f

1



Glas Naroda
List slovenskih delavcev v o4meriki.
W? first Slovenic Daily" In
the United States. Issued every* day~ except Sundays and Holidays.
1>


Est«red m fecond-Clua Matter. September SI. 1903. at the Poet Office at Ntw York, N. 7., trader Act of Conrrcu of March S. 187».
ŠTEV. 127.
NEW YORK, V SREDO, 31. MAJA, 1905.
LETNIK XII.
Gtiicaški štrajk. Zastopniki štrajkarjev.
VODJE ŠTRAJKARJEV SO DOSPELI V NEW YORK. — MOGOČE JE, DA PRIDE V NEW YORKU DO ŠTRAJKA V ZNAK SOČUTSTVA.
Miru še dolgo ni pričakovati. — Zl>o-rovar.je unijskih zastopnikov v Chieagu.
SAMOMOR UNIJE?
l>a-ir:i«n > še ni nič natančnega znano, v< ldarle krožijo soda j tudi po New Yorjcu vesti, da bodo i newyor-ški V ./.liki prir-cli štrajkati v znak sočutja do svojih chicaŠkih tovarišev.
V	naš? me-to >ta namreč dospela dva me «kr ra sta s ehieaskimi ho-mati.i:- ni v naj"-jej zvezi. Zastopnik ehir-a-k li delodajalcev. odvetnik Levy Mayer. d< ■-! ■•■! j" v New York, da se posvetu1«' - za tcpniki ekspresnih družb. Zaj( Ino je pa dospel v naše mesto »-.•! -1 iiti- Barry. zastopnik ekspre- voznikov. tla -e posvetuje s tukaj"- -Jimi unijami glede nadaljne p<mi< "'i.
V	m nih krajih našega mesta vršila mi -< e inrovanja unij, ktere «pn l >.j" k t-entralnej organizaciji Intern: al lir the;!.....1 of Team-
ple;-.	se ti udeležil uiti jelne-
i novauj.
O ■ u - » • ani u' i * i 'T* n • vali. ni jjhj, . . T- :u 7.-. injih <1 ni j p-Šlje.io new v > i -': i \. /.niki v.-:»k teden svojim dijaškim i >;ni-un $1000 pod-
P°re-	.1 -
<)d\ »tik Levy Mayer, kteri se je nastanil % H*ytUmd House na 5- Ave..
neve m ■ > g-voiiti o svojem prihodu v N< w York in '<• priznava, da je prišel, dr je prišel. da se posvetuje S tukajšnjimi zastopniki efeapresnih dni h. Prva tozail< vna konferenca se je vršil i dne 20. t. m.
Z ožin m na }»oložaj v Chicagu izjav.! ia Mav da so sedaj vsa mesta unii-kih delavcev popolnjena in da
, , ,.....' v,v. '>e nikoli ne bodo vzele
št ra a i j' v nazaj na delo. Policija je skrbela ?a to. da do večjih nemirov ni prišl ..
Chien-ro. 20. maja. Položaj z ozi-n in n t št k se ni mno<r > spremenil. Pri zho; .vanju štrajkarjev se je sklenilo. <l.i bedo vozniki štrajkali v naprej. d« kler ek s p rt sne družbe ne sklenejo kompromis.
ŠtraV.arje sedaj nadzoruje 7000 policajev in pomožnih šerifov, tako da bodo p »menjal nndaljni štrajk za delavr ■ sam« mor njihove unije.
Slovenske in slovanske vesti.
Koliko Slove' rev je na svetu? Slovencev je po uradni cenitvi na Štajerskem: 400,."»31. na Koroškem 90,-4<l,->, i,n Kranjskem 471.302. v Trstu in < ' '>li<-i 24.070. v T-tri 47.717. v ostalih avstrijskih pokrajinah 4474; vseli skupaj t«»rej v Vvstriji 1.192,-7S0. Na OgrEkem (v Zaladskej, Železni in Somotskej župniji) 71.534. v Beneške j 40.000. v Ameriki 100.000, v Pruski 0205. v Afriki 3000. Po teh števili ali l»i bilo vseh Slovencev skup 1 410 .">«0. — Če pa vpoštevamo, kako razn o avstrijska vlada šteti Slovane sploh, smemo jih računati 3,500,-000. —
_ V Calumetu. Mich., se je ponesrečil Hrvat Tome Salopeka. kteri je padel p17 dvigalnieo v rov in ostal na mestu mrtev.
_ V Calumetu. Mich., so zadnjo
nedeljo blagoslovili nov zvon za slovensko cerkev sv. Jožefa.
—	V Salt Lake City, Utah, je prišlo n ed Hrvati «lo prepira ra«li različnosti ver. To se je ponavljalo večkrat. a zadobilo svoj vrhunec medsebojnemu spopadu dne IS. t. m. Med tei»e/em je došla policija, na kar se je vnel pravi boj 7. revolverji. Posledica pregorečega verskega prepričanja je: jeden na mestu mrtev, dva smrtnonevarno ranjena, ostali pa zaprti. Živela bratska ljubezen. Od priprostesa naroda, ktereira inteligenca reprezentuje po večini frazerstvo, šarlatanstvo in korupcijo — se res ne more pričakovati kaj druzega.
—	V Franklinu, Pa., je zaklal Hrvat Janko Jovič svoj epa rojaka Marka Gojkoviča. Vzrok: Pijača.
—	V Sheboyganu, Wis., se je v tovarni ca nanje, kjer dela več naših rojakov, ponesrečil neki Rus.
Washingtonske novosti. Mornarični predpisi.
ČASNIKARJI V DRŽAVNEJ SLUŽBI. — PRIDELEK PREMOGA V Z JED. DRŽAVAH.
Afera Marko Braun končana v zado-voljnost Zjed. držav in Avstrije.
RAZNOTEROSTI.
Washington, 20. maja. Častniki naše vej m« mornarice -o sedaj neizmerno srečni. Vprašanje glede njihove uni!'orn: ■ je -• daj najvarnejša sivar. kajti u vojne mornarica je sedaj detini: v io d-dočil, kak > morajo hiti ;'-a-tniiki na ladijah ]>ri večerji oble-r-i- i:. Oni morajo hiti oblečeni v obleki, v k t ere j se ure običajno na bal. D'.'Sedaj je bila za večerjo dovolj do-hra navadna službena uniforma, toda admiral Kvans j■» dosegel, da morajo častniki, predno gredo k večerji, na sto-j-iii v "full dress". Častniki se sedaj pritožujejo, da je na oceanu težko imeti dovolj veliko število belih srajc, da hi prišli vsak večer čisti < večerji, kajti na oceanu ni pralnic.
Toda to jim ni jwmagalo.
« *
Preds-ulnik Eo< sevelt sklenil je po-deliti 'asnikarjem razne slu/.he pri vladi. T službe bodo dobivali pred v-ejn \v.i- hing!< n.ski |K»ročevalci, - katerimi pri-de največkrat v dotiko. ^ *
Vfei-i Marko Bruuu je 'končana s tem, ;1.! je vlada Brauua odpozvala, • I. 'm i" z vet avstrijska vlada skrbela za •>, da je oni policaj v Budimpešti. k:eri je ndpiral Braunova pisni . kaznovan. I):.godek je bil za našo. '•:; :or Tudi za avstrijsko vlado zelo ; :it i iirb. ker bi se zamoge-1 razviti v
mednarodni spor.
* * *
Ceologični urad naznanja, da se je
1 -ta 1 si4 do 1904 pridobilo v Zje-' :i:i ndi državali .">.">77.710.577 t >n ."rmttga. I^Ma 1M4 -o pridobili 22 t. n pivn.oira in leta 1004 351,100,953 tone. Ivo so prir-eli v PennsvJvaniji Ropati premog, bilo je ložje posekati i največja drevesa, nego i/k opat i premogov rov in takrat je tudi les zadostoval za kurjavo, ikajti industrija je bila še le v )wnoju. Toda razvoj pri kopanju premoga je omogočil tudi. da se je industrija razvila, ktera je zopet ustvarila velike gospodarske probleme, brez kterib bi nikdar ni prišlo do ustanovitve trustov. Leta 1S22 pričeli so i/. West Yirginije izvažati premog v inozemstvo. državah zapadno od Mi-.sLss:yi>ija pričeli so premog pridobivati še le leta 1'240. in sicer v Missouri ju in To\vi. Ob Pacifiku so dobili prvi premog leta 1S52 v državi Washington, dočim so našli v Califor-ni.ii prvi premog še le leta 1861.
Novosti iz inozemstva.
GENERAL FEJERVARY SE JE ZAMAN TRUDIL USTANOVITI NOVO MINISTERSTVO.
Španski kralj Alfonso v Parizu. — Pozdravil ga je predsednik Iioubet.
PREVARA NA ČEŠKEM.
Budimpešta, 31. maja. Ysi poskusi generala Fejčrvarvja, ustanoviti novo ministervt vo, so se izjalovili. On ni mogel uikogar najti, kteri bi postal minister.
1'aris. 31. maja. Španski kralj Al-fonso dospel je semkaj za teden dni na obisk. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik Loubet s svojim kabinetom, dočim ga je pozdravilo vojaštvo s 101 strelom. Ljudstvo je gosta navdušeno pozdravilo, na kar se je odpeljal s predsednikom v palačo d'Orsay. Vse hiše na glavnih ulicah -o okrašene s španskimi in francoskimi zastavami.
Praga, 31. maja. Zastopnik premo-gove družbe Triumf v Natalcih na Češkem, Alfred Heuflein, je poneveril 200,000 kron. Goljufa so zaprli.
Dunaj, 31. maja. Tukajšnje porotno sodišče je tržaške iredentiste oprostilo, d asi ravno so zakrivili veleizda-jo. Radi žaljenja ''veličanstva" so bili obsojeni v ječo od 6 do 9 me-
Rožestvenskij v Vladivostok!!.
Poveljnik ruskega brodovja težko ranjen. — Togo pa javlja, da je Rožestvenskij zajedno z Nebogatovom in Voelkersamom vjet. — Japonci so izgubili dve oklopnki in več druzih vojnih ladij.
IZGUBE SO NA OBEH STRANEH VELIKANSKE. TODA JAPONCI SO VENDARLE ZMAGALI. — PRIHOD KRIŽARKE ALMAZ V VLADIVOLl OK. — V CARSKOJEM SELU PREPOZNAJO PORAZ. — ROŽESTVENSKIJ JE BIL TRIKRAT RANJEN IN JE SEDAJ V VLADIVOSTOŠKEJ BOLNICI.—.FORMACIJA OBEH SOVRAŽNIH BRODOVTJ.
Japonci so rabili v bitki podvodne čolr.e in mine, dočim so se Rusi bojevali častno in odprto. — Boj še vedno
traja pri otoku Okino.

