŠKEM. Praga. 20. decembra. (Izv.) Kakor Javlja »Ceski slovo« je bila osnovana v Reichenbergu češka fašastovska organizacija, ki si je nadela nalogo, d» nadzoruje vojaštvo in žandarmerijo. ODLIKOVANJA MINISTROV. Beograd, 20. decembra. (Izv.) Minister na razpoloženju g. Kosta Thno-tijevič je bil odlikovan z redom Sv. Save I. razreda, podsekretar državnih financ na razpoloženju Svetozar Popo. Vič pa z redom Sv, Sav® IL ris&sdfe. VJOUOJLiJI 'I ueiemuia ib/ Dunajsko pisma Dunaj, 17. decembra. Dunajski Usti redko obračajo pokornost svojih Čitateljev na našo valuto. Veliki Usti, ki prinašajo zadaj v »Economlstu« točna poročila tudi o denarnem gibanju vseh držav, imajo vedno na prvi strani posebno notico o stanju nekaterih valut, a med temi ni nikdar naše. — Sinoči pa so se razni Usti bavili s katastrofalnim padanjem dinarja, ki drvi z neobičajno naglico čedalje bolj v nedogleden propad, in omenjajo, da je ta padec zelo simptomatičen, a da mu je težko najti zadovoljivo tolmačenje. Še nista potekla dva meseca, ko je stal dinar v Zflrichu fr. 2.60, danes pa že 1.40, torej komaj dobro polovico. Na Dunaju smo dajali za en dinar že 1360 K, danes komaj 700. Iz tega lahko vsakdo presoja, koliko smo lahko kupili na Dunaju ža en dinar pred nekaj tedni, a koliko moremo kupiti danes, dasi so nekatere cene nekoliko padle. Organ velike finance »Wr. allg. Zei-tung« piše sinoči, da je trgovina med Avstrijo in Jugoslavijo sploh popolnoma prenehala. Avstrijci morejo tam v obče le malo kupovati, a še to, kar je možno, ni mogoče dovršiti vsled deviznih odredb g. Plavšiča. Zadnjo nared-bo prinaša v točnem prevodu in pravi, da se niti ta ne izvršuje. Konfuzija je popolna. Zato se bo obrnila dunajska »Trgovska zbornica« v Beograd po po. jasnila. Tu imate s kompetentnega mesta vsaj en vzrok, zakaj pada naša valuta. Nič kupčije z inostranstvom, zato nič dohodkov, zasebna kupčija je sploh zastala, — le državne dobavke se lepo v redu Izvršujejo, t. j. tiste, ki nosijo porodici ogromne »zarade«, druge se brezobzirno stornujejo aU že sklenjene pogodbe ne odobrijo. Smešno vlogo igrajo v Zagrebu in Beogradu s prisilno notacijo tujih deviz In valut Hočejo domačinom prikriti derutno stanje dinarja, a ne pomislijo, da s takim otročjim igračkanjem jemljejo vsemu finančnemu svetu vero v našo resnost hi solidarnost. In končno vse to prikrivanje prav nič ne koristi, v kolikor silno ne škodi vsej naši trgovini in državnim financam. Po notacijah v Zagrebu in Beogradu se morejo izvršiti n. pr. nakupi le tistih valut, ki se tačas nahajajo v naši zemlji in v rokah takih ljudi, ki gredo na ta lim. Iz tujih rok ne dobimo niti bora. Drugod pa veljajo za podlago notacije na tujih borzah, in te so čedalje bolj neugodno različne od one v Zagrebu in v Beogradu. V zadnjem svojem dopisu (ali je bil tiskan, ne vem še) sem podal za vzgled liro, t. j., koliko jugokron je bila cenjena v Zagrebu in koliko na drugih borzah. Naj podam še vzgled od zadnjih par dni. V petek, 15. t. m. je stala lira v Zagrebu — 15.08 J. K —. Istega dne je stala lira v Zflrichu 17.74, v soboto pa že 19.1 j. K, — v Berlinu 18.16, v soboto 19.44, na Dunaju 18.68, v Budimpešti 18.