J3* i*ijinw msm 1947 *0t tedn* - Od 1. januar-Ja 195» kot poltednik — Od • Januarja 1960 trikrat t©-ensko, in sicer ob pQn(S jkih* »redah in sobotah LA KRANJ — SOBOTA, BNF 15. JUNIJA 1961 — LETO XVI. — ŠT. 69 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan ^^Slto SOCIALISTIČNE Z VEZE DELOVNEGA K J U D S T V A ZA GORENJSKO Konstituiranje •krajne ^opščine •»»Sj,**?0' ^ Junija, »o * odhf !Tagistrata Prvič se-kiTUII okrai"e skupSči- ltaorKlJ wJ,Juni,a izvollle *«*mSf °1bč^nske skupščine. * »am«lSeja 3e bi,a »klicana ?kraJ»aT' S se konstituira Uj 4,k2fna. Zato so na ^dau „ najPrei verificirali nikov- nJ!°Volzvo,Jenih odbor- *'boda°* Pa so zaPrisegU, ekoi»om8kf , nadal^e borili *a * so0^111 ,okr»Jne skupšči-'^'asno ;SeJi, P^eklo sredo A' *a nS lng< MARKA BUL- & P« so izvoli i -vai\CA p,,;;.t"" »o izvolili ftoVa Bi nadaljnje na 8v°Jih ARJA in dr. VIK-Za svoje okraJ«"~v",,jnje del° Je a več svi*. skuPščina izvo-organov in ko- nskih LS*tv»Jo novih ^n?titCaS PŠČln 8Pada tudi S^^L, noVe okrajne ke za ™f,..naše Prve koT Pred jutrišnjimi volitvami v zvezni in republiški zbor Vse je pripravljeno Okrog 6.000 ljudi po naših občinah bo sodelovalo pri izvedbi volitev Iz vseh naših občinskih središč sporočajo, da je vse pripravljeno za nemoten potek jutrišnjih volitev poslancev v zvezni in republiški zbor skupščin. Te dni so bili po vseh občinah pogovori s člani volilnih odborov, na katerih so se pomenili o vseh tehničnih in organizacijskih zadevah, tako da ne bi nikjer prišlo do nepravilnosti. Na 639 voliščih, kolikor jih je po naših občinah za izvedbo volitev, je v volilne odbore, poročevavske službe in v druge posle vključeno okrog 6000 ljudi. # V ŠKOFJELOŠKI OBČINI so pri sedanjih volitvah upoštevali zlasti dve slabosti iz zadnjih iz- novoizvolje-m samouprav- Seh°^nZe'lranski Podpori I? Pravili v Vedv°mno uspeš-* - 1U v korist nadaljnje- nalog, ki jih 2VEZNA SKUPŠČINA ZVE/Nl ZBOE. 'GOSPODA&SKI ZBOJ? ORC* "POLIT ZP>OS i | Valentina Tomlje 1 Vse je pripravljeno pravilnemu usposabljanju volilnih odborov. Zato so se odločili, da bodo za to pripravljeni občinski uslužbenci obiskali vse odbore in. se na kraju samem pomenili o vseh morebitnih težavah in dajali ustrezna navodila. V Kranju in na Jezerskem bodo odprli posebna volišča za pripadnike JLA. # V JESENIŠKI OBČINI so včeraj končali dvodnevna posvetovanja s člani volilnih odborov. Posebej, so se zavzeli, da bi tokrat omogočili volitve vsem sezonskim delavcem, ki imajo na njihovem območju le začasno bivanje. To velja zlasti za gradbena, komunalna in druga podjetja, s pomočjo katerih so sposlovali delavcem potrebna potrdila. Na vseh 33 voliščih za tokratne volitve v tržiški občini pripravljajo okrasitve in urejujejo prostore, j da bi imeli čimbolj slovesen videz. Posebno razpoloženje preblvavstva ob teh volitvah bodo izrazili tudi z delovno akcijo pri urejevanju Ob letošnjih dopustih \adaljevanje s 1. glrjHn novega športnega stadiona v Križah, kl ga bodo odprli 23. junija. 2 Vrednost proizvodnje porasla za 325 milijonov V tovarni kos in srpov se je vrednost proizvodnje dvignila za 28 milijonov, v tovarni pil za 14, v združeni lesni industriji za 27, v bombažni predilnici in tkalnici je porasla od lanske milijarde 998 milijonov na 2 milijardi 190 milijonov dinarjev, v Peku od milijarde 284 milijonov na milijardo 290 milijonov dinarjev. Skupaj to povečanje vrednosti industrijske proizvodnje v tržiški občini znaša 325 milijonov dinarjev. Izvozni rezultati so v primerjavi s proizvodnimi nekoliko slabši, saj predstavljajo »le« 41,1 odstotka izvršitve letnega plana. mika it' Vendar se je v maju d1"8/"^ da voza precej izboljšala m Tovar. bo plan v celotMzpoI«je»- f v na kos In srpov je na P ^ petih mesecih i*P0,n"a,.0 pa Ž« plan že «J**^-*&V iz prej omenjenih vzro kot odstotno, kar je le neKaj a. izpolnitev trimesečnega {l. Izkušnje kažejo, da ou'a . p0-voza v tej obutveni x^\.i0W-raste spet septembra kamlc» Bombažna predilnica i" oJfie Je v petih mesecih svoje ^ obveznosti izpolnila * * '0° pohoO» Gornjesavski dolini, » ^jjh. in v drugih turistični" »• ^ f Na splošno ugotavljaj ^»ti tudi med našimi dotnjj1 ^t*** vse bolj uveljavlja taKo ftf€^r potovalni dopust«, sftfr*^ ni »jvuiuvflim <-»vr- " .* cije za tedensko ^* "jcr*J% dnevno bivanje v ne*e^ jot^. vse bolj redke. I)obrfa ob^ 5 zveze z avtobusi ob**** tudi pomorske po Jad^b0a» £ pa močno prodiranje ° cIcda»Jj zil-vse to daje:tu*£ jj* mu letnemu oddihu nov d« g je. Končno pa je tudi«^ juW za glavne poletne mese^ ^ in avgust - tudi domo^^ darskih organizacij ni. — K. M. že Umrl Je moj IJuM mož, brat, stric fat svak Peter Bernard (Malandežev Peter) Pogreb dragega pokojnika bo dne 16. Junija ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče ftk. Loka. žalujoča žena Marica, brata ln sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Hosta pri Skofjl Loki, dne 16. junija 1963. *elez«lklhrt'h0* REKONSTRUKCIJA ISKRE V ŽELEZNIKIH - Pretekli mesec Je kolektiv IskrV5doma že ^ z rekonstrukcijo, Id bo veljala blizu, pol milijarde dinarjev ln bo končana P1**1"" uredJt* p* njo pomlad. Z zemeljskimi deli, ki jih izvaja Tehnik lz Škofje Loke ln ootranjinu flrUgem vega tekočega traku — so začeli hkrati. Na sliki: sedaj Je montaža elektromotorjev ku še ročna, prihodnji mesec pa bo stekel drugI tekoči trak. jj; naših komun Pokvarjene tehtnice trgovci niso preveč natančni - 81 neJ>elijo glav zaradi dekagramov Plemen}h? I00?010 ln redno 1 , koxhx LJubljana «lo.-regjeduje tehtnice, ute-ske rl *ke mere' Prostornln- Plpravrtak/^6 P0**™ Podro."- ' a Posamezno vsakn hI preverJaJo približno ^Whn ,et°- Uto**»PO-krani-kf. L?8 vrstl Področje OiJL°bĆine' na ^terem v llo?8ledali mer«ne naprave cijah *°«Podarsklh organiza- JBh W nJihovih enotah. Na f\ lahko !?i°Vi Ugot°vitev zavoda k°t na ni?3?0 na vse drugo °dgovoi-tančnost tistih, ki so 11 v i? neoporečnost mecene .