V ' - ■'V*-
Vladivostok. 31. maja. l>o včeraj zvečer dospela je semkaj <>d Kožest-venskovega brodovja le križarka Al-maz in razne manjše ladije. Almaz in torpedolovka Groznij ostavili sta takoj početkom bitke v Ivorejskej ožini brodovje in o d pluli z polnim parom proti Vladivostok!!. Signalne postaje na otokih Askold in Eimskij-Korza-kov. še niso javile prihoda druzih vojnih ladij.
Častniki dospelih vojnih ladij javljajo. da sta imela oba sovražna si brodova že grozne izgube, ko so oni nrodrli japonske vrste.
Pred njihovimi očmi sta se potopili £ve japonski oklopnici prvega razre-dn in dve križarki sta se potapljali, ko so Rusi pluli memo njih.
Kožest venskovo brodovje je bilo v slabšem položaju. Admiralska ladija Kn.jaz Su^arov, potem Borodino in ' : križarki Oslabja ter T'ral so razdejane. dočim je bila oklopnica Ale-ksander 11!.. ko so pluli memo nje. poškodovana. Kljub temu se je pa bojevala nadalje ter neprestano strelja'a na japonske torpedovke. ktere so kakor ose krožile krog vseh ru-skih ladij.
Tokio. 31. maja. Kapitan Rošinov noveljnik ruske križarke Admiral Na-ki-, ov in drugi častniki imenovane la-flije «o dospeli v Moji. Križarka se ie v soboto pri otoku Tu potopila vs-le-l mine ali pa napada z podvodnim čolnom. Na kak način so bile ruske ladije razdejane, še ni znano, pač se pa domneva, da so se Japonci posluževali podvodnih čolnov in posebno zasidranih min.
Vladivostok. 31. maja. Križarka Almaz. ktera je dospela semkaj v ponedeljek. je le nekoliko poškodovana. •Tedna jambora je odstrel jena in jedeh dimnik je podrt. Torpedolovka f^roznij ni niti malo poškodovana, da-s»ravno se je morala dali časa bojevali 7. neko veliko janonsko torpedo-lovko. TCo so bili kapitan Andrivskii ranjen in štirje mornarji usmrteni, so Rusi 7 srečnim strelom japonsko vojno Indijo potopili ter nato brez na-dlerrovanja |>luli v Vladivostok.
Ko so se ruske ladije pojavile prpd Vladivostokom, je vse hitelo k obrežju. .Tedva, da so vtihnili topovi, kateri so pozdravili domačo luko, nastala je povsodi velika razburjenost. Mornarji so pozdravili rojake v Vla-divostoku z sromovitimi hura-kliei.
Ono. kar došleei pripovedujejo, je kratko. Rožestvenskovo brodovje je vgledalo -Taponce na Korejskej ožini in takoj se je vnel boj. Križarka Almaz je vsled povelja ostavila oklop-nice. da bi skušala odpluti v Vladivostok. To se jej je posrečilo in potoma ie opazila, da so izgube na obeh straneh velikanske.
Takoj početkom bitke je bilo videti kako se je oklopnica Knjas Suvarov stresla in prenehala plnti ter se potopila.
Ruska torpedovka Bujnij je prihitela na lice mesta in rešila mnogo mornarjev, med njimi tudi admirala Rožest venskega.
Vsled japonskega streljanja so se potopile tudi Borodino, Oslablja in Ural.
Petrograd. 31. maja. Admiraliteta naznanja, da so vojne ladije Knjaz Suvarov, Borodino. Oslablja in Orel, ter tovorna ladija Kamčatka, potopljene. Z ozirom na vjete ladije se ničesar ne poroča.
Po noči dobil je car dolgo brzojavko. vsled ktere je prišlo večje število ruskih vojnih ladij v Vladivostok.
Admiral Rožestvenskij je dobil tri rane in sedaj je v bolnici v Vladivo-sfokn.
Nadaljna poročila iz Vladivostoka javljajo, da so Rusi izgubili vse skupaj 12 ladij. V boju so imeli največ opraviti japonske torpedolovke, ktere so kljub ruskim krogljam vedno zopet napadale. Japonci so izgubili vee negro polovico torpedovk.
Križarka Jem čuk, o ktere j se je iz Tokia poročalo, da je potopljena, dodo spel a je tudi bolniška ladija Orel.
- . : . - .. i . -' i > . : ■ «
spela je v Vladivostok. Z njo zajedno
Petrograd, 31. maja. Soproga admin; !a Rožest venskega, dobila je ravnokar od svojega moža iz Vladivostoka brzojav. da je dospel tjekaj in da je bil trikrat ranjen.
Carsko je selo, 31. maja. Car je dobil natančno poročilo o bitki. Poročilo javlja, o velikih izgubah. Divizijo admirala Nebogatova so napadle japonske torpedo vke, ktere so njegove ladije deloma potopile, deloma vjele.
Glavno rusko brodovje je napadel admiral Togo. kteri je izgubil dve oklopnici. Rusko prodovje je pr-odrlo japonske vrste. Rožestvenskij je poslal svoje križarke naprej, dočim so oklopnice ostale. Slednje je napadel admiral Kamimnra.
Admiral Togo je pričakoval z srlav-u m brodovjem na korejskej višini, dočim sta diviziji admiralov Kamimnra in Urin r-akali na severu, da na-padeti one ruske ladije. ktere bi prodrle japonske vrste. Ko je dobil Togo poročilo, da se Rusi bližnjo, plul jim je nasproti in napadel križarke na krilu. Ruske oklopnice so bile za kri-žarkami in niso mo<rle streljati. Kljub temu je r>a rusko brodovje v onej noči plulo 200 milj daleč proti severu. V nedeljo zjutraj razdelilo se jo rusko brodovje v dva oddelka. Prvi oddelek (hitrejše ladijel napadla sta Kamimnra in Urin. dočim ie Togo napade Nebogatovo divizijo. Na to se je vrši, boj pod polnim parom, toda japonske Indije so bile hitrejše. Poškodovane ruske ladije so morale pluti k obrežju kjer so se vdale Japoncem, dočim se je Rožestvenskij nadalje bojeval.
Tokio. 31. maja. Admirali Rožestvenskij, Voelkersam in Nebotratov s^ baje vjeti. Pri otoku Okino se boj na-da'une. Tamkaj so ruske ladije Izum-nid. Aurora in Kazarskij.
Tokio. 20. maja. Uradoma se naznanja. da je Rožest venskovo brodovja skoraj vničeno; dvanajst vojnih ladij je deloma potopljenih, deloma vjetili. Bitka se je vršila tudi v nedeljo in se je za vršila z japonsko zm;iiro. Podrobnosti še niso znane.
Washington, 29. maja. Ameriški poslanik Griscom brzojav1,ja iz Tokio, da si prilašča admiral Togo veliko zmago. On poroča, da se je pet velikih ruskih vojnih ladij potopilo, dočim so Japonci tri vojne ladije vjeli. Japonske oklopnice niso izdatno poškodovane.
Togo poroča svojej vladi kasneje, da so se dve ruski oklopnici, pet kri-žark. dve ladiji za posebno službo in tri torpedolovke potopile, dočim so Japonci vplenili dve oklopnici, jedno posebno ladijo in jedno torpedolov-ko :2000 Rusov je vjetili.
Nadaljna brzojavka potrjuje japonsko zmago. Japonsko brodovje sedaj sledi ostalim ruskim ladijam, kterib ni jed na ni plula v kako neutral no luko. Z oklopnicama Borodino in Aleksander III. vtonilo je baje vse rno-žtvo.
Petrograd. 30. maja. Iz Shanghaija se brzojavlja: "Semkaj se brzojav]ja da je bilo v pomorskej bitki pri Tsu-shimi razdejanih sedem velikih japonskih vojnih ladij, med kterimi sta bil dve oklopni ladiji. Rusi so izgubili štiri vojne ladije. Tukaj se zatrjuje, da čakajo Japonci, da Rožestvenskij dopošlje uradna poročila iz Vladivostoka o japonskih izgubah, in še le potem bodo svoje lastne izgube priznali."
Washington, 30. maja. Naš poslanik Griscom brzojavlja državnemu uradu o bitki na morju.
"Admiral Togo je ravnokar sporočil svojej vladi o bitki na morju, katera se je vršila v soboto popoludne in zvečer. Kakor Togo poroča, se je neka ruska oklopnica onega razreda, kakor Borodino, in še štiri druge vojne ladije potopile in dve ali tri so Japonci vjeli.
"V nedeljo je bitka še trajala in tukaj sedaj vsakdo ve, da so Japonci dosegli veliko zmago. Podrobnosti še ni mogoče dobiti."
Kasneje je poslanik Griscom sporočil washingtonskej vladi, da so imeli
Rusi v pomorskej bitki naslednje izgube.
Potopljene: dve oklopnici. pet kri-žark. jedna obrežna ladija dve ladiji za posebno službo in tri torpedolovke.
Vplenjene: Dve oklopnici, dve obrežni ladiji. jedna" ladija za poseb-j no službo, jedna torpedo*|vka; 2000 j mornarjev je vjetili. Med vjetimi la-[dijarni je oklopnica Sisoj Veliki, dočim je zastavna ladija zelo poškodovana.
Tokio, 30. maja. O osodi admirala Rožest venskega ni nič znanega. Mogoče je tudi. da je vsmrten.
Washington, 30. maja. Tz Tokio se uradoma brzojavlja tukajšnjemu japonskemu poslaništvu.
*'Zjelinjeno japonsko brodovje napadlo je pri Ookinoshimi (jugoiztočno od Tsushime) rusko brodovje in je zmagalo. Najmanj štiri ruske ladije >o se ;*)topLle in več je poškodovanih. Naše ladije so naznatno poškodovane.
V nedeljo je naše brodovje sledilo Rusom proti severu in je pri Lian-eourt Rocks (scveroiztočno od Okino-sliime) napadlo ruske ladije Nikolaj L, Orel, Senjavin, Apraksin in Izum-rud. Izumrud je ušla, ostale štiri so se udale Jetniki javljajo, da so se potopili: Borodino, Aleksander 111. -Temčuk in tri druge.
Pod admiral Nebogatov in 2000 druzih Ruse v je vjetili.
Bitka Se vedno traja in minolo bode se nekaj časa, predno se bode izvedelo o nje izidu.
Petrograd, 30. maja. Prva poročila o pomorskej bitki na Korejskej ožini pri poslal je kapitan Čagin iz Vladi vostoka. Kapitan Čagin je poveljnik križarka Almaz, ktera je dospela prva v Vladivostok. Kapitan poroča, da se je oklopnica Knjaz Suvarov potopila in da je bil admiral Rožestvenskij ranjen. Rožestvenskij se je rešil na tor-pedolovCio Bujni, ktera pa še ni do--pela v Vladivostok, ko je kapitan Cagin odposlal svojo prvo brzojavko.
Washington, 30. maja. Japonskemu poslaništvu se brzojavlja iz Tokio, da so Japonci dovedli štiri ruske ladije danes v Sasebo. Te ladije so oklopnici Orel in Nikolaj I. ter obrežne ladije Apraksin in Senjavi.
Paris, 30. maja. Tz Petrograda se brzojavlja listu "Petit Journal", da so dospela v Petrograd iz Vladivo stoka uradna poročila, da so tjekaj dospele do danes zjutraj štiri velike vojne ladije. Med drugimi tjekaj dospelimi ruskimi vojnimi ladijami je tudi torpedolovka- Bujni (Bravi?), na kterej je admiral Rožestvenskij.
Admiral Rožestvenskij je ranjen in [<o ga prepeljali v bolnico. Ruski mor-j narji so se bojevali junaški, toda pre-'zrli so mnogo signalov od zastavne ladije.
Petrograd, 30. maja. Admiral Rožestvenskij je s svojim ostalim brodovjem prodrl japonske vrste in dospel v Vladivostok.
Prelaz Gunshu, 28. maja. Vsa ruska vojska v Mandžuru se sedaj zanima za vojno bixvdovje. Na boljnem polju izhajajoči list "Vjestnik man-džurskaj armiji" izhaja v premajhnem številu, kajti vsak vojak hoče či-tati. Ker je Rožestvenskij prebil skoraj vse potežkoče, mu sedaj vsakdo zaupa.
London, 2S. maja. Prihod ruskega vojnega brodovja na aponsko morje, oziroma na bojišče, obudil je tukaj velikansko zanimanje, toda razun kratkega poročiJa iz Tokija dosedaj še ni druzih poročil. Lastniki parni-kov so zelo vznemirjeni in so za svojimi, na Japonsko namenjenimi ladijami brzojavili, naj ne plujejo dalje.
Brzojavna zveza Chefoo - Shanghai je pretrgana 22 milj daleč od Chefoo. Sedaj je pretrgan tudi kabel Chefoo-Tingtau.	,
Petrograd, 28. maja. General Li-njevič brzojavlja:
"Ob našem levem krilu dosedaj ni promene. Dne 24. maja pričeli so Jar ponci pri Erdagainu na zaipadu z ofen-
zivo proti Bankeganu. Naše čete so obkolile jedno sotnijo Japoneev in usmrtile 30 mož."
Tokio, 28. maja. Cesarskemu glavnemu stanu se poroča:
"Dne 25. maja je naša tkonjica zasedla lis 11 mien cli en g, IS milj severno od Changtu. Inače je položaj nespremenjen."
Chanchavadze. Mandžnr, 28. maja Rekognoseiranje generala Miščenka, ktero je bilo najbril.jatnejši čin vse dosedanje vojne, izvršilo se je sijajno. Miščenko je dognal. da se Japonci koncentrirajo južno od Kaynana. Razun tega so prinesli kozaki v glavni stan še druge važne informacije. Japonci so skušali vračajočemu so Mi-ščenlku zastaviti pot s tem. da so mu poslali nasproti velik oddelek konjiče, pešcev in topništva, toda kozaki so preje predrli japonske Čete. predno so Japonci na to misliti. Pri tem so Japonci izgubili na mrtvih in vjetili nad 500 mož.
Ruske čete se pripravljajo na p ' na Mongolsko. Rusi ne body operirali do Pekinga. Na Kitajsko ozemlje bodo odšli le radi tega. ker so r.> tudi Japonci storili.
Ogrska kiiza.
Položaj obupen.
V VRSTAH V OPOZICIJI ZDRUŽENIH POLITIČNIH STRANK OPAŽATI JE VEDNO VEČJE OGOČENJE.
Fran Josipov načrt glede vstanovitve novega ministerstva z Fejeva-rijem na čelu.
TOZADEVNA OBRAMBA.
Število naseljencev preseza milijon,
LETOS SE JE NAJBOLJ POMNOŽILO ŠTEVILO NASELJENCEV IZ AVSTRO-OGRSKE.
Potem slede Italija in Rusija. — Samo v aprilu dospelo je iz Avstro-Ogrske nad 23.000 naseljencev.
POMNOŽITE V ZA 29^.