—, v soboto že 19.83, — a najhujše v Pragi 20.84. In Praga je baje prevzela skrb za izednačenje obeh valut. Koliko bevskanja smo čuii o tej akciji. Facit je ta, da daje Praga za 1 liro skoro 21 j. K v istem času, ko Zagreb ponuja le 15. Nadaljnega komentarja ne pišem. Kdor si ga sam ne more ustvariti, Bog mu pomagajI Avstrijska poslovnica avstro-ogr. ske banke llkviduje, ker prevzame njene posle Narodna banka. Vpisovanje zlatega zaklada 30 milijonov zlatih K je bilo v petek zaključeno. Pravijo, da je vspeh popoln in da vpisi nadkrilju-jejo razpisano vsoto. — S tem je banka zagotovljena in v kratkem času smemo pričakovati nove novčanice. Danes imajo že berači milijonske dohodke; z milijoni in milijardami razmetavajo v vseh panogah državnega in zasebnega gospodarstva. Tisočak je danes drobiž, a stotisočak komaj nekoliko vzpostavna nota. Tako stanje vodi v blazno potrato in lahkomiselnost. — Zdi se, da se bližamo ozdravljenju. A. G. le naravno in neposredno zaledje Trsta. Trst so bila naša pljuča, naša vrata v svet, gospodarsko žarišče vsega slovenskega naroda, saj smo mu dajali samo Slovenci okroglo 1,150.000 ton lastnega prometa, a tudi ves ostali njegov promet v iznosu 2,300.000 ton je šel preko našega ozemlja. Ko sta nas potem najprej famozni londonski pakt, nato pa nesrečna rapallska pogodba oropala tega našega naravnega izhoda na morje in nam ga izrezala iz živega nardnega telesa, je zadela vse naše gospodarsko življenje nenadomestljiva izguba, kajti Reka, tudi če bi bila popolnoma naša, ga nam ne bi mogla popolnoma nadomestiti nikdar. Njena luka Je izdelana mnogo pomanjkljivejše, T stev. iffiT njena lega je neprimerno neugodnejša in poleg tega je pa izpostavljena še vsem vetrovom. Vkljub temu pa prihaja seveda sedaj kot izhodišče na morje za nas v poštev samo Reka, katere so se posluževali nekateri naši južno-zapadni kraji deloma že doslej. Življenjskega pomena za vse naše narodno-gospodarstvo je tedaj, da si ustvarimo na Reki tak položaj, ki nam bo popolnoma neovirano omogočeval uporabo reškega pristanišča in da dobimo čim prej direktno železniško zvezo z Reko, kakor tudi z vsemi drugimi kvarnerskimi pristanišči, kajti sedanje stanje duši vse naše gospodarsko življenje. Politične vesti. Slovenske gospodarske razmere. V. PROMET. živahen razvoj trgovine so pospeševale zlasti razmeroma prav dobra prometna sredstva, ki smo si jih deloma priborili, deloma pa ustvarili sami seveda še v predvojni dobi Tozadevna statistika nam pokazuje naslednje približne številke: železnic imamo 1222 km, na 10.000 prebivalcev 12 km, deželnih in državnih cest 3300 km, na 10.000 prebivalcev 33 km, okrajnih in občinskih cest 4100 km, na 10.000 prebivalcev 41, poštnih uradov 600, na 10.000 prebivalcev 6, te-legrafične mreže 2200 km, na 10.000 prebivalcev 22 km. Rečna plovba je vsled velikega padca večine naših rek in nereguliranih strug le slabo Tazvita. Iz teh številk je razvidno, da ima Slovenija poleg Vojvodine najvišje razvita prometna sredstva, vkljub temu pa ta našemu visoko razvitemu gospodarskemu življenju že davno ne zadostujejo več, zlasti ker so vsa prilagodena predvojnemu političnemu položaju, ko se je opiralo vse naše gospodarsko živ-Ijenjena na eni strani na Trst, ki je predstavljal naše Izhodišče v široki svet, na drugi strani pa na Dunaj, do-čim nismo imeli z vzhodom do malega nobenih ožjih gospodarskih stikov. Glavno prometno žilo je tedaj tvorila proga Dunaj — Maribor — Ljubljana — Trst Po vojni se je ta položaj popolnoma preobrnil. Od Trsta nas je odtrgala nesrečna rapallska pogodba, Dunaj pa stopa sam od sebe vedno bolj v ozadje in naša gospodarska pot nas vodi sedaj na eni strani proti Zagrebu, Bel-gradu, Sarajevu in Skoplju, na drugi strani si pa išče izhodišča na morje v smeri proti Kvameru. Ce pogledamo sedaj naše železniško omrežje s tega vidika, opazimo na prvi pogled, da je za gospodarsko tako visoko razvito deželo popolnoma nedostatno in da nujno potrebujemo celo vrsto daljših in krajših prog, ki naj nas tesneje zvežejo z našimi novimi gospodarskimi tržišči in omogočijo razvoj naši industriji. Posebno važen je za nas izhod na mprje. Do 1. 