„ ^ Prometu. Slabe tem w 81 Začeli Pisati že s °lnvih tebtnic inteht- °Kramov. prav v proda- jalnah mesa in špecerijskih trgovinah, kjer je točnost za potrošnika najbolj važna, so bile merilne naprave na splošno najmanj precizne. Skoraj za vse prizadete (trgovska podjetja, mesarska podjetja, tovarne, restavracije, zasebnike, ki prodajajo na trgu in druge) je mogoče trditi, da se sami sploh ne spomnijo na kontrolne preglede meril in te opravijo šele, ko jih morajo. Pri dolžinskih merah in merah za merjenje lesa skorajda ni bilo napak. Tehtnice sedaj postopoma popravlja obrtno podjetje »Tehtnica« Kranj, tržni inšpektorji pa nadzorujejo, kako so podjetja upoštevala navodila zavoda. Mnoga podjetja se bodo morala zagovarjati pred sodnim organom. Zanimiv je podatek tržne inšpekcije občine Jesenice, ki je pred časom sama preverjala točnost tehtnic v nekaterih trgovskih lokaljh. Ugotovila je, da je bila povprečno vsaka druga stranka oškodovana in da je dobila povprečno 1,12 % manj blaga, kot ga je plačala. To sicer potrošniku ne pomeni veliko, pri večjih prodanih količinah pa je lahko zelo občutno. — S. Otvoritev prihodnjo barska razstava na Bleda J?°Vna se,kcija Svobod in d^Ctnih drUŠteV °bčine Ra* festivaTn JC Pripravila v avli že t dvorane na Bledu sezoi[.etjo razstavo v letošnji Mi ^1"**° 50 tamkaj °d* kar' i 0 akademskega sli- sorj! i Wa Ravnika' Profe-o«,L llkovnega pouka na Prvi ŠOH Bled- To ie dosIeJ slika JaVni .nastop omenjenega 15 /S.f' kl se je predstavil s 611 (olja) različne temati- ke. Z razstavami so pričeli na Bledu letos v maju. Qdtlej so razstavljali pionirji in mladinci, za tem je bilo razstavljenih nad 60 reprodukcij znanega francoskega slikarja Henrija Matissa. Vmes so razstavili fotografije jazza in izdelke ob srečanju stenografov. Ravniko-va razstava bo odprta deset dni, pripravljen pa imajo že program razstav do septembra. h<> S° avtobus^niu odpr11 pre-, ***** Postajo. Odslej 5*8 °Vala °d 5- d« v£> ** Tt*l° Prlmerno h me,f.J*» Pa so označili We« tak*\da ,ih Potniki ne C U dot ek° iskal*. kot so jih d«a ^et n! *ahteval vedno več-Cv?* **dr*,?i 1 Postaj«. Vsak V*'. pri čem tU °k°U 255 avt<> ertM, **o trnu/""11 SK01" Lok» * ***da t?5? pa W» i* teh "o« tudi princu«- Priprave na številne prireditve Slavonski Brod — Minulo nedeljo so se zbrali v Slavonskem Brodu številni ljubitelji golobov pisnionoš s svojimi ljubljenci iz vseh klubov Slovenije in Zagreba. V tem času imajo z golobi redne daljinske treninge vpeljane tako, da ob vsakem letu podaljšajo PrdgO. Naslednjo nedeljo bodo startali iz Vinkovcev, nato pa še iz Beograda in Niša. Proga, ki so jo v nedeljo preleteli, je bila dolga* 410 km. Izredno ugoden čas so dosegli nekateri golobje iz Kranja in Škofje Loke (progo so preleteli v 4 urah in 45 minutah). Dne 20. julija bodo iz Jugoslavije odleteli golobje pismonoše iz Avstrije in Nemčije. V kratkem času pa se pri nas obeta tudi mednarodno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili golobje nekaterih evropskih držav. — R. Kranj — V sredo je bila v Kranju seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali problematiko socialnega zavarovanja, razen tega pa so izvolili nov upravni odbor občinskega sveta. Ker dosedanja dolgoletna predsednica Pepca Jež odhaja študirat na visoko šolo za politične vede, so na njeno mesto izvolili DUŠANA ROBLEKA, člana predsedstva ObSS in izkušer nega delavca v sindikalni organizaciji. Dosedanji podpredsednik sveta Nace Pavlin je bil imenovan za tajnika tega organa, ker prejšnji tajnik Ciril Globočnik odhaja na drugo službeno mesto, medtem ko je bil za podpredsednika izvoljen Slavko Kalan, tehnik v Iskri. Ko so govorili o problematiki socialnega zavarovanja v kranjski občini, so poudarili, da bi morali razpravo o tem začeti predvsem v delovnih organizacijah. Nepoučenost članov sindikalnih odborov ln samoupravnih organov o tej stvari ln morebitno nespremljanje problematike lahko privede do tega, da bodo morale delovne organizacije prekoračen del stroškov za socialno zavarovanje kriti iz osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, kar bi nedvomno slabo vplivalo na razpoloženje delavcev. Zato bodo morale strokovnde službe v posameznih kolektivih ln celo ekonomskih enotah stalno spremljati vzroke nesreč pri delu, bolniški stalež delavcev in pri tem skrbeti za zmanjšanje stroškov, ker so dosedanje analize pokazale, da so izplačila s tem v zvezi dostikrat nepotrebna ali pa previsoka. Zavidljive rezultate je doslej na tem področju dosegla sindikalna podružnica tovarne Sava, zato njeno delo občinski sindikalni svet drugim priporoča za zgled. Na seji plenuma so imenovali tudi tri strokovne odbore sindikalnega sveta, in sicer za indu- strijo, storitvene dejavnosti in družbene službe. Dogovorili so se, da bosta skupščini prvih dveh strokovnih odborov še ta mesec, skupščina odbora družbenih služb pa septembra. -— J. Predvolilni sestanek Kropa —• Preteklo sredo je kolektiv vijakov Plamen obiskal Ureditev cest in razsvetljave Trstenik — Na zadnji seji je svet krajevne skupnosti Trstenik obravnaval plan dela pri komunalnih napravah za letošnje leto. Precej cest je v hribovitem terenu, kjer so zelo izpostavljene nalivom, in zato močno razkopane ter terjajo precej dela in denarnih sredstev. Med prvimi, ki jo bodo uredili, je cesta do naselja Pangeršica. Ostale ceste na območju KS pa bodo nasuh" postopoma do jeseni. Glede, ureditve prometa so sklenili, da je treba ob cestah oz. pred naselji obnoviti in ponekod na novo postaviti napisne table krajev, kakor tudi nekatere prometne znake. Precej govora je bilo tudi o elektrifikaciji. Nujno bo treba urediti oz. izboljšati razsvetljavo na Trsteniku. Razen nekaj novih svetilk bodo uredili tudi prižiganje javne razsvetljave z enega mesta, kar bo poenostavilo posle in uredilo razsvetljavo. Sklenili so tudi, da bodo nekaj sredstev namenili za olepšavo vasi, predvsem v parkih, pred zadružnim domom in spomenikom NOV. R. Savo Slfrer, kandidat