Washington, 30. maja. Glavni na-selniški komisar objavil je .statistične podatke o naseljencih, kteri so dospeli semkaj tekom Šestih mesecev, do 1. maja. Številke dosedaj d osli h naseljencev nam služijo v najboljši dokaz, da bode njihovo število letos prese-zalo milijon. Največ inozemeev je do-šlo iz Avstro-Ogrske, kterej slede po največjem številu Italija in Rusija. Samo v letošnjem aprilu prišlo je iz Avstro-Ogrske 23,657 naseljencev več, nego v lanskem, kajti lani dospelo je v aprilu iz Avstro-Ogrstke le 13,092 osob, dočim znaša letošnje aprilsko število Avstrije 37.349. Iz Rusije prišlo je lani v aprilu le 7905 naseljencev (Zidov, Fincev in Poljakov), toda letošnje njihovo število v aprilu je naraslo na 19.505. Iz Anglije dospelo je 3588 naseljencev več, kakor lani (pri 14,"»32 naseljenih). Vseh evropskih priseljencev dos]>elo je v aprilu 132,758, oziroma 45.979 več, nego v istem mesecu minolega leta.. To nam zopet dokazuje, kako slabi časi so v Evropi, izimši Rusijo in Anglijo, dočim sta Avstro-Ogrstka in Italija na čelu vse evropske mizerije.
Dunaj. 29. maja. Konflikt na Ogrskem zamoremo sedaj, ako ira n otri-im> iz višjega stališča, nazvati po vsej pravici kot energično povdarjanje in zastopanje ljudskih pravic proti nepravilnem stališču cesarja Fran -To-sipa. Odrsko ljudstvo, v kolikor pridejo Madjari v poštev. vidi v v-tano-viivi ministerstva pod vodstvo:a do-mobirnskega ministra Fejerarija, na-silstvo na o_rsko ustavo in pravice, ktere mora Fran Josip spoštovati, ker je na nje prisegel.
Sedaj so vsi sloji Madjarov zjedi-njeni v željah, da čuvajo svoje pravice proti habsburške j nevarnosti. Minis! erstvo 7. Fejervarijem na čelu, katero bi obstalo iz članov manjšine, in ki bi bilo neutralno. je neustavno in neparlamentarno, tako, da je bode večina neprestano napadala. Posledica temu mora biti, "da se državni zbor razide. kar bi pa bilo zopet nepo-stavno.
Madjari nikakor nečejo pustiti, da bi se dinastija z njimi norčevala. Zaradi tecra bodo vkrenili sledeče: Z plačevanjem davkov bodo prenehali, ker zbornica še ni odobrila proračuna; vojaški novinci ostanejo doma. in Ogrska ne prispeva k skupnim troškom Avstro-Ogrske.
Parlamentarna večina nikakor neče da bi se jo prezrlo in pojedini komi-tati so že pričeli poslansko zbornico prositi, naj čuva ustavo z vsemi mogočimi sredstvi.
Štrajk premogarjev na Vancouverju.
Victoria, B. C.. 29. maja. Premo-erarji v Nanaimo so pričeli štrajkati, j ker so jim delodajalci hoteli znižati i plačo. Pričakovati je, da se bode (štrajk razširil po vsem otoku Vancouverju.
Nevihta v Indiana.
Indianapolis, In d.. 31. maja. V severnem delu Indiane napravil je včeraj vihar mnogo škode. Promet je ustavljen Dve osobi sta bili usmrteni. Pri Lafayette napravila je povodenj ■mnoiro škode.
Samomor Sletnega dečka.
Lewiston, Me., 29. maja. V kanalu na Chestnut St.. našli so danes truplo osemletnega dečka Philie Lcvas-seur in policija je mnenja, da se je deček sam usmrtil. Deček je v mino-lem tednu večkrat izostal iz šole. Na to je nekemu tovarišu naznanil, da se hode usmrtil, ker se boji kazni.
Požar v Bostonu.
Boston. Mass., 31. maja. Veliko skladišče avtomobilov tvrdke A. B. Bangs ie zgorelo. Skoda znaša 150 tisoč dolarjev.
Meje pijančevanja.
Zdavniki vseh dežel so že čestokrat skušali določiti koliko količino opojnih pijač zamore človek popiti, ne da bi to škodovalo njegovemu zdravju. Skoraj vsi zdravniki so prišli do zaključka da manjša količina popolnoma čistega vina nikomur ne škoduje, pač pa koristi. Moderna zdravila na-domeščujejo alkoholične priprave, ka-koršna so zdravilna vina. Za bolni želodec imamo samo jedno zdravilo — Trinerjevo ameriško grenko vino, izdelano iz čistega trtnega vina in grenkih zelišč, ktero zdravilo je baš idealno za rabo v rodbini! Ono nikoli ne škoduje tudi najnežnejšemu želodcu, pač pa daje moč želodcu, in vsemu sistemu kar je podlaga zdravju. Po vži-vanju vina bodete zamogli jesti vsako hrano kolikor bodete hoteli. Vaša kri postane čista in Vaše zdravje popolno. V lekarnah Jos. Triner, 799. So. Ashland Ave. Chicago, HI.
KEETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 30. maja
iz Bremena s 1149 potniki. Zeeland 30. maja iz Antwerpena s
1711 petnilki. Statendam 30. maja iz Rotterdama s 13S0 potniki.
Dospeti imajo;
Barbarossa iz Bremena. Princess Irene iz Genove. Oceanic iz Liverj>oola. Georgic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Montreal iz Havre. Pannonia iz Reke. La Touraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. >e\v York iz Soutliamptona. Blueeher iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Kronprinz Wilhelm 30. maja v Bremen.
Prinz Adalbert 30. maja v Genovo. Teutonic 31. maja v Liverpool. Noordam 31. maja v Rotterdam.
Odpluli bodo:
La Lorraine 1. junija v Havre. Bremen 1. junija v Bremen. Hamburg 1. junija v Hamburg. Celtic 2. junija v Liverpool. St. Paul 3. junija v Southampton. Caledonia 3. junija v Glasgow. Zeeland 3. junija v Antwerpesn. Princess Irene 3. junija v Genovo. Campania 3. junija t Liverpool. Neckar 3. junija v Bremen. Thessalia 3. junija v Hamburg. Anrenia 3. junija v Hamburg.
-----
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
i-ist slovenskih delavcev * Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. A-astnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse l^to....... 4.50
" " " pol leta....... 2.50
*«	«	M čem Jcta...... 175
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
Ogrska pred kata= strofo.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
A' predvčerajšnji številki "Glasa Naroda" smo objavili poročilo iz Budimpešte. da preti Ogrskej vsled tr-dovratnosti Fran Josipa, katastrofa.
Nikakor ne moremo dvomiti, da morajo vsi narodi, dokler puste kakor ovce, da postopajo njihovi gospodarji z njimi, kakor se jim ljubi, nositi i najtežja bremena, tako, da se ne morejo veseliti svojega življenja. V tem se i mi "svobodni" Američani ne razlikujemo mnogo od družili ljud-stev in nek wiseonsilnski list ima prav, ko piše z ozirom na delo zadnjega zasedanja kongresa, da bi bilo dobro, ako bi državljani vedno šteli do 100, predno se lote kake stvari in potem naj proučujejo svoj zakonik. Toda
Za oglase do deset vrstic se plača 30 j 5^ak -ie razlika tilko slabo< kakor.akcentov.	: stro-ogrskim narodom, se ne godi 111 Dopisi brez podpisa in osobnosti se ' jertnem narodu na svetu in celo pre-
oe natisnejo. _	bivalci Turčije so srečnejši, neeo oni
Denar naj se blagovoli pesihati po ,	_ ,	. - .
Money Order.	Avstro-Ogrske. Za vse to se imajo pa
Pri spremembi kraja naročnikov avstro - ogrske narodnosti zahvaliti prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- slavnej obitelji Habsburžanov. ktera
5če naznani, da hitreje najdemo naslov-	, . ~ ______________.___
raka. Dopisom m pošiljatvam naredite 79 lct skusa razne narode V . nr.:lo\ .	! umetno povzročenih prepirov skupiti
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
«Gl£Ls Naroda"
309 Greenwich Street, New York City.
Tvlefon: 3795 Cortlano.
Tajnosti mesarskega trusta.
v celoto in jih spremeniti v imenu '•domovine", "dinastije" in "vere" v pokorno rajo.
Z velikanskimi napori se je dinastiji vse to do sedaj posrečilo, toda sedaj Avstro - Ogrska poka na vseh krajih in koncih. V takozvanej Avstriji ljudsko zastopstvo že vsled sa-t!:e£ja sebe ne more delovati, kljub ne-p;>pisno kompliciranem ' volitvenem' zakonu, kteri jedini je vzrok, da je mm pravica nepoznana stvar. Toda vladina modrost je vpisala v 'ustavo'
Nedavno smo se na tem mestu našega lista bavili s jwslovanjem mesarskega trusta, oziroma z brošuro, ktero j- spisal izvedenec Hennan paragraf, z k terena pomočjo je mo-
Hirsehauer. Toda radi malega pro- -ofc tll<li brez dovoljenja državnega
,. , ... , zbora dalje cospodariti na škodo av-stora se s tem nismo mosrii Daviti ob- .....	, r , ,	,
striiskin narodov, tako t]e v en dan; Š i meje, radi Če>ar hočemo danes c-e- j na druze?a se Ea Dunaju itak ne
njenim rojakom ~e nadalje naznaniti misli.
.i trust »vi-m p .-'.»vanju, oziroma o Na Ogrskem so razmere še bolj ža-kakovosti mesa, '.cakorš njega moramo | lostne. kajti tali žive ljudje že pet
• ,	• i •	mesecev brez vsake vlade. Kljub
vsi kupovati od ehieflskm mesarjev.	„ ..	. .
temu pa tamkaisn;]i poduradniki se Da namen tru.~K.vega poslovanja m naprpi vrt(? v]a(1'in stroi? ker PO na to
druzega, nego poleg uboge zivme iz- navai>ni in n-h(xe ne ve< r.esa znmore
koriM-ati t ud: uboge ljudi, je po trn- pri:iesti bodočnost. Da bi prišlo kaj
storili !.-::.lenena sam .umevno in to (iobrega, je popolnoma izključeno,
dnev-.iemu odjema h-u tudi vsaki kajti> (la ^ se zjefiini]e protislovne
dan tako drastično dokazuje, ,la je koristi, ne more biti niti govora. Se-
z ozirom na to priposlana nam Hirseh- daj PP „ro ]0 7a to> b0<]e jj pran j0_
anerjeva brošura nepotrebna. Vendar sjp premagal parlamentarno večino,
se pa ni. ramo riiditi. da mesarsuJim ;,ij pa slednja Fran Josipa. Ako se
magnatom celo nnjslabejše meso v hode moral Fran Josip vdati, pome-
svrho i /. v.iri- .'-an j a ljudstva ne zado-. nja to ločitev Ogrske od Avstrije, kar
stuje. temveč <la razprodajajo tudi; se pa brez vojne ne bode doseglo. To
sur.'gat'S karior krompirjevo moko — odgovarja popolnoma znanemu izreku
k.»t izdelke iz mesa.	habsburškega prestolonaslednika:
Mesa prve vrste v Zjerlinjenih dr- "Ogrsko je treba vsako stoletje na
žavah <;>!<»h ni mogoče dobiti, kajti! "ovo osvojiti— naravno po načinu
vs.. iliar je boljše, pokupi Anglija na gospode po milosti: z svincem in
jiaših velikih živinskih sejmih. Seve- smodnikom.
da ktupi; • tako živino v gotovej meri Avstrijski Slavjani naravno tudi tudi cI:K"-aški me-arji. toda meso te njso zadovoljni z Avstrijo in to isto živine razpošljejo največjim hotelom, velja tudi o Italijanih, in najboljšim rest a vran t om. tako vi jn pri vsem tem MOVek ne more z splo-.! ■ trgovin., -ploh ie pride. Os t a- mirno nado gledati v bodočnost sedalo del.era še rabljivo meso razpošlje j njih avstrijskih narodov, kteri si bodo t nt s t v svojih refrigatorskili vozovih,— v toni smo prepričani — ko se re-na vse strani republike, nakar se vs- šij0 jedne. nakopali drugo nadlogo.
led kupeevanja z brajnevci tako po- __ . . _
draži, da si ga nižji sloji kmalu ne;
bodo za mogli vsaki dan po dvakrat Italijanski mornariški in. vojni
privoščiti.	program. Benetke. 4. maja. Vojni in
Staro in bolno živino koljejo v po-j mornariški minister sta imela včeraj sebnih poslopjih in od te živine, ta-j daljši pogovor s finančnim ministrom zvane "CaM. r" ima io mesarji v. da se dogovore o vojnih izdatkih. <''hica«ru najlepše dobi'-ke. Predsednik Program mornariškega ministra za-Lincoln j. nekoč dejal, da ima Bog j hteva štiri oklopne križarice po 10.-nad siromašnimi !' : ■ .i gotovo naj- (»00 ton. tri oklopne ladje za obstre-ve.-je dopadajenje. ker inače bi ne|]jevanje obrežji in prenovitev torpe-bilo ni: svetu t -liko siromakov. Isto ; dovk. Program zahteva vsoto 75 mili-tako. kakor Boj-, t- -li gotovo ttnli ionov, ki naj se izdajo v šestih ali mesarski tri'>t. ker inače bi uboge sedmih letih. Vojni minister želi pre-• ■ canerie" gotovo ne razpečaval ubo- novitev poljskega topništva, zgradbo gim ljudem.	^ utrdb v rimski okolici na vzhodni in
Ko ■ • eaner je pobijejo, izrežejo ! zahodni meji in zvišanje moštva v jjm iezik«' in tenderloin, kteri deli se mirovnem času. Redni proračun voj-še ]»ro*l:;ja kakor meso prve vrste, ne^a ministerstva. ki bo zaradi te za-
( eve služijo za izdelovanje klobas in ideve vprašal zbornico za zaupanje, iz loja na eevah ter želodcu se izde- bi se moral povečati za 16. izredni za luje surovo maslo. Drugo ineso "can- 10 milijonov, nerjev" se spremeni v 'corned beef' ali okajeno meso, ktero tvori zajedno z sladkim zeljem našo narodno jed. Xa kajenje pri tem naravno ne sme- ksandnji v sodnjiske zapore. Vsi so