1919 smo imeli naš Trst, saj predstavlja vse slovensko ozemlje Kaj bo storila demokratska stranka? »Sedaj je za demokrate situacija popolnoma čista: potrebno je, da se zalete z vso energijo In silo v brezobzirno borbo proti radikalni stranki in proti njeni hegemonistični koncepciji za enotno idejo narodnega in državnega edln-stva«, tako piše včerajšnja zagrebška »Riječ«, glasilo hrvatskih demokratov, dočim isti dan v uvodniku zagovarja ljubljansko »Jutro« pobožne želje na-daljne kooperacije demokratske stranke oziroma v skrajnem slučaju njene desnice s Pašičevim kabinetom. Tukaj se vidi vsa nedoslednost in zbeganost demokratskega tiska: v eni številki se blatijo radikali kot najhujši separatisti, v drugi se izrekajo prošnje, naj se ko-nečno le usmilijo demokratskih desničarjev in jim dovolijo vstop v vlado. Te glasove ponatiskujemo, ker so za sedanjo situacijo v demokratski stranki sila značilni. Za demokrate-desničar-Je sploh ni podana možnost opravičila njihovega dosedanjega trdoglavega sodelovanja z velesrbskimi radikalci. Dasi je v komunikeju demokratske stranke sedaj tudi oficijelno potrjeno, da je Pašič demokrate na zelo enostaven način prevaral, se demokratski desničarji, posebno pa ljubljanski mladini kar nič ne sramujejo dolžiti Ljubo Davido-viča in kroge, ki so pripravljali pravočasno rešitev demokratske stranke iz objema velesrbske stranke, zaradi nesreče, ki se jim je dogodila z Nikolo Pašičem. Ml ne moremo odstopiti od stališča, ki ga nam narekuje doslednost in zvestoba do načel, ki jih je postavilo gibanje zagrebškega kongresa. Zato trdimo, da preživlja sedaj demokratska stranka svoje odločilne -momente. Ako se postavi na stališče uvodnega stavka iz »Riječl«, ako se strne okolu Davidoviča, moža političnega poštenja, resničnega jugoslovanskega čutenja ter modernih demokratskih nazorov, ako bo Izločila iz svoje sredine abnormalne, hinavske in lažnjive tipe, kojih nelepe lastnosti padajo te dni v žarko razsvetljavo, ko branijo z nedopustnimi sredstvi polom njihove koalicijske politike s Pašičem in ako se bo postavila na čelo politike, ki jo je uvedel Davidovič napram Hrvatom, tedaj bo lahko računala na bodočnost in na nove gradnje v jugoslovanskem političnem in duševnem življenju. Toda iz-gleda, da primanjkuje v demokratski desnici vsaka dobra volja, izpreobrnitev duha in pravilnost političnega naziranja. Mesto velikih zamisli se razblinjajo vrste demokratske stranke v osebnih ko-terijah razžaljenega Pribičeviča, v ne- pokrivanih prošnjah slovenskih demokratov na radikalce za prosti vstop v vlado, Ljuba Davidovič pa nadaljuje v svojem delu naprej, govori z dr. Rl-barom in dr. Andjelinovičem v Kragujevcu za politiko narodnega pomirje-nja in sporazuma s Hrvati. Tudi danes, kljub Protičevim prstom, kljub Protiče-vemu zakulisnemu delovanju radikalna stranka nima najboljših šans na Hrvat-skem in v Dalmaciji ter v Sloveniji, ker vemo, kaj smejo