za poslanca v republiškem zbotru. Razpravljali so raznih problemih, ki so in še delno zavirajo normalen potek proizvodnje in s tem uresničevanje nalog, ki jih je kolektiv prevzel. Ugotovili so, da so vzroki predvsem objektivne narave, saj -je proizvodnja strogo vezana na pravočasno dobavo materiala, ki pa včasih prihaja z večmesečno zamudo. Prav tako je velika ovira njegova neprimerna kvaliteta, ki povzroča nadpovprečen odstotek izvržka. Delno je zaviralo proizvodnjo tudi pomanjkanje delavcev —• nekvalificiranih in kvalificiranih in pomanjkanje inženirjev in ekonomistov. Poudarjeno pa je bilo, da so nekateri problemi zaČ sno že rešeni, zlasti kadrovski; glede dobave materiala pa je Železarna obljubila, da bo po možnosti zmanjšala zamude. Tov. S Ifrer je dal kolektivu mnogo koristnih pobud, obenem pa je lahko spoznal notranjo problematiko kolektiva, tako da je sestanek mnogo pripomogel k zbližanju med kandidatom in kolektivom. - B. P. Na kratkem valn • RADOVLJICA — V teh dneh se vrstijo na pobudo občinskega sindikalnega sveta ustanovne konference sindikatov družbenih služb, industrije in uslužnostnih dejavnosti. Na teh konferencah razpravljajo o problemih ter nalogah sindikatov in volijo nove odbore za vsako panogo posebej. Priprave za ustanovitev treh strokovnih sindikalnih služb 50 v polnem teku. • RADOVLJICA - Pred dnevi je občinski svet Svobod in prosvetnih društev obravnaval dejavnost Svobod v dosedanjem delovnem obdobju. Člani predsedstva so s predsedniki društev ugotavljali, da so bile Svobode v zimskem in spomladanskem času letos precej delavne. Ustanovljenih je bilo nekaj pevskih zborov in folklornih skupin, posebno prizadevne pa so bile dramske sekcije. Na osnovi dejavnosti in uspehov so tudi- razdelili dotacije prosvetnim društvom ter Svobodam,. • BLED — V okviru blejskih poletnih prireditev ho danes, 13. junija, v festivalni dvorani koncert ljubljanskega sindikalnega simfoničnega orkestra s sodelovanjem opernih solistov Vilme BukovČeve in Ladka Korošca, sodelovala bosta še violinist Rok Klopčič in pozavnist Vinko Globokar. Orkester bo vodil Pavle Brzulja, Med sedanjimi kopavcl na Bledu je največ tujcev Filmsko podjetje Music Haus iz Munchna snema na Bledu Filmsko podjetje Musik Haus iz MUnchena že nekaj časa snema na Gorenjskem glasbeno filmsko komedijo Veselje. Na Bledu so tuji filmski delavci postavili svoj atelje, v katerem so posneli Velik del filma, zunanje priprave pa so doslej snemali v Lescah, v Bohinju in v raznih krajih Bleda." na gradu, pri Murki in drugod. Tehnične usluge nudi filmskim gostom iz Nemčije podjetje Filmservis Ljubljana. V večjih vlogah nastopajo znani ameriški in nemški jgravei, med njimi pa tudi nekaj naših. K sodelovanju pa so povabili večje število statistov z Bleda in iz drugih krajev. Le-ti so sodelovali v množičnem prizoru, ki so ga posneli pri Murki na Bledu, prikazuje pa neko gostišče, kamor se je zatekla vesela družba mladih navdušencev moderne glasbe in se spopadla s pristaši starejše generacije, ki se le bolj navdušujejo za lepo staro domačo mu-zdko. V »paradižnikovem« spopar du (obmetavajo se namreč s pa-radi/nilci) seveda zmagajo mladi. Kot so povedali, bo snemanje trajalo še ves ta mesec. •— J. B. Priprave na letovanje Društva prijateljev mladine se z občinsko zvezo v Radovljici pripravljajo na bližnje letovanje' šolske mladine. Prav tako bodo samostojno organizirali letovanja tudi planinci in taborniške organizacije. Sredstva za letovanje zbirajo organizacije in društva že vse leto, dopolnjujejo pa jih s prispevki udeležencev. Društva prijateljev mladine bodo tudi letos organizirala 14-dnevna letova« nja v Piranu. Lani je v organizaciji . občinske . zveze in večjih društev letovalo v Piranu nad 300 otrok, letos pa število tudi ne bo manjše. — J. B. Iz naših komun Značilnosti stanovanjske gradnje na Jesenicah , ii Zazidalnega prostora zmanjkuje V centru mesta bodo začeli graditi veliko trgovsko stanovanjsko zgradbo Letos bo vseljivih 240 novih stanovanj # V letu 1960 so zgradili na Jesenicah 10 stanovanjskih objektov # z 92 stanovanji, leto kasneje 9 objektov s 85 stanovanji, lansko © leto 16 objektov s 339 stanovanji, letos pa naj bi bilo dograjenih # 7 objektov z 240 stanovanji. V tem letu bodo odprli še dve grad- # bišči stanovanjskih kompleksov na Zgornjem Plavžu in za gim- # nazijo, na katerih bo nad 200 stanovanj. Občinski stanovanjski sklad razpolaga letos s 665 milijonov dinarjev čvrstih sredstev, od katerih je 165 milijonov dinarjev posojil, ki so bila za gradnjo stanovanj odobrena Železarni. Sklad v zadnjem času zahteva polovično udeležbo gospodarskih organizacij in drugih interesentov za stanovanja, vendar v tem času še ni znano, koliko bodo ti h gradnji lahko prispevali. Posebno Železarna je močno obremenjena z udeležbo pri lastni rekonstrukciji. Že lz uvodnih podatkov je razvidno, da na Jesenicah prevla duje gradnja večjih stanovanjskih objektov, saj morajo med dru gim misliti tudi na to, da zazidalnega prostora tu ni na pretek V zadnjem času se najbolj navdušujejo za stolpiče s cenenimi sta novanji (20 stanovanjski stolpič velja okoli 60 milijonov dinarjev) Zastavljena izgradnja kompleksov stanovanjskih objektov na Zg in Sp. Plavžu se približuje koncu, nedograjen pa je ostal poslovno stanovanjski del centra mesta. Ob sedanji poslovni stavbi v bližini železniške postaje bodo že v bližnji prihodnosti začeli graditi večjo stanovanjsko trgovsko stavbo. Ker bodo torej Jeseničani kmalu pozidali zemljišča, ki jim v tej zaprti dolini še preostajajo, bodo morali razmišljati o lokacijah bolj oddaljenih stanovanjskih naselij. Te lokacije so odvisne predvsem od dokončnega regionalnega načrta Gorenjske, od trase nove ceste in povezave urbanističnega programa Jesenic s sosednjimi Lescami in z Radovljico. 