tno misliti, kajti meso se položi v ke-	mislili, da je nastal kak majhen pomično tekočino, ktera mu podeli po-	žar. ali v resnici pa so šli z brizgalni-trebno barvo in okus.	f.0 naa nekega jetnika Štef. Aroba, ki Ono meso, ktero še ostane, se spravi	Slovit mo£. Vedno je grozil euva-v kosit rove škatlje, ktere se potem	nik(Jo ni bn yaren pred nyim^ in
razt»oŠil jaio po vsem svetu v prvej vr- . .	.
. 1 . 1 .... , • • -„	sedai ie bil odkrhnil od	zidu cele kosti pa sedaj ameriškim, ruskim in ja- J d
]Krnskim vojakom.	katere 3e metal Protl vsakemu, ka-
Trustu je namreč prav vse jedno,	teri se mu je približal.	Slednjič mu
kedo povžije njegove "cannerje".	j je gasilska brizgalnica	jx>gasila si-
Kar pa tudi za škatlje ni več sposob-	lovitost.
Z brisgalnico proti kaznencu. — Te
dni je hitelo nekaj gasilcev v Ale-
no, to gre v klobase — in ljudje vse kupijo ter pojedo.
Gibanje Poljakov na Poznanjskem.
Vsota poljskega kapitala, ki je naložena v "Zvezi poljskih denarni zavodov". znaša na Poznanjskem, ne
vštevši Slezije in vzh. Pruske, 90 samopašnih namenov, da bi zdravni-
Poštena kazen za anonimna pisma.
V Bazlu je že leto in dan vznemirjal boljše sloje neki neznanec z anonimnimi pismi. V teh pismih je grdo ob-rekoval ženi dveh uglednih zdravnikov z obsežno prakso. Sumnalo se je pač, da piše pismo kak zdravnik iz
milj. kron. Pri tem pa treba vedeti, da ne sme noben Poljak, ki je v kakšni zvezi z državnimi oblastmi, vla-
koma odgnal pacijente. Končno sta se obrekovani ženi z nekaterimi drugimi damami zarotili, da morajo skupno
gati svojega denarja v poljske denar- za vsako eeno iztakniti obrekovalea. ne zavode. Prirastek vlog v vseh polj-| K zdravniku katerega so imele dame skih denarnih zavodih znaša vsako najbolj na sumu, so poslale tujega
leto 32—145 milj kron. To število bo ogromno naraslo, ko se bodo zaceli začeli gibati tudi šlezki Poljaki. Poljske banke za parceliranje zemljišč so prošlo leto porazdelile med poljske naselnike 10.000 hektarjev. Kakor se vidi je Poljakom nori zakon, ki je naperjen proti poljskim naselniskim bankam kaj malo škodoval.
potnika papirne trgovine, ki je ponudil zdravniku posebne vrste pisemski papir, kakršnega ni nihče prodajal v vsem mestu, zelo poceni. In zdravnik si je tudi nakupil tega papirja in na njem nadaljeval anonimna pisma. Tako se je ulovil. Obsojen je bil na 100.-000 frankov globe, ki jih je moral plačati na razne dobrodelne zavode.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 12. maja.
Znano je, da imamo pri nas na Hrvatskem strank in strančic toliko, kolikor jih imajo v drugih mnogo večjih narodih, ki si morejo dovoljevati ta-kov luksus. Mi pa, ker smo mali, ne bi se smeli cepiti v toliko strank, v kolikor smo danes faktično razcepljeni. Kajti, tako-le razcepljenji smo vedno nepripravljeni nasproti velikim dogodkom, tako razcepljeni ne utegnemo izrabljati ugodnih prilik, ki se nam nudijo enkrat in nikdar več. Vsaka nova stranka nastopa burnimi klici, kako da hoče rešiti narod. kako je navstala, ker jo je izzvala potreba naroda, kako da odgovarja volji naroda! Narod sam, tisti dobri in nepokvarjeni narod naš, ta ne ume je te igre z njegovim imenom. Ali da je na njem, da izreče svoje mnenje, in da si izvoli stranko, gotovo ne bi si izbral nobene od njih, ki obstoje danes. Najmanje pa novovsta-lo "hrvatsko stranko prava". Tudi ta stranka želi "po želji naroda" zbrati v eno kolo vse one, ki ne pripadajo nobeni sedaj obstoječih strank V dobro poučenih krogih smatrajo pa k — in to je povsem opravičeno — to stranko predzidjem nove klerikalne stranke, ktera ustanova je že gotova stvar. A da se ta "hrvatska stranka prava" res poslužuje načina fur-timašev. o tem nam nedvomno priča dejstvo, da je brez izrecnega dovolje-nja — torej futira — podpisala pod svoj prosrlas imena takih mož, ki ne-čejo niti čuti niti vedeti zanjo, kamo-li.'da bi bili aktivni prvoborilei v njenih vrstah. S prvim svojim nastopom se je torej ta stranka osramotila in izvela tako ulogo, da jej je že danes napovedana bodočnost: držala se bode kako leto dni in izgine!
Vedenje naše štiridesetorice se nam ne zdi resno nimalo. da niti ne govorim o iskrenosti. Ljudje, ki molčali skozi 20 let, počivaje na foteljih v vrstah liberalne stranke, so oživeli sedaj, ker jim je med liberalci začelo postajati tesno, ker ti poslednji — nimajo več večine. — Ljudje, ki jim ni bilo dvajset let do tega. da bi izvoje-vali kako mrvico za nas: da bi naučili Madjare- spoštovati nas; ljudje, ki so dopuščali, da se nas upravlja in vlada po mili volji — ti ljudje izgledajo sedaj, kakor da se mislijo popraviti! V zadnjem času je poznana njihova deklaracija, ki so jo podali na usta Tomašičeva. Med tem. ko ta deklaracija govori še dovolj jasno in odkrito v pogledu naših zahtev, pa izjavlja takoj v nadaljevanju, da bodo vodili vedno in samo državno ogrsko politiko. To pravijo oni tudi v imenu hrvatskega naroda (torej zopet zloraba narodnega imena). Ali naj izjavijo to na volilnih shodih in na voščili. da bodo služili interesom ogrske politike, pa morejo biti gotovi, da jih narod ne bode volil, ker narod ne pozna ogrske, ampak samo hrvatsko politiko! V tej stvaii zopet pokazuje Tomašič prave karte, predstavlja se v ulogi pojaca. ki postaja smešen se svojo igro. On bi rad ustrezal nam in Mad j arom. V to. da doseza prvo. se "za vzemi je" za hrvatski jezik v vojski in za druge naše največje zahteve; a da doseza drugo, meče prek tega plašč ogrske državne ideje, ki jej pritrjuje z oduševljenjem. Kako borna, nedostojna i<rra je to! Ali za to ga čaka ministerska stolica in Khueno-va pohvala. On sedi na dveh stolih, moglo bi se pa dogoditi, da pade. Od hrvatskih govornikov, ki so zastopali islo smer, kakor Tomašič, se je oglasil Ceza Josipovich in — Pišta Ko-vaesevies. Josipovich je začel govoriti hrvatski. Ej. da ste tedaj čuli 'brate' kako ljubijo svoje osemstoletne zaveznike! — Od vseh strani je hrupelo da ne sme govoriti hrvatski, ampak madjarski. In te razjarjene in ^razgrete duliove je moral miriti se le predsednik Just, dokazavši jim, da Hrvatje imajo pravico posluževati se hrvatskega jezika v skupni zbornici. Tudi Kovacsevies je govoril. Nu. na njegov govor ni vredno ozirati se. Ker ta človek vam govori, kakor veter piha. tako. kakor mu zapovedujejo od zeroraj. Lani je govoril izdajalski in je branil uvedenje madjarskega jezika v Hrvatski, sedaj pa vstaja naenkrat za pravico hrvatskega jezika in proti prodiranju madjarstva k nam. To je — konsekventno!
Včeraj je umrl Ivan Krst. Tkaleič, jeden prvih naših historikov, v starosti 65 let. Ravno včeraj ga je hotel naš mestni zastop za pisane povesti mesta Zagreba imenovati svojim častnim meščanom. Xu, nemila smrt mu ni dala dočakati tega zasluženega odlikovanja.
Francoska statistika otrok. Francija je na glasu, da ima najmanj otrok med vsemi evropskimi deželami. Da pa glede sistema o enem otroku v rodbini ni tako slabo, dokazuje najnovejša statistika. Ta statistika izkazuje. da je na Francoskeh še vedno 251.696 rodbin, ki imajo najmanj 7 otrok, 322.657 rodbin je s 6 otroki, 973.337 rodbin s 5 in 981.432 rodbin s 4 otroki. Iz tega sledi, da je izmed 12 ,700.000 francoskih rodbin še vedno 2,500.000 rodbin, tedaj 1 petina ki ki so prav bogate otrok; 15% rodbin ima po 3 otroke, seveda je največji odstotek še vedno takih rodbin, ki imajo po dva in po eden otroka, namreč 22% po 2 in 24% po 1 otroka.
RAZNOTEROSTI.
Menzelova satira. Sloveči nemški slikar Menzel je bil vselej do skrajnosti razburjen, ako je zapazil, da se kedo norčuje iz njegove male postave. Nekega dne je sedel v Kissigenu v domači gostilni pri vinu. Vstopili so trije tujci, dva gospoda in ena dama ter so se usedli k bližnji mizi. Ko se je Menzel slučajno ozrl k njihovi mizi, je videl, kako je dama svojima spremljevalcema nekaj šepetala in kako so ga na to vsi trije opazovali, potem pa se začeli smejati. Menzelu je sicer udarila kri v glavo toda rekel ni ničesar, temuč je izvlekel svojo knjižico ter začel v njo pridno risati. Tedaj in tedaj je pri tem vestno pogledal na damo, tako da se je ta začela vznemirjati; obšel jo je neprijetni ut, da jo čudni tujec riše. Ker se pa Menzel ni dal motiti ne po divjih po-gledih ne po znamenjih nevolje od sosednje mize. temuč mirno naprej rial. pristopil je hipoma eden gospodov k njemu rekoč: Gospod, dama si odločno prepoveduje da bi jo risali!" — "Ko, no! Ali je to dama?" je vprašal Menzel popolnoma mirno ter pomolil tujcu svojo risarijo pod nos. Tujec je nekaj zajeeljal v svoje opravi-čenje. se vrnil k svoji mizi, na kar so vsi trije kmalu izginili. To, kar je Menzel narisal, je bila namreč mojstrsko dovršena, dobro pitana — gos.
Velikanska množina metuljev. Poleti 1904 so opazili na francoski obali nad morsko gladino med Chausey otoki in Granville velikanske roje be-linov. 10. in 11. julija so letali v toliki množini, da je bilo videti, kot bi snežilo. Take velikanske množice je bilo že večkrat videti. Proti koncu poletja 1S46 so se prikazale na Angleškem pri Dovru neštevilne množice, kapusovih belinov. ki so baje prišli iz Francoskega. Tudi Darwin pripoveduje podoben slučaj. "Ko smo bili nekega večera kakih 10 angleških mil oddaljeni od zaliva San Bias, videli smo. kolikor je segal pogled, neimerno množico metuljev v rojih po več mil-jard. Bilo jih je toliko, da se celo z daljnogledom ni mogel opaziti kak prazen prostor. "Švedski naravoslovec K. J. Andersson je na svojem potovanju po južni Afriki našel miri jade oranžno rumenih metuljev, ki jih je bilo toliko število, da je šumenje, ki so ga povzročale njegove perutnice. bilo podobno bučanje valov, ki se lomijo ob morski obali.
Suženjstvo v Siamu odpravljeno.
Batikog. 10. maja. Siamski kralj je, ozirajoč se na poročilo Delonelejevo francoski zbornici o franeosko-siamski pogodbi, odpravil v svoji državi suženjstvo.
Pomiloščen ropar zopet obdolžen roparskega umora. Obe. sluga Carek Andrej je 1 »i 1 leta 1S7S. v Črnovieah obsojen na smrt na vislicah, ker je ne koga ubil in oropal. Ko je sedel v ječi 22 in pol leta. je bil po cesarjevi milosti v letu 1901. puščen na svobodo. — Pred dvema meseeema pa je v liepucincu pri Zastavni svojega soseda, nekega 72 letnega starčka, po no či napadel in ubil ter oropal. Sedaj j>ride pred poroto v Črnovieah.
S Češkega. Češki deželni zbor bo zboroval le do 3. junija "Hlas Naroda" poroča, da je dobila praška občina že odlok, ki določa dvojezične napise na vojaških poslopjih na Če-škem. Določa se, da bo nemški napis na vrh ali na desni strani, češki pa spodaj ali pa na levi strani.
Strah pred biriči. Iz Berolina se poroča, da sta pred nekaj dnevi v Ruxdorfu dve sestri, ena stara 16 let, druga 34 , znoreli ko sta zagledali i svoji hiši izvršil, organa. Siroti so od pravili v norišnico.
Vas s 57.000 prebivalci. Blizu Berolina je vas Wilmersdorf, ki šteje 57.000 prebivalcev. Ako pa se hoče Wilmersdorf rešiti imena "uvas". izločiti se mora iz teltovskega okraja, za kar pa mora plačati 3 milijone mark okraju.
Nemčija je bolj nazadnjaška kot Rusija. Knjižica Leva Tolstega, naslovljena vojakom in mladeničem, ki jo je prevedel v nemščino O. Buck (An die Soldaten und jungen Leute) je bila v Nemčiji kofiskovana. In sicer so zaplenili založniku 10.000 izvodov, dočim je bil prodal še le 2000 izvodov. V brošuri razlaga veliki ruski filozof svojo antimilitarična načela. Najznačilnejše pa je. da nemško časopisje niti z besedico ne protestu-je proti zaplembi, dasi je isto brošuro cenzura v "nazadnjaški" Rusiji pustila iziti.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo vsem odsotnim članom društva sv. Barbare št. 4, J. S. K. Jednote, da smo pri na-šej rednej mesečnej - Ji v Federalu, Pa., na dan 14. maja izvolili novega društvenega tajnika gosp. John Gu-zelj -a na mesto odstopivšega gosp. Fr. Dermote. Torej se opozarja vsakega, da svoja pisma in druge reči, tičoče se društva sv. Barbare, odslej naslovi na novega tajnika, gosp. John Guzelj, P. O. Box 21, Burdine, Allegheny Co., Pa.
Odbor društva sv. Barbare št. 4., J. S. K. Jednote.