pričakovati Hrvati od sporazuma s plemensko radikalno, srbsko šovinistično stranko in kaj bi za nas Slovence nastalo, ako bi se povrnili časi klerikalnega oblastnega gospodovanja na naši pokrajinski vladi. Gradiva dovolj! Sedaj prihajajo po vrsti, kakor spokorniki v izpovedovalnici! Nobena opo-zicijonalna stranka še ni znala opisati v tako črnih barvah radikalnega velesrb-stva kakor njihovi dosedanji zavezniki, demokratski »Jugosloveni«. Cujmo, kako piše nacionalistični polkovnik Premovič iz Zagreba o Pašiču in radikalcih ter radujmo se! »G. Nikola Pašič nosi s seboj idejo državnega in narodnega edinstva z izrazito srbsko idejo. Ta misel je naklonjena državnemu političnemu centralizmu, ni pa dobra za Jugoslavijo, ker je to pojem brez vsebine. Naravno je, da izziva tako pojmovanje hudo reakcijo Hrvatov vseh političnih barv, ker vidijo v odbijanju Jugoslavije tendenco za ohranitev srbske tradicijonalne individualnosti in srbske politične supremacije v državi, v proklamaciji narodnega edinstva in političnega centralizma pa vidijo še težnjo ali nado, da se bo hrvatska manjšina asimilirala močnejšemu srbskemu plemenu«. Tako je, prav tako je, dobesedno tako Je in sicer glede Pašiča, glede radikalne stranke, glede parole narodnega edinstva, kar smo že dolgo povdarjali, da služi vse skupaj edinole srbski hegemoniji. To hegemonijo so ustvarili in vzdržali do današnjega dne edino Pribičevič in njegovi služabniki Koncentracija opozicije. Pod tem naslovom prinaša zagrebški »Hrvat« uvodnik, v katerem zagovarja misel skupnega nastopa celokupne opozicije proti Pašičevemu centralističnemu režimu. V članku se pravilno povdarja, kako je bil Pribičevič glavna spodtika, da levo krilo demokratske stranke ni moglo Izvesti svoje akcije v prilog Hrvatom. Priibičevlč je bil desna roka Pašiča, verno je napadal demokratske levičarje po strogih ukazih svojega prijatelja Pašiča in govorilo so je celo o pristopu Pribičevičevih pristašev k radikalni stranki. Potem pa pra- vi glede skupnega opozicijonalnega blo-ca proti velikosrbskemu regimentu v naši državi nastopno: »Danes je že precej gotovo, da bi se tak blok prav lah-co ustvarilo, ako se v njem ne bi na-lajal Pribičevič in njegova koterija. Bivanje Pribičeviča v demokratski stranki pomeni onemogočitev edinstveno opozicijonalne fronte in pomoč ciljem g. Pašiča.« Popolnoma pravilno! Razmere na Bolgarskem. Že nekaj časa sem postajajo razmere na Bolgarskem skrajno zmedene in za državo nevarne. Naravnost nerazumljivo je vedenje bolgarskih iredentističnih organizacij, ki se postavljajo proti vladi rodne države in ki so ža večkrat poizkusile izzvati državni preobrat Zadnjič so ti revolucijonalni poizkusi dobili v dogodkih v Kistendllu posebno ostrino. Reakcija je bila takoj na mestu in sicer v obliki zemljoradni-ških trum, ki tvorijo nekako splošno narodno gardo sedanje vlade g. Stam-bolijskega. To je ena nevarnost notranje zmede na Bolgarskem. Druga izhaja iz bolgarskih meščanskih strank, torej iz desnice in je naperjena proti zemljoradniški notranji in zunanji politiki sedanje vlade. Zadnjič je ta desničarska opozicija organizirala bombni atentat na notranjega ministra, ki pa k sreči ni bil zadet. Že na prvo vest o Izvršenem atentatu so sklenili oboroženi zemljoradniški vodje napasti državno metropolo Sofijo in tamkaj uprizoriti korenito kazensko preiskavo nad desničarskimi meščanskimi krogi. Le vsled izrecnega