50 milijonov dinarjev sredstev stanovanjskega sklada so kot posojila razdelili med graditelje individualnih hiš. Po številu interesentov za posojilo (75) je mogoče sklepati tudi na število zasebnih stanovanj, ki bodo letos vseljiva. Zasebniki največ gradijo na Bregu pri Žirovnici in nad železniško progo. Kljub obsežni gradnji stanovanj, število prošenj za stanovanja zelo prekaša možnosti. V tem času je vloženih 1500 prošenj za stanovanje, od tega 800 v Železarni. V Železarni so že uvedli plačilo na stanovanjsko pravico v višini desetih odstotkov vrednosti stanovanja, na občini pa so razpravljali o tem, da bi morali kupci stanovanjsko pravico tudi prosivcl iz ostalih gospodarskih podjetij in ustanov. Proučujejo tudi sistem namenske varčevalne službe. — M. S. Oh Savi Dolinki 9 V MOJSTRANI so obnovili zadnje tedne Študentsko kopališče beograjske univerze in ga pripravili za sprejem prve skupine. Dom (kapaciteta 65 oseb) bo sprejel tudi letos okoli sto odstotkov študentov nad zmogljivostjo in jih bo v eni skupini, predvidoma tudi po 150. To pa je možno samo, ker si uprava zdravilišča pomaga z najemu njem privatnih sob, ki jih Mojstrančani kaj radi oddajajo, saj je to dokaj donosen posel. # NA JESENICAH se trgovska podjetja trudijo, da bi zgradila čimbolj sodobne lokale s čimbolj, kulturno postrežbo. Trgovsko podjetje »Kovinar« se je odločilo, da bo povečalo in moderniziralo svoj lokal na Cesti maršala Tita. Dela potekajo v redu in bo poslovalo trgovsko podjetje »Kovinar« v nekaj mesecih že v preurejenih prostorih, če bodo uspela vsa jeseniška trgovska podjetja približati svoje prodajne prostore sodobnim in moderno urejenim prodajnim lokalom, bodo potrošniki zado-voljnejši, še posebno zadovoljni pa bodo, če cene jesenii ških trgovskih podjetij ne bodo višje kot v Kranju in v Ljubljani. Iz naših kolektivov Kako so prišli do nove ekonomske enote Skoraj ni pogovora med gospodarstveniki, da ne bi vpletali vmes besede »težava« (čestokrat celo v množini), kadar se pogovor suče okrog kooperacije gospodarskih organizacij. Ta beseda pa je sinonim za neizpolnjevanje kooperantskih obveznosti. Vzrokov za to »težavo« je več, in to objektivnih in subjektivnih. Pri tem pa so očitne posledice, ki ogrožajo realizacijo plana, povzročajo negodovanje proizvajavcev, potrošnikov. .. tudi sodišča se morajo večkrat ukvarjati s tem in je čestokrat težko ugotoviti krivca ... Za škofjeloško elektrotehnično podjetje »ELRA« Je značilno, da vedno bolj prehaja lz obrtniškega načina proizvodnje na industrijski. Morda bi to trditev podkrepili z naslednjimi številkami: plan prodaje v prvih štirih mesecih letos-njega leta je znašal 220 milijonov dinarjev, medtem ko je realizacija znašala 20 odstotkov več. Samo v mesecu maju so planirali 55 milijonov dinarjev prodaje, medtem ko so ob mesečnem obračunu zabeležili 61 milijonov dinarjev prodajne realizacije. Značilno za to podjetje pa je tudi, da Je na dokaj svojevrsten način premostilo eno izmed težav, ki je ogrožala realizacijo plana. V njihovi proizvodnji predstavljajo emajlirani izdelki dobro polovico celotnega dohodka. ELRA pa nima lastne emaj-Jirnice (že tako imajo težave s prostori), zato so bili odvisni od drugih podjetij. Tako so s podjetjem »Emajl« iz Vižma-rij pri Ljubljani sklenili ko-operacijsko pogodbo, a podjetje je zamujalo roke, ta"ko da je v »Elrini« montaži začelo delo zastajati. Seveda je tudi »Elra« zamujala roke do gro-sista in bati se je bilo da bo prišlo do storniran ja naročil, do česar pa k sreči ni prišlo. To je bilo lani. Tudi v letošnjem letu se je v »Emajlu« kljub obljubam zamujanje ponavljalo. Mimogrede naj ome- nim, da je bila ELRA največji naročnik Emajla. (Morda je vzrok zamujanja emajliranja bil v tem, da se je Emajl pričel ukvarjati tudi z galvanizacijo, ki je menda donosnejša in je zanemarjal te obveznosti. Pereča zadeva je terjala nujno in temeljito rešitev: ali kupiti obrat za emajliranje ali ga vzeti v najem. Skofjeločani so se odšločili za najem. Sklenili so 6-letno najemno pogodbo. S 1. julijem bo torej škofjeloški kolektiv dobil nov obrat, novo ekonomsko enoto z 20 delavci. Med knčnimi pogovori pa so bodoči člani nove ekonomske enote »EIre« v Vižmarjih izražali bojazen glede osebnih dohodkov, ki pa ni utemeljena. S 1. julijem bodo že plačani po pravilniku »Elre«. Višina, osebnih dohodkov bo pač odvisna od prizadevnosti vse enote. Cim manj bo izvržka, temveč bo ostalo sredstev enoti (zaradi uvedbe penalov se je izvržek v zadnjem času občutno zmanjšal). Razen tega pa imajo v ELRI težave tudi z nabavo pločevine in lak žice za transformatorje. Glede pločevine so v precejšnji meri vezani na uvoz, lak žico pa nameravajo naročiti pri domačem proizvajavcu (v Svetozarevu) za vse leto, in to kljub riziku, če bi naročniki transformatorjev spremenili svoje želje. V tem primeru bi Ob 70-letnici Mojstrana — 22. marca 1893 so v Mojstrani ustanovili gasivsko društvo, ki letos proslavlja 70-letnico svojega obstoja. V teh 70 letih je zrasel sodoben gasivski dom z vso potrebno opremo, društvo pa je iz leta v leto krepilo svoje vrste. Narodnoosvobodilni boj je tudi med mojstranškimi gasivci terjal žrtve: šest aktivnih gasivcev je žrtvovalo svoje življenje za svobodo. V dolgih desetletjih svojega obstoja so mojstran-ski gasivci sodelovali pri gašenju neštetih požarov in s svojim nesebičnim delom pomagali ljudem v stiski, družbi pa so predvsem z gašenjem gozdnih požarov prihranili ogromno denarja. v Na svoj praznik se temeljito pripravljajo. Na večer pred slavnostnim dnem, 22. junija 1963, bo V kino dvorani na Dovjem kulturna prireditev, 23. junija 1963 pa bodo pod pokroviteljstvom jeseniške občinske gasivske zveze izvajali program, ki bo trajal ves dan. Ob tej priložnosti bodo odkrili na povsem adaptiranem gasi vskem domu tudi spominsko ploščo v spomin pad h m gasivcem, ki so žrtvovali svoje življenje v NOB. Pozdravu gOStOV bodo sledile gasivske vaje, pri katerih bo — med drugim — sodelovala tudi industrijska gasivska četa z Jesenic. Slovesnost bodo zaključili z