K U R Z.
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poai-ljatev registrirana.
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash ^
Slovensko katolfšk
psdp. društvo
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. un popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Torka.
Vozovi g komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kans&s City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Taeoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih een, oskrbljenja Pullmanovib in turiati-ških vagonov dobiti je pr:
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BAE.SY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.

svete Barbare
=D
ZJedlnjene države Severne Amerlfc-.
Sedež: Forest Citjr, Pa.
ktherporirano dne 3t. januarja IQ02 v državi Pennsylvarak'.
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest CHy Pa
n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City .......
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, F&. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vu.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Fa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, P*.
Dopisi naj se pošaijajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box r*r«t City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA*
POZOR!
Rojakom Slovencem in oralom lir vatom s« priporočam naj topic je U: naznanjam, da prodajam raznorrstns prrobrodne lietk«, msnjavam no?sc ter odpošiljam denar j s ▼ staro riao.
Postrežba solidn* in p«i+*cs. Z velespoštovanjeic
BOŽO G0JZ0V1C
513 ObMtftui It, JOHNSTOWN, PA_
NAZNANli^O.
, Rojakom Slovencem to Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, ■ naznanjam, da sem se preselil z ' mojim sal oo no m, in sicer prav bli-zo kolodvora.
' MoJSAL,OOISr se nahaja pod št.1 W. iVYIchIgan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in s£ takoj pri men L Zahvaljujoč se za vso dosedanjo , naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-jkemu najboljSo postrežbo zago-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
'409 W. Michigan St.,
DULUTH, MINN,
Compagnie Generale 1 raosatSantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠViCE. (HOMOSfA M UliBUANt
"La Lorraine" na dva vnaka____
"La Savoie" *'La Touraine" " "L'Aqjitaine" " "
"La B<e?Egne"..........
llLaChan.pagne" ...
Gascogne". _______
POŠTNI PAHNIKI SO.
12,000 ton.
-12,000	'* ..10,000
..10,000	"
.. 8,000	'-
. 8,000	: 8,000
/*>,00l! iidi 25,ti*. 12,0lV. if>,0U0 ->,000 0,000 Q.000
iin mofi.
Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParsfH odpišejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. url dopoludoe iz ptiax* niščs SL 42 North River, ob Morton St., New York;
•LA LORRAINE *La TOURAINE *LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE
1. junija 1905 8. junija 1905 15. junija 1905. 22. junija 190T 29. junija 1905.
La Gašeoarne *LA SAVOIE La Breta^ne *LA LORRAINE •LA TOURAINE
6. julija 1905. 13. julija 1905. 20. julija 1905. 27. julija 1905. 3. avgusta 1905.
Pamika s zverdo »zsnaraovitei in
..'jo fo flr.-* *n*s
Slovenci naj ne dvomijo vec
o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spricuje dan na dan ===™== mnogo poverjenih priznanj, ================
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela doliro na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; ie sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodein vedno in povsod priporočevala vsem. ki so bolni.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in.trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIC, 103 East 101 St., 2. nadst., New York. A. GAT.TiO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNESLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanjn Vaših zdravil, se Vam od srea zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKUAL PANIČEVTČ,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij?
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB - BOLEZEN NA OČEH - UŠFSTTT NOSU - GRLU IN PRSIH - IZPADANJE LAS - SLAB ŽELODEC - NA MATERNICI - EEM^Ronfr - TRIPER - SITILIS - IMPOTENTNOST - NERVOZNOST NADUHA - KAŠELJ - ZDRA^jwoST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?	°ST
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen m v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku amnak daleč naj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.	'
Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam nošliemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo Če na nihata denarja je pa bolje, da ne pišete.	*
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
20 West 29th Street, blizu Broadway",	New York: City«
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5 popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne.