odsvetovanja in strogih nar redb vlade se ta sklep bolgarske zem-Ijoradniške milice ni izvršil. Položaj na Bolgarskem se je kljub temu tako poostril, da je morala vlada poklicati predsednika Stambolijskega v Sofijo, Id je orijentsko mirovno konferenco v Lausanni tudi že zapustil, da pomiri razgrete duhove v domovini. Nastalo je tudi malo nasprotje med vlado in kraljem Borisem, ki se obotavlja podpisati neke zakone. Tudi tukaj bo moral posredovati Satmbolijski, da s svojo jako osebnostjo pomiri kralja Borisa. Položaj na Bolgarskem je vsekakor zelo zmeden in treba bo energične akcije, da se vzpostavi v tej razburkani državi normalno in hladno politično ozračje. Vlada bo morala desničarsko opozicijo opozoriti na dopustno politično borbo, svoje iredentistične organizacije pa naj najboljše kar razpusti. S tem si bo opoi~ pelnik^m pot* .plale Stran «. .JUGOSLAVIJA*, 21. cecembra 1922. ftev. 292. Trgovina In Industrija vseh vrst medicinskih kirurgiških fe Ortopedijskih aparatov, bandaž, kakor tudi različne pasove ta damo, obvezila in zdravstvene potrebščine. Splošna oppravila, kakor brušenje, bakrenje, aiklanje, itruženje vseh vrst kovin in ojstrin. Besednik in drug, Ljubljana, ________________Prešernova ulica it. 5. Nallepie božično darilo: Gospodinjski koledar Jugoslovanske Matice. Vezan 10 Din. Člani ga dobijo v Matični pisarni, Pred Škofijo 21, za 8 Din. Oton Župančič: Ciciban, Trdo vezan 9 Din. Gaspari koslr. <3©r čez izaro. Zbirka koroških pravljic za mladino. Ilustriral M. Gaspari, Cena 9 Din. st dobijo v ftatični knjigami no Hoohpesocid poslopje ftihamonlfae družba. Smilila moieiia 11 ijolijaii. naznanja cen), občinstvu, da bode vozil avtoobus na progi Škofja Loka-Železniki 2 krat dnevno in sicer v soboto dne 23. decembra, v sredo dne 27. decembra, nadalje v soboto dne 30. decembra 1.1. in v torek dne 2. januarja s sledečim dnevnim redom; odhod Škofja Loka 12* 15 h, 16 h, odhod Železniki 5 30 h, 13*30 h. /----------- Za leto 1923 Zo leto : 1923 : Žepna koledarja v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem. Koledarje sta lično vezana in tiskana na dobro iimanem papirju. Naroča naj se direktno pri Joeni tiskarni io MigiFnP v j Biljani Wottova ul it, 1. Največja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki LIILIUB11H, ij ulij 1©, Muhi trg itn. t Naj večja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame # Sk in otroke s—1 %% % GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA rabljenega, a v jako dobrem stanju. — Proda se radi nabave špecijelnega polnojarmenika, 700 mm z 2 blokvozovoma franke vagon ijz Mnr, Iv. Jurij ob jul zelenici. 1 Čašica teza deli- «••••■••IflS••«•••••••••• katnesa ilkera le • nepopisen užitek I Priporočamo: Cognac Dalmalia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. Prva dalmatinslia odlikovana parna destilacija V. THORPURGO, SPLIT Zastopnik: ffldolf Hondin, Ljubljana, Brethounova Bilca t Divjačino, jelene, sme, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah, >9 IHllUIHl, Brzojavi: VA3DA. Ča kovač. Telefon interurban št 59» Pozori Pozor! ^ Sprejme se takoj 8 — 9 sodarskih pomočnikov. Kdor žeii, tudi s hrano ali stanovanjem — bodisi oženjen ali ne -s plača zelo dobra. Jo s« Tišler, sodar, Sp. Šiška, nasproti pivovarne »Union-. Božična in novoletna darila Vsakovrstne preproge v raznih velikostih, kakor tudi na metre. Bogata izbira zastorov, barvastih in belih. Posteljno perilo, rjuhe brez šiva, gradi za Žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Različni beli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za 6 in 12 oseb, platnen? in frotir brisače itd, Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno b'ago za bluze, predpasnike i domače obleke. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, prome adne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Vsakovrsni sifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Svileni in volneni šali, ogri-nalke, ropci itd, Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejšega šifona, balista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira fiorastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrsne triko in glace rokavice za dame in rospode, ovratniki in kravate, zne majice, sviterji, športno perilo itd A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trs 10. N En iRaggffl 8SS51SK.9 m n no ' Obiava m Po odločbi Ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. št 4495, razglašeni v »Službenih Novlnah ‘ kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št 243 izdanih dne 1. oktobra 1922, oz. v »Uradnem listua pokrajinske uprave za Slovenijo št 115 od 8 novembra pod štev. 379, moraj*o vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi svo^e knjige in zakl učne račune (bilance in račun izgube in dobička), v dinarjih, in s cer izza 1. januarja 1923, Razmerje 1 Dinar za 4 krone velja za aktivno in pasivno imovino, izraženo v kronah, brez ozira na datum njenega nastanka. . Ker bodemo zategadelj podpisani zavodi od 1. januarja 1923 vodili račune itd. izključno le v dinarski veljavi, zaprošamo stranke, da se v vseh primer; h, v katerih se potom korespondence ali na drug način obračajo na denarne zavode, poslužujejo pri označbi denarnih zneskov izključno le dinarske veljave. Opozorjamo, da bodemo v dvomljivih oz. neasnih slučajih označen a veljave smatrali to označen e kot ozna-čenje v dinarski veljavi; pravtako bodemo postopali vselej tedaj, če veljava pri znesku sploh ne bo označena. Pri tej priliki povdariamo, da je uradna kra šava za dinar „Din“, za pare „p“. Glede hranilnih knjižic strankam ni potreba napraviti noben h posebnih korakov; osobito pa ni potrebno, da jih predlože v svrho prepisa iz kronske v dinarsko veljavo. Ta prepis v dinarsko vel avo se bo vršil po iO. januarju 1923 sur.cesivno, ko bodo stranke prezentirali knjižice v svrhe novih naložb, pripisa obresti, delne ali celotne realizacije itd. Vsled s provedbe vseh knjig in vseh računov iz kronske na dinarsko vel avo združenega obiiega posla se usoamo zaprositi vse stranke, da se v dneh od 28, decembra 1922 do 5. januarja 1923 obračajo do denarnih zavodov le v najnujnejših zadevah ter da urede vse svoje tekoče posle pri denarnih zavodih v dneh pred in po označenem času. Češka industrij alna banka. Jadranska banka. Kreditni zavod za trgovino In industrijo. Ljubljanska kreditna banka. Obrtna banka. Prva hrvatska štedionica. V Ljubljani, v decembru 1922. Slavenska banka. Slovenska banka. Trgovska banka. Zadružna banka. Zadružna gospodarska banka, v Hranilnica kmečkih občin. Ljudska posojilnica. Kmetska posojilnica. Kranjska hranilnica. Mestna hranilnica. Vzajemna posojilnica. Hipotekarna banka jugo slo vanskih hranilnic. Glavni grednik: Zorko Fakin. — Odgovorni urednik: MHia Gaberšek. izdaja »jugoslov. noviasko (L