zabavo v hotelu Triglav. — S. Jugoslovanska loteriia POROČILO o žrebanju srečk 12. kola dne 13. junija 1963 v Beogradu Srečke so zadele Žičnica s Planine pod Golico na črni vrh ni več samo želja. Posnetek prikazuje začetek gradnje spodnje postaje žičnice. Ta bo velikega pomena za turizem in predvsem za zimski šport v tem predelu Založniško grafično podjetje v Ljubljani MLADINSKA KNJIGA razpisuje za novo poslovalnico v Kranju naslednja delovna mesta: 1. POSLOVODJA 2. VEC PRODAJALCEV KNJIGOTRŠKE IN PAPIRNIŠKE STROKE 3. ODPREMNIKA !jtfjfl| Nastop dela po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. < Interesenti naj pošljejo prošnjo z navedbo izobrazbe, s podrobnim opisom dosedanjega dela in življenjepisom kadrovskemu oddelku podjetja MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova št. 3. končnicami dobitek 480 8.000 610 4,000 850 4.000 241700 5,000.000 11 600 51 2.000 71 600 91 800 34121 60.000 36541 200.000 39401 60.000 74961 60.000 75021 40.000 81031 40.000 87201 80.000 474141 400.000 28902 60.000 43192 60.000 66962 60.000 69802 100.000 13 600 04533 40.000 67503 80.000 369533 600.000 526573 400.000 4 400 2164 20.400 12504 60.400 14424 80.400 17894 60.400 50124 80.400 80204 60.400 270404 600.400 388354 400.400 15 600 35 800 65 600 95 1.000 45705 , 80.000 69285 40.000 328845 2,000.000 6 ' 400 12606 40.400 23586 100.400 16746 80.400 32176 40.400 50366 60.400 52776 40.400 83846 80.400 93816 80.400 07 •1.000 6037 20.000 435357 1,000.000 08 800 48 600 24838 40.000 96878 40.000 79 800 99 1.000 509 10.000 23019 80.000 30319 / 40.000 66559 80.000 566099 400.800 Po pakiranj zadnji preizkušnji električni kuhalniki počakajo sc Iranje, po katerem so popolnoma pripravljeni za transp pač. ustvarjali zalogo, ki bi # bremenila obratna sredstva. O 0 tem pa so dejali v ELRI: »Bo- £ Ije tvegati obratna sredstva, # kakor pa da bi trpela cela ve- # riga naročnikov.« • Ob koncu bi še omenil. ^ bo v perspektivi de«-1 prišla do novih Vrosl b0 tudi ELRA, v teh P* nedvomno nova cmaj ca. — S. Skrabar Gumarski izobraževalni cedter anje pri tovarni gumijevih Izdelkov »SAVA« KRANJ RAZPISUJE vpis za 50 prostih učnih mest za strokovno izobražev dine v gumarski stroki. Sprejeti mladinci (mladinke v zelo omejenem številu) -yt$j$/' izobraževali 2 leti v poklicni šoli GUMARSKEGA IZOBRAZB GA CENTRA za enega izmed naštetih poklicev: — PRIPRAVLJAVEC POLIZDELKOV — IZDELOVAVEC TEHNIČNIH IZDELKOV — IZDELOVAVEC AVTOPNEVMATIKE Po uspešno zaključeni poklicni šoli in po uspešno oprav',e-cVanj^.v jemnem izpitu je mogoče nadaljevati strokovno izobra-tehniški srednji šoli gumarskega izobraževalnega centra bitev — poklica gumarskega tehnika. „„r-jlu nrip0 Ve- Posameznik si bo Izbral poklic po svoji lastni želji, P° 1 pok", zdravnika in psihologa ter v skladu s potrebami tovaf"nC(j0icon^11^ . nih delavcih. Začetek pouka bo v mesecu septembru <° ^Q 7.akW sprejemu in vpisu bomo vsakega naknadno obvestih j* »SAV^V čeni poklicni šoli bo sklenila tovarna gumijevih izdel jelo z absolventi delovno razmerje in jim omogočila ustr skladu s pridobljeno poklicno izobrazbo. jeln0 Stroški šolanja in oskrbnina v mladinskem domu le ' jgfddft ^ mene učence. Center namreč izplačuje redne mesečne ^^ins^ lovno obleko in obutev pa podeljuje brezplačno. V ja jn 11 domu izjemoma ne bodo bivali nekateri mladinci iz *r t ređl*fi ^ bližje okolice, vendar bodo sprejemali kljub temu de sečne nagrade. cfuic'° 3 V teku dvoletnega izobraževanja v poklicni šoli se PP *g0t^°^ izredne mesečne nagrade po uspehih praktičnega dela/ ^ijkal1 poučevanja in sodelovanja v domski skupnosti in njem lektivnega dela in življenja. Za vpis veljajo tile pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola, — zadovoljivo zdravstveno stanje, — starost nad 15 let do največ 17 let, erttv' — psihološki pregled zaradi pomoči pri poklicni usm A\A&V. vse *an 'r b0 Zdravniški in psihološki pregled sta" obvezna za . ]cam01 .Opravljena bosta v Kranju v dneh od 8. do 13< Ju ,j.n'j]i). vsak pismeno povabljen (prevozne stroške bomo P° . jUnija- Vse potrebne dokumente nam pošljite zanesljivo do 30. J1 1. lastnoročno napisano prošnjo za vpis; 2. zaključno spričevalo osnovne šole; 3. izpisek iz rojstne matične knjige, ^ ^'vani3' ti 4. priporočilo organizacije ZMS na šoli ali v kraju podPlS 5. prošnjo za sprejem v mladinski dom, ki jo 111 starši; 0 gumij^V^ 6. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja s tovarn . j-i jo cen1" GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI^ delkov »SAVA« za dobo 2 let po končani poklicni rajo podpisati starši pri tovarni gumijevih izu« ^ca » KRANJ - Gregorčičev* nRllGl^ OBVESTILO OBČANOM TER DELOVNIM IN ORGANIZACIJAM OBČINE KRANJ podj*tl* V zvezi z objavo v telefonskvn imeniku P?* JteViika» SR Slovenije za Ieto^ 1963 o novih teIefonsKin^g00 je občinske skupščine Kranj obveščamo, da se * ^ p8-uporablja telefonska številka 39-71 h. c. (4 slednje organe: z& druŽDCDf sprejemna (informacijska) pisarna, oddelek Ki"*0]' službe, oddelek za finance, okrožno javno Xon™l& stat'**1" občinsko javno pravobranivstvo Kranj, zfV°0HDor. ko, sodnik za prekrške in občinski strelsvraia do &^P' Navedena telofonska številka se bo uporablja v0t»sn° tacije telefonske centvale, o čemer bo dano obvestilo. , Občinska skupScin« KranJ ^a rob radovljiškega glasbenega g££canja Mladi koncertnem odru *fcsbi°VlJiŠki festival zborovske e Postaja vsakoletna kultur- ki KrarT UbI^ane« gimnazij-elasbenf,*,1" °rkester kran'" ?! Pri*ditev šire*StemJC d0bi" m!va pa • k pr>men' Prav za" Serjava med hkrati tudi pri" mi in ffn ? Posarn«nimi domačij je ° tUjočirni zbori. Prire-8trokOVni ° Srečaniu Povabil na 2borovodje V°r VSe sodel«Joče tClji in »i nekaterimi sklada-S0 s« festjv , n\mi Pedagogi, ki 0Nvih misi U ŽilL Nekaj za' ^enu feslS ',So ° uspehu ter na-filaž Arn ,Vala "rekli skladatelji ^bošie 5 T Cter LiPar, Janko *ajveč fcj Z Jemec- ki Je baciti fPOm°8el k usPeli or-< ^iJi festivala \t Prevlan^ , Na Pogovoru ,f^ie UsnT ^ je j* Prirez ° in da bi » ™- ak0 Širok" tUdl V prihodnie-Pril*ditev i ,2asnovana glasbena ^OStl V k^liteti zbo-8Qlotra:da dva Poglavitna Na W ...Se različne zbore spod- kaj se nauči v glasbenih krožkih pri Svobodah, kaj jo navdušuje, kakšne uspehe doživlja in podobno. 