Inkorporirana dnc 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sociež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. 0. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. 0. Box 138, Federal, P». L tajnik: JTJRIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn. H. tamik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 Sf. Clair St., Cleveland, O IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 111, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZAEUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi nn.i se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-"21CH, ELY, All NX., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Poiinrne p jn've naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
PRIMORSKE NOVICE.
Sam se je zglasil vojaškemu sodiš-
<11 v Trstu prostak 27 domobranskega polka, ki je bil pobegnil od svoje stotnije že meseca januvarje. Presedalo mu je najbrž vedno skrivanje pred orožništvom.
Ustrelil se je v Trstu strojni vodja 1. razreda v. p. Konstantin Zaje v svoji sobi v neki restavraciji. Zadel se je v sence in !je bil takoj mrtev. Zaje se je bavil zadnji čas z različni-!ni tehničnimi problemi in je hotel med dmirimi izumiti tudi stroj z: 1 letanje. Bil je star 4S let. — Drug samomor v Trstu dne 12. maja zjutraj IS letni pisar Josip Kreuzmaver, ki si je tudi v sence pognal krojrlo. Vzrok samomora ni znan.
Z odra je padel v Trstu 34 letni Franc Golabrič. ki je bil uslužbenec v- Llovdovem arzenalu. Prepeljali so <ra v splošno bolnico. — 40 letni Mirko Msirzanovič v Trstu je pri delu pri novi železnici prišel pod voz, ki mu je levo nogo zelo poškodoval. Tudi nj; ;ra so prepeljali v bolnico.
Ker je pretepal očeta, je bil obsojen pred goriško okrožno sodnijo 20 letni A. Klavžar iz Zakriža pri Cer-Irr.cni na pet mesecev ječe s postom vsak mesec.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesil se je pri Sv. Miklavžu pri Ormožu pek Tramšek.
V Dravo skočila je v Mariboru 28
let stara dekla Marija Aliej iz Vrho-la in utonila. Zapušča dva nezakonskega otroka, enega je pa pričakovala.
KOROŠKE NOVICE.
Deželno sodišče v Celovcu in slovenski časopis "Mir". Kakor smo že zadnjic poročali, si je postavilo nemško koroško nacijonalstvo kot prvo in •»lavno nalogo, da ugonobi "Mir", ker ve. če bi tega časopisa ne bilo več na Koroškem, je njihov "Drang nach Siiden" mnogo olajšan. V ta namen se uporabljajo najpodlejša sredstva, le da bi prišli do zaželjenega celja. Najznačilnejši pojav nemškejra nacionalizma je pač kazenska zadeva, ki je naperjena proti odgovornemu uredniku "Mira". Ant. Ekarju. "Mir" je 2. svečana 100.") priobčil pod naslovom "Vrba" ("Los von Rom" in slovenski otroci) dopis iz vrbske okolice. vsled katerega se je čutilo nekaj oseb prizadetih, da so tožile odgovornega urednika "Mira". Deželno sodišče v Celovcu bi bilo na vsak način rado zvedelo, kdo je dopisnik "Mirov" v vrbski okolici, zato je poslalo orožnika v vrbsko okolico, kjer je poizvedoval po vseh naročnikih "Mira". Tudi je hotel zvedeti, ali ta ali oni naročnik tudi plačuje list, ali ga dobiva zastonj, kar orožnika in sodišče čisto nič ne briga. Posledica tega poizvedovanja je bila, da je bilo v torek 2. t. m. dopoldne poklicanih triindvajset naročnikov "Mira" v občinsko pisarno v Vrbi, da bi kot priče izpovedale. Od vseh triindvajsetih poklicanih naročnikov "Mira" pa je prišel samo eden! Ko je uredništvo "Mira zvedelo o tem, se je pritožilo proti takemu nezaslišanemu postopanju preiskovalnega sodnika na svetniško zbornico c. kr. deželnega sodišča v Celovcu. Zbornica je pa pritožbo zavrgla in utemeljila ta svoj sklep med drugim zlasti s tole motivacijo: "Ta poizvedba se lahko izvrši z zaslišanjem naročnikov in drugih poizvedencev. ter ni v kazensko-pravdnem redu nikake določbe, po kateri bi imel toženec pravico, okolš-čine. v katerih naj se priče zaslišijo, posebej določevati, temuč je stvar preiskovalnega sodnika, na vsak po postavi dopusten način vse potrebno ukreniti, da se pojasni dejanski položaj in poizvedo sokrivci. Zak. 91 k, pr. r. ". Zdaj pa pomislimo kake posledice nastopijo, ako začno sodišča tudi drugod tako postopati proti slovenskim časopisom. Vzemimo le slu-'aj, da se toži radi kakega časopisa iz kraja, kjer ima list sto, dvesto ali peč naročnikov. Če se pozo ve jo vsi naročniki in vsi zahtevajo odškodnino
Ženske ubile žensko ? V Šmihelu pi i Novem Mestu so ustavili orožniki pogreb neke ženske iz Podljubna, ker sumijo, da so jo ubile neke ženske.
Milaria. Na tej bolezni je v Pra-pečali obolelo sedem oseb, dve sta takoj umrli.
Na Dunaju je umrl. Slovenec Ignacij Andrejčič, doma z Dolenskega. Vzrok smrti med našimi rojaki na Dunaju je večinoma tuberkuloza, tako v tem zadnjem slučaju, kakor v prej-nih slučajih, o katerih se vam je poročalo.
Ogenj v Kresnicah. Nedavno je 11a-lal ogenj v Kresnicah. Zgorelo je go-spedursko 1 m slopje nezavarovanemu posestniku in tudi več glav živine. Nevarnost je bila velika da se požar ne razširi. Žal da ni bilo požarne hrambe na mestu. A združenem močem domačih gasilcev se je posrečilo požar omejiti. Vsem srčna hvala!
Po nedolžnem je sedel nekaj dni fi jakerslci hlapec Lovrenci j Skofic pri deželnem sodišču v Ljubljani v preiskovalnem zaporu. Poročali smo že, da je posestnik Jernej Toni z Iga dne S. t. m. s Škoficem, kateri ga je tudi vozil po mestu, popival, in se naenkrat spomnil, <la mu je fijaker iz žepa ukradel 20."> kron in obdolžil tatvine Škofica, katerega je policija are-tovala in izročila sodišču. Ko je pa Toni prišel domov, je opazil da je svoj denar.kateri bi mu imel biti ukraden, pozabil doma in to koj tudi naznanil sodišču, ki je Škofica izpustilo.
Potrjena smrtna obsodba. Kasa-
cijski dvor je zavrgel ničnostno pritožbo Marije Smukavee. ki jo je obsodilo porotno sodišče ljubljansko z njenim sokrivcem Josipom JuriŠičem vred zaradi umora soproga Smukavea na smrt na vešalili. Kasacijski dvor je potrdil smrtno obsodbo — ali je olm obsojenca priporočil v pomilo-ščenje to še ni znano.
Eraričen delavec v Idriji na cesti. Ni še iz spomina sodnijsko deležiran-je rudniškega delavca .T. L., že zopet se je prigodil slučaj, ki jasno kaže kako slabo skrbi rudniški erar v Idriji za svojega delavca in da visoki gospodje nimajo srca za rudarja trpina. Rudniško ravnateljstvo v Idriji je odpovedalo stanovanje svojemu delavcu Antonu Lapajne in ker imenovani nikakor ni mogel dobiti drugega stanovanja. je sodnija izvršila deložiranje eraričnega delavca iz eraričnega stanovanja na — cesto. Povod odpovedi je bilo baje nesporazumi j en je strank i v dotični erarični hiši, in se li ni mo-. gel vzdržavati red s kako drugo od-, redbo. recimo, da bi bilo eni ali drugi I stranki stanovanje odkaznno v drugi hiši. ne pa takoj z največjo krutostjo spoditi delavca s 3G službenimi leti na resto, kjer biva sedaj že tretji dan. Tako postopanje mora pač vzbuditi največje ogorčenje! Kako si vendar predstavlja gotova gospoda življenje rudarja. Kako more prebivati le ta s svojo družino na cesti. Ali je to človek dostojno! Pač žalostno spričevalo si je dalo rudniško ravnateljstvo s tem svojim činom. Koliko bolje skrbe zasebna podjetja za svoje delavce! < Bopati rudniški erar pa nima denarja ] rla bi sezidal dovelj delavskih stano- < vanj, tal?o da n^)ra idrijski rudar bi- -vati v najnezdravejših luknjah ali ce- ; lo na cesti.	1
Nemška šola v Šiški. Lepe stvari ] se čnjejo iz Šiške. Tam je nekaj ljudi 1 ki hočejo po vsi sili delati zgago. Zdaj < ;o si naenkrat izmislili, da hočejo ] imeti v Šiški — nemško šolo, dasi 1 tam ni nemških otrok. To stvar goni j neki železniški uradnik, s katerim se 1 bomo že še pečali. Na njegove limani- ;
se je usedlo nekaj socialdemokra- j Lov. To je vender čudno, da postane- « jo socijalni demokratje vedno nem- t jkutarji. Na Francoskem na Nem-11 ikem in v Italiji so socijalni demo- < trat je vedno narodni. Poglejmo samo , i tako so nemški socialni demokratje (i davili Schillerja.	11
za zamudo časa itd. kaki bodo potem stroški! I11 koliko ljudi bo opustilo list, k ?r nečejo imeti potov in sitnosti. Cisto gotovo je, da ima to nadlegovanje in zasliševanje naročnikov namen, škodovati listu, vzeti mu naročniko, preplašiti bralce. To je nasilstvo, navadno nasilstvo in popolnoma protizakonito.
HRVATSKE NOVICE.
Previden krčnar. Neki zagrebški krčmar, pri katerem so pretepi na dnevnem redu, je zaradi previdnosti dal v svoji gostilni nabiti veČ napisov sledeče vsebine: "Pri sakojakem pretepu se prosijo cenjeni gostje, da ne rabijo stolov in miz, temveč, da se poslužujejo korobačev in gorjač, ki so. v kotu pri peči vsikdar na razpo-lag.
BALKANSKE NOVICE.
Dogodki Macedoniji. Belgrad. 12.
maja. V okolici Knmanove je bila bitka med srbsko četo in turškimi vojaki. Četa je bila razpršena še le potem. ko je padlo blizu 150 Turkov, ki so jih odnesli v Kumanovo.
Solun, 12. maja Blizu mesta Njaus-te so Grki zasačili na svojem pokopališču 5 Bolgarov. Takoj so jih zvezali in odvedli v gore. kjer so jih grozovito trpinčili do smrti.
Solun, 11. maja. V zaliv Orfani je priplula te dni grška četa. ki so ji poveljevali častniki. Dva dni pozneje se je četa zgrabila s turškim vojaškim oddelkom pri Kasandri. Izid ni znan.
Carigrad. 31. maja. Vsled odločnega nastopa poslanikov poklicanih velesil pri turški vladi je ista naročila Ililmi paši. naj energično zasleduje početje grških čet. Ujete Grke sodi izjemno sodišče, ki je veljalo sedaj le za Bolgare.
RAZNOTEROSTI.
Vsenemške želje. Dunaj, 12. maja. Posl. Selionerer je v imenu svojih tovarišev vložil danes v poslanski zbornici obširno utemeljen predlog, ki zahteva z ozirom na zgodovinski razvoj Ogrske 111 na sedanje dogodke na Ogrskem, naj se začnejo razprave, da se pripravijo zakonske predloge, v katerih se določi: 1. sedanje razmere med Avstrijo in Ogrsko se nadomesti s nersonalno unijo; 2. Galicija in Bu-kovina se naj združite z Ogrsko, Dal-nacija pa s Hrvatsko in Slavonijo; >. uprava Bosne in Hercegovine se naj prepusti Ogrski. — Seveda ostane predlog le pobožna želja Nemcev, ki bi na ta način seveda napravili iz slovanske večine v Avstriji brezpo-nembno manjšino.
Boj za čredo vernikov. Malorusi na gornjem Ogrskem so bili do sedaj gr-ško-katoliške vere, ki priznava rim-dcega papeža za svojega * vrhovnega poglavarja. Njihova vera se razločuje od rimsko katoliške le po neznatnih cerkvenih obredih. Zadnji čas pa prestopajo Malorusi trumoma k pro-voslavju, na kar deluje posebno njihov rojak, župnik Gebe. ki je služil več let za profesorja na Ruskem. Klerikalni listi kličejo hudiča in oboroženo moč na Gebeta in "odpadle" Maloruse. Seveda jim ni za maloruske Ir.še, temuč za njihove mošnjičke. Saj pa so Malorusi na Ogrskem tudi pleme uprav po božji volji za klerikalno malho. Čujmo, kako jih opisuje clerikalno glasilo "Alkotmanv": "Malorusi so zapuščen, zanemarjen, lober narod, preprostih, čistih in krotkih značajev. Večinoma so še pisanja in branja nevešči."
Premeten slepar. Berolinske hotele ie obiskal zadnje čase zelo navihan slepar. Bil je elegantno oblečen ter nosil ličen kovčeg v roki. Dal si je v prvem hotelu odkazati sobo. Drugo jutro je sklical vse hotelske uslužbence z močnim zvonenjem v svojo sobo ter jim ves1 razjarjen pripovedoval, la mu je nekdo ukradel hlače, ki jih je obesil pred vrata v svrho snaženja. Vse iskanje je bilo zaman. Da bi ne prišel hotel na slab glas, je prosil hotelir gosta, naj molči ter mu kupil nove hlače, pa tudi 00 mai-k mu je povrnil. o katerih je gost trdil, da jih je imel v hlačnem žepu. Seveda so vsi lepo molčali o tatvini. Pozneje pa se tudi velik hotel, in ta mu je pravil, da tudi velik hotel, in <a hu je pravil, da se je pri njem zgodil enak slučaj, samo da je mogel gostu povrniti 120 mark. ki jih je baje imel v ukradenih hlačah.
Premeteno tihotapstvo. Francoski carinski uradniki se jako trudijo, da bi uničili organizacijo tihotapcev, ki ob belgijski meji utihotapljajo tobak. Zadnjih 14 dni so imeli uradniki večkrat srečo. Tako so zaplenili med drugim neki belgijski ribiški čoln na cesti od Dovra. Ladjica je imela tobaka za 24.000 kron. Tobak so konfiseirali, čolnov posestnik je moral pa 24.000 kron kazni plačati. Tihotapci so pa jako premeteni in vedno na kak umeten način spravljajo tobak na Francosko. Tako se je neki tihotapec preoblekel v duhovnika, ki je prihajal vsak dan iz obmejnega belgijskega mesta na Francosko in pod svojo obleko nosil velike množine tobaka. Nazaj grede je pa korakal kot suhljat droben možič. Ko so tega dozdevnega duhovnika prijeli, so zapazili več nun ki so vsak dan prihajale čez mejo na Francosko. Natančna preiskava je dognala, da to niso bile prave nune, ampak tihotapci, ki so pod svojimi plašči več kilogramov tobaka in cigar utihotapili. Suhljivi so bili tudi strojevodje, kurjači in sprevodniki vlakov, ki vozijo med Brusljem in Parizom. Več dni so preiskavali vse vlake
AVSTRIJSKO DRUŠTVO \ \
& V NEW YORKU,
s 31-33 Broadway, 4, floor. ^
i i*
S* ¥ w ¥ M
Daje nasvete na infor> macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9, ure zjutraj do 5. ure popoiadne i*> vzemši nedelj in praznikov.
Ž H
gom več sto kilogramov tobaka, blazine nekega voza so bile pa vse napolnjene s tobakom. Tudi potniki na teh vlakih so bili vsi s tobakom obloženi. Bolnik, ki je ležal na zračnih blazinah. ni bil nikak bolnik in blazine so bile napolnjene s tobakom. Krsta, v kaleri je ležal neki Francoz, ki je v Belgiji umrl, je bila polna samih smoilk. Pred nekoliki dnevi so ustavili nekega kmeta, ki je peljal zelje in svojega postarnega sorodnika čez mejo na Francosko. Ko so preiskali zelje so bile vse glave napolnjene s tobakom. sorodnik je bil pa sam tobak zavit v obleko.
KJE JE MOJ BRAT MATIJA IPA-VEC, ki je prišel v Ameriko pred dobrim tednom. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Anton Ipavec, Box 381, Claridge, Pa. (1-4 G)
ISCEM FRANK ZAJČNIKA. ŠEL
je v Ameriko leta 1903 in se nastanil v Clevelandu, O. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti "Glas Narodu".
(1-4 6)
NAZNANILO.
Vsem članom družtva sv. Barbare št. 33 naznanjam, da se bode služila v četrtdk dne 1. junija na praznik Vnebohoda sv. maša ob ^11. uri dopoldan v slovenski cerkvi na Butler St. v Pittsburgu, Pa. Omenjeni dan bodemo imeli tudi skupno velikanočno spoved. Radi tega prosim vse člane omenjenega družtva, da se iste kakor mogoče m-lnoštevilno udeleže.
Člani naj bodo deloma že ob S. uri dop. v omenjeni cerkvi. Tudi ostali rojaki in rojaikinje iz mesta in okolice so povabljeni.
Prihodnja družtvena seja se bode vršila dne 11. junija; ker bode več važnih točk za rešiti, so vsi udje naproxen:, da se te seje gotovo udeleže.
Fran Sifrar, predsednik,
Box 26, Trestle, Pa.
(26-31—3)
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Xajmanje posode za žganje so 4% galone.	*
NAROCBAM JE PRILOŽITI DENA Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoči-
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
harmonike,
ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča
John Golob, 293 Bridge St., Joliet, III.
TIKET
ZA PAROBROD AJLI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK SA KSF----
ERJU 109 Greenwich Str., New York. Na kolodyor te pride iskati sprem': na parnik; preskrbi CENO in snažno BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri □jem. Zato naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavke k idaj in na kteri kolodvor pridete ▼ New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt tu po atapoiuko govonte.
potem
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
.	Z prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih or-anih, za tem
o čutilni, o človeški naravi ah temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene \ drugem poglavja točno opisuje vzroke, raz vi tek in posledice vseh mogočih bolezni kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zarav-je — m v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe č se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih,
Ste li zdravi sili l>olni pijsito i>o to knjigo! Ako ste
boln;, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potein, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
.	f^o dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knji-o
napisal m to tem več ker je tudi preskrbel da se:
sscistonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili ^20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko postnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga posije zastonj.
Kdiiio Prolbsor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjig-o pazljivo in bodete sprevideli zamorcle ^ slučaju l>olezni najhitreje zadobi nazaj prvotno Zi>RAVJIC.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov*
Dr. E. C. COLLINS, '
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
>ZOTt: Rojake, kateri so knjige Ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo rli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej post reč i, ker so kniige
POZOH I da so mogli še le sedaj gotove.
VABILO NA NAROCBO!
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „Glas Naroda".
.Ro.-»kom. S'ovencem. in bratom Hrvatom ▼ Milwau kee, Wis., in okolici pripore 5am najtopleje svoj
SALOON,
na IV-	it- . Milwaukee
Rojaki Jobro doSlil
Wis. Postrežb« točna.
JAKOB UAKUN,
lastnik.
(19-jtm-05 3xw)



*	Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegUfiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča	^
•	Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
CUNARD LINE
F>ARIVIICI PLJUJEJO AlED
TRSTOM, REKO IN NEW YQRK0M.
* _
PAKNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN P0KBIT PROSTOR NA KB0YU ZA ŠETANJE POTHIKOT TRETJEGA RAZREDA.
mm
OT nmiTTi odpluje iz Nem
hlAmlk 23-
PAMOMIA f£i\tl7
UITONIA, 8LAY0NIA in PANN0NIA so p ami ki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn" za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na pr. mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentko in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St, Chicago.



JepsliiTOSIffl |||i|ji EateL Jsiaili

SQM K3A3KER
1109 St. Clair St., Cleveland, 0<
®W3	Ml	. j j	is	am
w	O K^XOZ^IliOjULy
89 E. Madison. Street,	Chicago, DI. |
Slika ^	aro ^^^^^^
Jacob Stonich, I
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL*. [
Krvna osveta.
Iz spisov črkeskega častnika.
"Da dečko!" nadaljeval je z onim strašnim pogledom, v katerem se je bralo sovraštvo, strast in bes, čegar je možno le osvetehlepno srce črkesko
—	da si mi je ledenila krv po žilah,
—	"da dečko, tu notri v oprsji, tu mi
vre. in besni živ ogenj! Pred očmi vidim krvavo širan. kolikorkrat se spominjam proslosti! A predno nimam v roci krvoloka. Abas-Kana. dotlej nimam ni pokoja, ni miru!" Živemu bodem vragu drl kožo s telesa. psu prokletemu, počasi komad za komadom, trgal mu s kostij meso,sol in poper potresa! mu na skeleče rane. bode m mu*—!" Tu se mahom prekine ter si poseže v lase; se silo si vkroti razburjene strasti, ter se umiri polagoma.
"Bedarija! vikne potem, v prvo moram imeti hudiča! Cul sem. da ga vrag kot harambašo nosi tu krog ]w> morali. Pri prvej priliki morate mi kaeega Abreka vjeti živega. da poiz-vem. kde iskati pesjo dušo. Drugo bo-lemo videli!"'
"Slušam vas. vaše blagorodje,'* zavrnem jaz. Na-to otide.
Evo, bilo vam je tedaj, ko naša otrjada neeega večera zasede ostrog on!-:raj reke. Tija do vode posekar je bil ves gozd. Drnzega ni bilo viu^ti kakor kak štor tu in tam. Na nasprot-uej obali štrlele so strme, razbokane -=kale proti nebu, in sem ter tja rastlo je skromno grmieje mej golimi stena-Imi. Razpeli smo šatore. Delavno te-: ':;i 1: so sluge in kuharji sem ter tja. Zanetili <••<> ognje, pristavili samo-vare. I'/." se je dvi-ja! < »trenj. par in i;': kvišku: kar — t-r-r-ali! t-r-r-r-j ih ! t-r-r-r-ab ! — zagnuni trikrat za-|-n»red na nasprotni j skaljnatej steni m 1 <lva mo/.a Kubanovega polka zvrae-j a vzu-ik na zemljo. Vse je skočil i !i\ išku. hitelo na breg. ter zrlo na na-I -j>! ■ >tni' pečine, kder je bil videti stre-'■iv dim. p<»časi valeči se proti nebu. ' 'K m ]»lastni »v brzo preplava reko, 1 ur -r.o <"_']' »vat. Mi drugi pa k smo ostali. t< r y jali srore. kot dec a na o-reh. V drugo nam prižvižgajo kroglje • In;« nš s. in ranijo neeega častnika dev; tnajst< tra strelskega iiolka. ki je liil se svojimi ljudmi priroiil na obalo. Stre!'-) brzo poležejo po mladovji. ki je i. stlo <>b vodi. pa janiejo pokati j-ore. kder so se svitali streli. A tam ni bilo živega krsta. — samo dim in kamen se je videl in kroglje delale so !e skali škodo. Drugo rbčinstvo odtegnilo se je bilo olovnieam. poleglo za štore, rovje in d račje, pak gledalo.
kako so streljali strelci. — Mej tem novrnil se je oglednh, ter javil da so onda na nedohodnej knrmuli. v neka-kej jami., pred katero leže ojromnc -k.-ile. trije Orčenei: mej njimi ima den papah ovit z belim robeem, kar ;a znači mnlaha. (svečenik.) Mi pla-stnni smo se jeli uže dolgočasiti: nikakor nam ni godilo, da so strelei za-hman palili svoj prah. a ničesar dosegli; nasprotno pa se je marsikedo njih zvrnil s potrtimi rebri. Baš sva hotela s poddesetnikom Ivanom Tvanovi-čem sotnika prositi dovoljenja, da onim ptičem nekoliko pristriževa peruti. kar zadoni našega otrjadnika glas: "Hola rebeta! (deea.) Plastuni na-nje! Petdeset rubljev onemu, ki mi prinese glave onih pasjevereev!"
i Dalje prihodnjič. .
Naznanilo«
Slovensko, katoliške, podporno dru itvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolice, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-ns,šali svoje mesečne prispevke. .Nekateri ndje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo. \Predsednik: Mušfco Jos.f 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St.. Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 28 Tell St., Allegheny; II. tajnik: Strniša Franc, 254 Springgarden Ave., Al-lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc, 23 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4S20 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Alle gheny, Kolar Anton, 818 Pery St.. Allegheny, Borstnar John, 105 High St., Allegheny; Drašler Anton, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo H. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-5-04 24-8-06)	Odbor.
MALA OZNANILA
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih moeij /aznih slcje>, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dat; malega oznanila v naš list, ako imat. kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno uvričenje, če
oglas ne obsega več kot 7 vrst, 2-5e.. za 4kratno 75e.
Če oO«ega oglas nad 7 vrst, pa z*i edno uvrščen j o 40e. in za 4kratno $1.25.
Računa naj ?e povprečno po 6 be-~ed na jedno vrsto.
Svota naj se posije z r glasom na r»rej, in sieer v poštnih znamkah a! po Posta! Money Order.
Za trgovce, obrtnike, saiconerje itd
>-e'inM nrilika in nosebric ppnp!
; stavi se, kot sveča ravno po konei. ter se vznak zvrne na tla. Jezdec je pač | omahnil, a kot spreten džigit vjel se, ter vendar le vzkolebal na noge.
A preje še, nego meni treba, da vam pripovedam oni slučaj, preje še. pravim. bil je z nekoliko ogromnimi skoki Crkes v belem bašliku tik našega <e omaliajoeega sotnika. — Saška zasveti se mu v vzdignjenej rot-i. — sr-ee mi je z bog trepetalo in razburjenji hotelo počiti v prsih, a vendar se i sem upa! izstreliti vintovke, kajti preblizu sta si uže bila protivnika. Uivja kletev bruhne mi iz ust, krčevito stisnem nagajko. (bič.) pak udri-hnem hropečega konja preko kadeeih se lakot nie. — a uže je bilo prepozno. Strahovito je bi! zamahnil pesji sin Crkeslri, britka ostrina je zazvenela po zraku, pak priletela junaku sotni-ku ]»reko gole glave. Zakril sem si bil oči z -_rolo roko. i ti ko jwgledam zopet. — ležal je mladi možak v svojej krvi. •s morilec jo je drvil dalje po planem.
Osvetoželjnost in bes sta me skoro ob um opravila ta trenotek. Pustil si-in sotnika v njegovej krvi. mislil in lotril le eno, kako bi dohitel beže-ega < Yke«a ter nut vlastnoročno iztrgal malopridni d rob iz telesa. Z bednim krikom, kateri je jionavljalo več nego petdeset za mano dirjajočih Kainbardov. sprožil sem svojo vin-'c ko na zavratnega morilca, ko je ' aš krenol na levo. — a zgrešil ga. i 'e sem kedaj molil iskreno, bilo je >\o nni hin. ko -em vsled besa. je-■ i i e:i-'-elinosti prosil Tio_ra, naj ; i. 'riica ljubjenega mojega sotni-' rt. rja očeta in mi! jen ice njegve, dale v p- st. rže se mi je domnevalo, da ie IV>:r <"'d ne^viavu'tno mojo molitev;
p,i-v-,-isi!eje in počasneje dirjal je u-•v-ijeni. nen ani tudi ranjeni konj <*r-rtinnjn in r:nnja bila je daljava. ki je ločila ubežnika od mene. Ko :.i pa v nečem ir 7dnem kotu za vijem ti njim, zaaledam zdajci dvanajsto-i«-o divjih, do irlave naorožanih Abre-«>v. jedva petdeset korakov pred sa-'•ii; presno se zavem, zagromi kacib ]>. - < strelov. — kot ld me kedo s t. -i im kovaškim kladivom zamahnil irlavi. zvrnem se raz korja na zemljo.
*
Preteklo je leto }»<» navedenem do-* ■odiaii. Sedem celih mes<-cev trebalo i<* J.i!i>. da so se mi /a'*idile rnne. Po kralkem dopnstu nvrstili so me zopet ■ njej sotniji. Zopet mi je bil načelnik •»oprejšnji sotnik, ki je l>il po dolgej 'mlezi.• p«.stal esa;i!om. ( major.) Roj?
a v a je hotel dobro in naju zdravi, krepki naravi pomagali sla nama zo-na noire, l.epo. a bledo obličje na-■ 'a esaula dičil ie podol<rast obru-nekter krojil mu je v neednaki polovici. To mu je bil edini znak prošlega boja. Tudi mene so tega spominjale, vzlasti o slabem vremenu, štiri strelne rane. katere sem bil dobil o stra-šnej velikej noči prošlega leta v rame in prsi: zacelile so se mi bile do cela solidno, če tudi ne uprav lepo.
Zopet bila je pomlad. Ležali smo ■il) vznožji gora pri otrjadi polkovnika K.. .skega. Rila je najskrajnejše krilo levici, katerej je načeloval general T,. Baš tedaj trebila je prastaro drevje, ter skozi gozde delala pota. Mi smo jej opravljali varsveno službo. I>ili jej v četovanje in prelagatelj-stvo, Kacib poldrug>»sto nas je bilo plastunov. Kazven dnizt'ga orožja smo tedaj imeli še 1:»ntke puške dvo-eevke; jedna cev je bila gladka za sekani svinec, a druga risana za olovni-i-e. Ni ga bilo dne, da ne bi zadeli na A b reke.
Rej - Mursin naš esaul. predruga-i'il se je bil, odkar so mu bili vsmrtili očo in miljenico njegovo do čista. Clo-vi k bi mu bi! prisojal, da se je vsaj za deset let postaral; čemem. togoten n skromnobeseden je bil. Nikedo ne bi bil v njem spoznal prejšnjega živahnega, veselega častnika. Le kadar smo zadeli na Tartare, tedaj vsplam-tel mu je mladeniški ogenj, kateri -la mu po vrhu netila še bes in so-vrast vii. Takrat je pa divjal, kot zo-'><■!■ mej tropo lovskih psov in marsi-k.-iteri ( rčence, marsikateri Abaeeli iilnčnl je zavratni umor vlajnskega leta se svojo glavo.
"Urate!" reče mi neeega dne, ter prijemši me za roko, popelje me na tran. "brate Šimen, meni se uže studi življenje; da se včasih ne zamo-rem znof'ti in zbesniti nad pesjimi dušami na onej strani tam, uže davno bi si bil prest relil glavo. Se li še spominjaš dogodjajev prejšnjega leta?"
"Mislim, da še: in ko bi jih kedaj zabiti hotel, spominjale bi me štiri praske na mojej koži one mesarije. Hog me! še zdaj se mi ježe vlasje, ko mislim na one dogodke. Stari oča, v najboljših letih, mlado veselo, nedolžno, krasno dete, Fatma —
"Molči, vrag te ubij! Ni besede več o tem!" zagromel je nad mano, pa krčevito popadel me za roko; potem potegnil me k sebi, ter z glasom, ki se je trosil zbog strasti, šepnil mi na uho: "Hudiča tam, Čuješ li brate, psa onega, Abas-Kana, — živega moram ga dobiti v roke! In če me stane 'jrlavo, če mi velja izvelieanje na o-nem sveti, in da mi pri tem pogine vsa sotnija, da ga ima zlodej sam pripetega na najvišjej skali Kasbekovej z jekleno verigo, Bog in bogroe! imeti fra hočem, živega, čuješ li, živega hočem imeti!"
Trenotek zrl me je se strahovitim, blaznim pogledom, a na mah zakro-hoče, — zakrohoče pravim, da me je spreletela zona, da so mi od mrzle groze drketali udje.
i.ad 30 Let G,* s obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVNI, PRJENOVIJENI
"SIDRO"
Pain Expelier
kot najboljši lek zoper
ILEUMATIZE1I, FOKQSTinCO, PODAGUO itd.
in razno remnatične ncpriSikb.
3 A no ; zset. in Suet. * vieb tcksraip """""""	ali pri
P. Ai Eichter L Co.
215 Pearl Street,
New York.
frX
ROJAKOM NA ZNANJE !
V New Yorku prične izhajati še koncem tega meseca šaljivi list
"KOMAR"
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni ni osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Drožnik od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanj *:n
Štefan Jukše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
"Jf
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, CaL
Vedno točim <sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sniodke it<l. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča:
m®
ZASTONJ i
se naši cbče znani
Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so biii aosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega 2,a-štoril doposlnti.
To je pomenljiva, ponudba od naše re-e!ne tvrake. l-i pas nam ui treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kcdai^ XEjub'-ate vaso leiesno moč, ali ste utrujeni, obtipljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, iniate spriden felodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "lersev" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti« nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
O bi na priznanja.
Vaš električni pas je toraj vse ufinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je imava zopet pomladil. Pran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, III.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in -skoro neozdravljivo bolezen ter sem kedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. l5Zod St., N. Y. City.
tiar govorimoj tudi držimo J Izrežite to feOrEUiiK dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite'!
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.	New York, H= Y.
*
S ft ft ft ft
S
5/ ft ft ft ft ft ft ft ft ft
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IB POSOJILNICA
registrovana zadruga x neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg š>U 15,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po