2e sama udeležba mladostnika v zborovskem petju ima svoj pozitiven pomen. Sistematična glasbena vzgoja je v današnjem času še posebej važna, ko ima mladina pred seboj visoke etične in estetske smotre. Skoraj bolj vabljivo je lahkotno izživljanje v plehkem svetu glasbene mode kot pa trdo in disciplinirano delo v pevskem zboru ali orkestru. In kakšen je vzgojni rezultat enega ali drugega? To nam je seveda jasno. Pa vendar: tisto, kar se Človeku samo ponuja in ni težko dosegljivo, je bolj mikavno kot pa ono, kar mladostnik pridobi le s trdim, vztrajnim in sistematičnim delom. Mlad človek, ki se je o pravem času naučil razumevati skrivnosti melodije, ritma in zvoka, bo kasneje znal ločevati zrno od plev; oblikoval si bo pa samostojen odnos do glasbe in njenih vrednot. To pa je osnovno, kar hočemo doseči pri vzgoji mladega človeka. Tako usmerjati glasbeno ln estetsko vzgojo mladega človeka pa Je laže tam, kjer so razen dobre volje, požrtvovalnih in sposobnih ljudi izpolnjeni tudi drugi pogoji: denarna sredstva ln razumevanje vodilnih družbenih či-nlteljev za to dejavnost. — J. B. Vladimir Lamut — z razstave v Prešernovi nisi Razstava akvarelov Aladina Lanca Ob slikarski razstavi Vladimirja Lamuta S tokratnim razstavljavcem' v Mestni galeriji nisem osebno znan. Prav' gotovo tudi kranjskemu občinstvu ni znan niti niso znana njegova dela, saj tokrat prvič razstavlja v Kranju. Ko me je iskal na domu, sem jaz ogledoval njegove akvarele' na razstavi in se tako nisva seznanila. °*j* ter jjK a2Učne z°ore spod-> delu in USmerJa k nadaljnje-^anju £ lntenzivnejšemu ob- kr^ Uete' hkrati Pa *i-n^SodeluJočih pokaže * 2b°H. ah* tCr metode dela 2 ^n0sr:°pa se °b tak*- »e ^ labko seznani, s w ^na ukvarja y Akvarel Aladina Lanca, ki razstavlja v galeriji Prešernove hiše v Kranju V vpisni knjigi na razstavi pa sem našel list, ki z zelo skromnimi podatki predstavlja slikarja — morda tudi kiparja, kajti najprej je razstavljal kiparska dela v Beogradu, kjer je tudi diplomiral na akademiji. Pozneje pa je razstavljal še v Šoštanju in Celju. Aladin Lanc je slikar in kipar in še pesnik. Poezijo je objavljal v Novih obzorjih. Besedi in drugih revijah. Slikarska dela na je razstavil leta 1961 na skupni razstavi v Kamniku in prav tam na samostojni razstavi leta 1962. A. Lanc je bil rojen v Puli leta 1917, danes |e profesor risanja v Kamniku. Tako smo slikarja ton\ predstavili. Sedaj pa še njegovo delo. V Kranju razstavlja 22 akvarelov, ki so nastali lansko leto in letos. Tehnika njegovega akvarela je dobra predvsem v lazur-no razlitih in nrosojnih barvah in nekoliko slabša tam, kjer skuša dobiti najmočnejšo in bolj nasičeno barvitost. Po razstavljenih , akvarelih sodim, da je izrazit ' kralinar, ki se veseli in zadovo-1 1 juje ■/ nepokvarjenim koščkom narave ob kakem potoku ali rečici. Obravnava predvsem pred-gorsko in gorsko krajino in lirično navdahnjene motive še stopnjuje s poudarjenimi podnaslovi (Navdih, Prebujenje, Jutro, Pred pomladjo, Odjuga in oblaki in drugo). Pri izbiri motivov nima vedno srečne roke in se večkrat bori s povsem tehničnimi slikarskimi težavami. Težave mu dela tudi upodabljanje vode (Savica, Nevljica in drugo). Tudi ni prepričljiv takrat, kadar skuša doseči efekte z naknadno nametanimi barvnimi packami aH s preveč mešanimi barvami: vse to mu odvzema začetni in čisti zanos. Lancovo slikarsko delo je umirjeno in trdno zasidrano v realizmu .Giblje se od površinskega posnemanja impresionistične tehnike do modernejših prijemov in se verjetno prav s temi hoče reševati nevarnosti zapadanja v sladkobnost, ki se tu in tam pojavlja kot spremljevavka njegovega liričnega odnosa do motiva. A. Pavlovec Pestrost in kvaliteta Škofja Loka — Prejšnjo nedeljo so redki ljubitelji glasbe zopet napolnili dvorano škofjeloške Svobode in po produkciji državne glasbene šole v škofji Loki ugotavljali, da je bil ta tradicionalni prikaz dela in uspehov edine glosbene ustanove v občini zelo pester in doslej eden najkvalitetnejših. K temu je gotovo pripomogla /družitev obeh glasbenih šol pred dvema letoma in izbor le najboljših učencev za nastop na javni produkciji (ki je bila nekoliko predolga). Pestrost pa smo občutili v sestavi sporeda. Bil je dostopen vsem poslušavcem in ni bil -stereotipen —- drugačen je bil od lanskega in vseh prejšnjih. Poslu šavce so posebno navdušili nastopi številnih ansamblov (kvartet klarinetov, pozavn, izredno pa sta izstopala harmonikarska zbora pod vodstvom Toneta Osol-nika). Zopet smo slišali gojence oddelka za solopetje. ki je po dolgem premoru letos zopet deloval v okviru šole. Največji napredek pa so pokazali klarinetist Vlado Stanek (le VVebrov koncert je bil zanj pretežek), pianistka MaruŠka Erznožnik in harmonikar Miro Strgulc. Za zaključek je nastopil tudi orkester glasbene šole pod vodstvom ravnatelja Oskarja škulja in z dinamično izvedbo skladbe »Na španskem trgu« dokazal, da nam v tej šoli raste kader glasbenikov, ki bi v sodelovanju z dramsko sekcijo Svobode lahko pripravili celovečerno glasbeno-dramsko. prireditev. Pa še tole. Z izbranimi točkami produkcije bi sc dal sestaviti kvaliteten koncert za večje število poslušavcev. Z njim bi lahko dopolnili kulturno mrtvilo poletne sezone. Janko Krek Temno zelena Krka in njen slikar V prihodnjih dneh bo v kletnih prostorih Prešernove hise v Kranju razstavljenih nekaj del slikarja Vladimirja Lamuta. Šele dobro leto je od tega, kar je obupal. V neizmerni življenjski stiski si je sam poiskal zadnjo uteho v modro zelenih globinah skrivnostne dolenjske Krke. Vladimir Lamut je bil nedvomno najbolj