to je od rsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti Č^ani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s cel;m svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati Zatoraj poživljamo rsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico r Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom pr.hranjeni denar r nepraTs roke in ima ob jed ne in to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta;
Glavna slovenska hranilnica in rosoiilnica
v L,jtJt»!j£ini, Kranjsko, Arstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
JgW Denarne pošiljatve iz Ziea. držav in Canade Dosre-duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. *
I
X
ft
I S
s ft
ft ft ft ft
ft ft
NEBiROis ^XSXRO MEDICAL CURE
(N2BIB06 A8TSOLGL.-.Č ' ..
i i
t t
il'A
V:!
4 Vi,
i -
h
h
K .
>4.
^Ci


j ^
Ako dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako »o obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern At.,
Puoblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno sobo meso,
klobase, rebra, jezike,
šunke itd.
Govorim v v«eb slovanskih jezikih. Priporočim as sa otii ni obisk.
USTANOVLJENO LETA 1893.
NAZNANILO.
Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena.
Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, doposljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino" 5e.
Upravništvo "Glasa Naroda".
PROŠNJA.
Rojaka Anton Bernada iz Kleč, blizu Ljubljane, je zadela dne 11. av-g-usta lanskega leta v Damfortovem rovu, blizu Cajnbridge, Ohio, nepričakovana nesreča, da mu je zdrobilo nogo. Revež je za delo popolnoma nesposoben. Ivar je pa nr. j bol j omilova-nja vrednega, postal je vsled tega dogodka popolnoma odvisen le na milosrčnost svojih rojakov, ker je vse novce potrošil za časa dolge bolezni in ni spadal ik nobenem podpornem družtvu. Rad bi se sedaj vrnil domov, a se ne more, ker nima denarjev.
V imenu človeko- in rodoljubja prosimo čenjene rojake, da vsaik po svojej možnosti kaj pripomore v korist gori navedenega ponesrečenca. Vsak, še tako majhen dar se hvaležno sprejme. Imena darovalcev priobčimo v našem listu "Glas Naroda", kamor se naj vsi zneski pošiljajo.
(26-5— 3-6)
Slavna egipčanska vedeževnlka Agnlia-rept J.. Nebiros zdravi po novej astro-Icgičnej niedicinskej metodi vse b-jlezni in ctlo take, ktere ne morejo dru^i zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem ouiin ki so v nesreči nasvete iii umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jiL[sama pripravlja.
Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologiji* jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj s<- vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo preteklost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobitopa vsakemu možu proroknje kako ženo l>o«le dobil ali pa dekletam, o njili ženi-nil). — Ona daje najboljšo nasvrte v vseli domačih razmerjih ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V: 214 E. 25. ST., NEW YORK, "ED2-in3-
Na pismena vprašanja se točno odgovarja.	Tel. 4524 .Madison'Sq
If il


rjr

um


iT
£X3=
USTANOVLJENO LETA 1893.
b o
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. JVlilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti t Kaka vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
redka pomota se pa dogodi
Sedaj pošljem lOO kron a $20445
in 1 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda*'
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in' se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Gortlandt, ali con> nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, N. V.
tJW Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 37915 Cortlandt


Telefon: 379S Cortlandt
Da ste t ^daj videli lezirinko ali kafo (Narodna črkeska plesa.) nadaljeval je pripovedovalec kratkem molkn, — pridenite k občnemu značaju te-a plesa, ki je mej vsemi, kolikor jih poznam jaz, edini vreden občudovanja, in pozora. — pridenite mu mlado, »livno lepo črkfsko ilfkle knežjeza pokolenja, — pridenite nui vitko vzraslega, kranneo-a kanibanl-sketr:i dži^rita. tudi kTie/je obitelji, — in mislite si polet; še najkrasnejSo. divjeromant ično okolico Kambarde, katt-ro kiti opromno sivo skalovje it; otnla najkrasnej>i razirled pogorji. —pak pridenite še. dn ^ta si plesalec in plesalka lidana od sr<-:t. — potem imate nekak nepopolen pojem o prizoru. ki >e nam je stavil pre<l o<"-i. ki> je mladi naš sotnik o sviranji talamba-sa in balalajke se svojo čndalepo so-rodnieo stopal k plesu.
Z visoko izjwdreeano tokmeno (Vrhnje krilo. | plesalo. — a kaj pravim, plesalo! — po zraku zibalo se je rliv-nokmsno dete erkesko nad l- ulioviti-nti tlami. da si jedva videl nje eiblja-je: živo so jej plapda'i dratroeeni beli zavoji po zraku. A mladi knez je z rastočo strastjo, bnrneje in burneje okrozeval svojo plesalko, premika je se vedno po prstih: zdaj se jej pre-h\v n v drzovitem skoku, zdaj zopet, Ukor pmtMM oddaljeval se jej s
čudeža in zavzetja stal sem tu. ter nepremično Zrl na plesajo- ;,. Ta mah menil sem. da oni ples pn -je.j-a vse dru tre ruske, armenske erkeske in jsmzij^ke p!e-ove. k akordu e k'-Ii sem videl kVdaj. Nikoli preje nisem še zrl kaj tnee-j-a. Z<1ai<-i sko.'-i na^ mladi, ra/vneti in vzhičeni sotnik burnim, tifrrovem <li<"-nir. «' okom na stran, iz-
pomeri vi i. in ».•■.- ' o a:	"n tr>
—	t-r-r-r-a-1.! ta-romeio je iz 'eevi in niti dva palea j r ■ I nožiea i deve, ki je na lahno vzkrikuila, vr e « i«.vni-ea 'n u ah 1 v -ku. — Niti se ni uprav razkadil strelov <l:>n. jedva je hi I stare«- na skali pohvalil strelca krepko viknivši: ''.Trde Džieit!" — t-r-r-r-a-h! je .t»'ku ednako zasromelo na l*-vej strani jmzdičev v novo, — mimo nas pri žvižgala je olovniea — t-r-r-r-a-h! za«mmelo je v dnfjl'". in
s krikom, ki ie triral srce. zvrne se krasna plesalka na tla. kder je uže sivohradi knez s prestreljeno plavo ležal v svojej krvi — Se zdaj me stresa tiha eroza ako mislim na oni trenotek '. Akopnim sem vzrastel o moren ii in p« 'loji. l)il mi je vendar pre-hod me] tihim, mirnim domačim ve-in strahovitim umorom tako nadejan, tako l>rz in strasan. da sem bil s prva z drujrim vred omamljen, okamenel, kot prirastel k tlam. Menil sem. da sanjam. — Zdajci pa mi zadoni vika. krik, tulenje. rjovenje, — sam ne znam. kako naj nazivljem to,
—	na ušesi. Tako errozno, tako žalostno, tako bolestno je bilo. rla mi je vse trepetalo po telesi. Nikoli ni preje ni sleje v burnem svojem življenji nisem eni e«1naeecrfl glasa. Kot divja zver vro-el cp naš sotnik tija. kder mu je umirala ljubljena deva. vsa ob-lita s * rvijo; — z njeneira trupla na truplo mrtvega oče. — od oče zopet na-njo. Stem bolestnim krikom od-i padle so nam čudežne, neprirodne vezi. v katere nas je mahom vezal strah, trepet, croza. Vsestransko skočili smo k mrtvecema.
Od eora sem začuie se doljjo trajajoče satansko tulenie. Ko se vskole-bam s trupla timorjenetra kneza, zagledam jedva dvesto korakov od nas visoeetra. vitkega Črkeca v ernej burki ('plašč.) in belem kasliku (pokrivalo.) na vranem konji dirjati proti po-iroriu : a za n iim drvil mu je dru«? v tamnej Imrl-i. s tamnim bašlikom. Zopet donel nam je. njiju divji zmapro-rvsni krik ni ušesa, in kot bi se rosra-la nnm. dviprala sta doliri vintovki v ^ is. Te la i pak se naš sotnik. ki je dolgo le"al tik trupla.umorjene mu ljube pogasi dvicne. — grozovit, strašansk smeh zarudi mu smrtnohledo obličje, ki je bilo videti tem bledejše. ker ira ie obdajala £r»ista. kot oofljc črna brada. — "Abas-Tsan! Vrae prokleti! Pesja duša. morilska!" siknil je mej zobmi. Predno sem bil v sedlu jaz, dirjal je už.e z ogromnimi skoki kam-bardski skakun za morilcema, na njem sotnik 7. vintovko pripravljeno na strel. Tudi jaz poženem za njim svojega sirca. Potom Čul sem Kainbardov hrup, ki je velel v orožje, ter se kot strela, po bliskovo, širil skozi gozd, od koče do koče. vsem prebivalcem avlijinim vele v orožje. Vsaj pol-drugosto korakov bil je naš sotnik se svojim "polnokrvnim vrancem pred mano, ter vidno bližal se hudobnežema. Da si sem imel dobrega konja, ipak ga dohajati nisem mogel. — Vsestransko so tudi drli do glave nao-rožani Kambard; ter sktipavali se k človeškemu lovu. Mahom, v najhujem diru izpali sotnik svojo vintovko, — zadnji ubežnikov zvrne se konju na vrat, a z rokama se mu trdno poprime grive, — dokaz, da je bila olovniea dosegla svoj smer. Zdajci pa tudi drug v belem bašliku ustavi s krepko roko plemenito svojo žival, da se mu divje uspne kvišku, ter z repom pomete tla; — bliskoma jo zasuče na zadnjih nogah, — strel se zablisne, —izvrstni skakun našega sotnika po-
^ Frank Sakser"*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
s_/r\S—-——■	r-^ r t	—------/XV