značilen likovni bard dolenjske pokrajine. Predano in vneto je dan za dnem — u vseh letnih časih — slikal lepoto blagega gričevja okrog Novega mesta, zasanjane hoste in senčne tokove ob Krki. Največ svoje umetnosti je posvetil prav tej reki in njeni nedopovedljivi mikavnosti. Pred letom pa «o mračne globine Krke Vladimiria Lamuta za vedno priiele k sebi. 7,daj, ko bodo v Kranju -^^stavljena nekatera Lamutova slikarka dela, se živo spominjam tega plemenitega človeka. Prijateljevanje ?, njim, je pomenilo hkrati — imet: izredno skromnega, nesebičnega in ljubeznivega tovariša. Bil je zasanjan poet, kot je zasanjana njegova Krka; bil je živahen, kot so živahni njegovi ^vinski grički :■: vriska/očimi zidanicami. Kakor, da bi slutil skorajšnje slovo, je bil nadvse plodovit in tnetr-lirc ihkar. V vseh mogoči!) tehnikah je iskal in izražal lepoto domače zemlje, nikoli ni miroval, koli prav počival. Vedno je bil ne? kako zasopel, z vročičnimi očmi. Risal in slikal je toliko, da sam ni več vedel, kje vse so in kdo v.e ima kako njegovo delo. Ni znal kovati denarcev iz svojega dela, dobesedno razdajal se je. še dobro vem, kako je bilo z njim v času vojne, v zaporih in taboriščih. NaČct od skrivne pljučne bolezni je vse tegobe hrabro prenašal, bil je veder v najbolj trpkih urah, poln optimizma, prisrčen tovariš. Kljub bedi je bil poln optimizma, veroval je v svoje umetniško poslanstvo. In potem, po vojni, ko je hitel živeti in delati, ko je spoznal Pariz, doživljal v njem čudovita slikarska razodetja — vse je minilo kot v naglici — je končno našel le pot domov, v Novo mesto, k svoji Krki. Ko se ob obletnici njegove grenke odločitve, spominjam leska v njegovih živahnih očeh in dolgour-nih, razgovorov, čutim kako resničen, pravi človek je bil slikar Vladimir Lamut. Kil je kot domač kruh dober človek. Temu človeky — Vladimirja La-muiu veljajo t, ,\ vi/* v spomin. - č. 7. era ni ne ln S^gar ne Pisan nift Pisem te videti- In z nikomer ne smete govoriti. Sj, dokler r,rVVam ne sme pošiljati in tudi vi ji ne smete ,Medolžen Se^b0ste Penali.« Ce k:ajti v tem n.iste ~~ četudi niste umorili gospoda Brummer- °1 Va. _ _c*n Drimom, , . , . . ,. ,. _________ umor. 1 Toda kaJ Je storU vaS dv°.inik? Obnašal va. ! Mar u *>.ravec Poglejte vendar, v resnici obstajam, da, i ^ •« ono to zanj pomembno? Nikdar. Za koga torej? Ui je Je držalo * JodaPčUstil t JJ^n* Potrt pomislil, to je bilo res. Nina ... Nina ... 0 lao ibi Priznal "k- nisem Je smel videti... dokler ne priznam. 1q 5 Toda Z' iS bil 28UDJjen. Nisem mogel priznati, ker bi P°.tem? te bl lagal, bi pustil Nino k meni. »Ne bom govoril dalje. Pokličite doktorja Zorna.« »Doktor Zorn je že izjavil, da ne bo prevzel vaše obrambe.« Nina... Nina... Nina... »Gospod doktor, vse vam bom povedal... vse, kakor je bilo v resnici... ničesar ne bom zamolčal... dolgo bo trajalo, vendar me poslušajte.« »Nič zato, če bo dolgo trajalo, le da bo resnično,« je tiho tekel. »V moji hotelski sobi so zaplenili zapiske. Ste jih prebrali?« »Da.« j »Potem veste, kako sem prišel v Brummerjevo hišo.« »Poznam vaše zapiske o tej stvari.« »Poslušajte dalje, kaj se je zgodilo,« sem rekel. In tako sem mu pripovedoval pa poskušal ohraniti mir in se obvladati. Vse sem mu povedal, ničesar nisem zamolčal. Tistega dne sem pripovedoval dve uri. Naslednji dan spet in potem prav tako. V štirih dneh sem povedal vse in govoril sem resnico, čisto resnico. Ko sem slednjič umolknil, je molčal tudi on in strmel v mizo. Slednjič nisem več prenesel molčanja in sem ga vprašal: »Mi nc verjamete?« Neusmiljeno in resno, kakor angel na sodni dan. je bledikavi doktor Lofting majal z glavo od desne v levo, od leve v desno. In v njegovi sobi je bilo mračno in hladno. 2. maja 1957. Ljubi gospod Holden! Moj bog, to je strašno z vami in z ubogim milostljivim gospodom! Tako iz sebe sem, še vedno ne morem razumeti, po vsem tem času tudi nc. Ta morivec, ta prekleti morivecf Kdo neki je to storil? Ko sem prebrala v časopisu, sem takoj odšla na vlak pa v Diisseldotf k moji Ninici. Popolnoma propadla je, le jokala je ves dan in vso noč. Tudi pogreb milostljivega gospoda je bil strašen, čeprav tudi zelo lep, s številnim cvetjem in številnimi ljudmi. Maja Ninica je ob grobu padla v nezavest. Zdaj ji gre bolje. Na vsak način hoče biti sama in zahteva, naj se odpeljem nazaj v Schliersee. Naroča, naj vam povem, da... kajti, dobri gospod Holden, jaz sem trdno prepričana, da ste popolnoma nedolžni! Pomislite na to, ker sem rekla: dobrotaJbo zmagala. Našli bodo prekletega morivca milostljivega gospoda. V vašo tolažbo in uteho vam zapišem psalm iz svojega molitvenika; »Bodi milosten, gospod, in reši me. Pohiti, o gospod, in stoj mi ob sirani. Osramočeni naj bodo in Zardijo naj tisti, ki mi strežejo po življenju. Umaknejo naj se osramočeni vsi tisti, ki se veselijo moje nesreče. Da, zbežijo naj osramočeni, tisti, ki mi govorijo: prav mu je, prav! Toda radujejo naj sc in \csdijo.tvoje milosti vsi tisti, ki te iščejo. In govorijo naj: hvaljen bodi bog, kajti hrepenimo po tvoji milosti.« Ljubi gospod Holden, vsak dan bom molila za vas, da se bo pokazala vaša nedolžnost in da boste svobodni. Ostanite pogumni. Vse bo minilo. Vasa zelo nesrečna in odkrito vdana Emilie Blchova Toda Njna mi ni smela pisati in tudi jaz nisem suiel pisati Nini in niso je pustili k meni, niti za borih nekaj minut, kakršnih sem bil nekoč deležen v tej hiši, ko so me pustili k Juliusu Brum-merju. Sprva bi moral priznati, je rekel doktor Lofting, sprva bi moral priznati. Tedni so minevali, prišlo je poletje, v moji celici jc postalo vroče. V sobi doktorja Loftinga je ostalo hladno in mračno, toda navzlic temu sem sedel raje v celici kot pri njem. Zasliševanja sem se bal. Karkoli sem že povedal — vselej je zmajeval z glavo. Vseeno mu je bilo, kar sem rekel, spraševal je le: »Kje ste dobili strup? Kdo vam ga je prodal, gospod Holden?« Da bi ne zgubil razum, sem napisal prošnjo upravi zapora, pa zaprosil, naj mi vrnejo moje zapiske in dovolijo, da bi jih nadaljeval. Res so mi uslišali prošnjo. Tako sem pisal dalje. Pisal sem ■— kadar me niso odpeljali na zasliševanje — dnevno od 9. do 12. ure in zvečer od 19. ure dalje, dokler ob 21. uri in 30 minut niso ugasnili luči. Vročina je bila vsak dan hujša. Julija sem pisal nag v celici. Znoj mi je curljal po telesu. Včasih je nevihta prinesla ohladitev, vendar le poredkoma. Pisal sem dalje. Tako sem izbral lastno terapijo, da nisem znorel, tako sem se branil pred odkimavanjem doktorja Loftinga. In Nine niso pustili k meni, ne, dokler ne bi priznal. V štirih mesecih, ki so sledili moji aretacij4 v Baden-Badnu, sem napisal vse, kar ste prebrali na teh straneh, gospod doktor Lofting, gospod komisar Kehlmahn, liste so mi včasih odnesli in kasneje vrnili. Jasno je. da so vam jih izročili v branje, gospod komisar Kehlmama, gospod doktor Lofting. OLAS Rokometašlce iz Augsburga (Zahodna Nemčija) so bile precej boljše kot njihove domače nasprotnice, vendar bi v drugem polčasu kmalu prišlo do preobrata, saj so Kranjčanke (v progastih dresih) z nekaj hitrimi protinapadi zanesljivo vodstvo gostij zmanjšale le na en gol Mednarodna ženska tekma v malem rokometu Vratarki pokazali najboljše znanje BCA : MLADOST 8:4 (4:2) Kranj — V četrtek je bila na dobro urejenem rokometnem igrišču Mladosti v Stražišču mednarodna tekma ženskih ekip zahod-nonemškega kluba BCA iz Augsburga in domače Mladosti. Fizično precej močnejše gostje so bile boljši nasprotnik in so razmeroma visoko zmagale. V njihovi vrsti je nastopila tudi Bre-chenwartova, ki je že večkrat igrala v zahodnoncmški državni reprezentanci, sicer pa so gostje prvakinje Bavarske. BCA — Wagner, Gruner, Schnid, Sapold 1, Birblckcl, Brechenvvart 4, Schpreln 1, Widermann 2, Mark-graf; MLADOST — Krampi, Kol- man 1, A. Ankele 1, Kristan, M. Tolar, I. Tolar 2, čcsnlk, Gros, Liebhart. Najprej so povedle domače igravke, vendar so gostje kmalu izenačile, še v isti minuti je na 2:1 povišala Ankeletova, potem pa so gostje pričele z boljšo igro, prevzele vodstvo in zaključile polčas v svojo korist s 4:2. V nadaljevanju so rezultat še povišale, toda po dveh zaporednih zadetkih Kranjčank smo že mislili, da je prišlo do nenadnega preobrata. Dobro pripravljene gostje pa niso izgubile poguma in so končno zasluženo zmagale. — Tekmo je dobro vpdil mednarodni sodnik Vidic iz Ljubljane. —- 2. Šolska mladina in telovadnice Radovljica — V Radovljici o telovadbi skoraj res ni vredno govoriti, ker ni telovadnice. Tako so od ur, ki so bile namenjene telovadbi, presedeli otroci v klopeh 40 odstotkov ali pa so v najboljšem primeru hodili na krajše izlete. , Težava je tudi s športnimi igrišči, ki so od šole preveč oddaljena, tako da porabijo otroci znaten del časa za hojo do igrišča, razen tega pa so ta igrišča tako slabo opremljena, da komaj zaslužijo svoje ime. Jasno je, da so težave v zimskem času še večje in težje premostljive. Učitelji telesne vzgoje ugotavljajo, da je število učencev s pridobljenimi telesnimi hibami vedno večje in je zato nujno, da bi zgradili telovadnico, prav tako pa bi morali športnemu društvu Radovljica s primerno dotacijo omogočiti, da bi razširilo igrišča in jih opremilo z napravami za košarko, odbojko, rokomet itd. M. A. Prijateljski rokomet MLADOST : OLIMPIJA 24:21 Kranj — V predtekmi četrtkovega sporeda sta se v prijateljskem srečanju pomerili moški vrsti Mladosti in Olimpije. V začetku tekme so Ljubljančani igrali zelo dobro in prevladovali na igrišču. Bolj ko se je bližal drugi polčas, bolj jim je zmanjkovalo sape, kar so domačini z boljšo kondicijo znali uspešno izkoristiti in zniževali rezultat. Ko se je v vrstah gostov začel medsebojni prepir, so domačini v silnem napadu s točnimi streli primorali olimpijce, da so se vdali, nato pa so skušali vso krivdo zvaliti na sodnika Javornika, ki je res domačin, vendar na potek tekme bistveno ni vplival. MLADOST — čebul j, Bevk 3, Bašar 1, Polka 2, Arh 2, Krampi 3, Zupan, Zun 2, Sotelšek 6, Jaklič 5, Zavrl; OLIMPIJA — Albreht, Ekart, Globokar 3, Vojska 2, Ve-ligošek, Stanivukovič 1, Juvan 4, Tabernlk, Zgomba 4, Sever 7, Makove. Gledavci, ki so se zbrali v precejšnem številu, niso videli ravno najlepše tekme, lahko pa so ves čas spodbujali svoje igravce, ki so priigrali zmago šele v zadnjih trenutkih igre. — M. Dobra udeležba v Škof ji Loki škofja Loka — Minulo nedeljo je bilo v Škofji Loki občinsko atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 270 tekmovavcev iz vseh telesnovzgojnih enot. Najboljša sta bila mladinca Bojan Kofler v teku na 1000 metrov in Jože Šušteršič v skoku v višino. Rezultati — člani — 100 m: Kalan (Zel.) 12,0; 400 m: Kalan (Z) 56,8; 1000 m: Dolinar (gost) 2:46,4; 4x100 m: PKšš 49,2; višina: Pe-šič (TVDP Sk. Loka) 164; daljina: Vidic (TVDP Sk. Loka); krog-gla (7 kg): Kraljuić (JLA 10,42; mladinci — 100 m: Debevc (gimn.) 12,2; 400 m: Kofler (Zel.) 56,0; 1000 m: Kofler 2:40,8; 4x100 m: Gimnazija I 49,8; višina: Šušteršič (TVDP Sk. Loka) 171; daljina: Favrkaš (vaj. šola) 532; krogla (6 kg): Gartner (TVDP Selca); mladinke — 60 m: Ošina (gimn.) 8,7; 500 m: škarabot (gimnazija) 1:35,3; 4x60 m: Gimnazija 35,1; višina: Kemperle (gimn.) 125; daljina: Ošina (Gimn.) 417; krogla (3 kg): Giacomelli (gimn.) 9,35.— D. I I I I I I I I I Sobotni razgovor z Marjano Drinovec NASTOP ZA REPREZETANCO? Prikupno košarkarico jeseniške ekipe MARJANO DRINOVEC smo pravzaprav »vrgli« iz postelje, čeprav smo jo obiskali ob drugi uri popoldne. Povedala je, da počiva zato, ker je prejšnji večer v Mariboru igrala naporno tekmo proti ekipi Branika. Kljub temu je študentka prvega letnika germanistike rada odgovorila na nekaj vprašanj. # Koliko časa že igrate košarko? »Pred šestimi leti sem pri jeseniškem klubu začela igrati v vrsti mladink, čez pol leta pa sem se pridružila članicam.« % Katere pomembnejše us-, pehe je doslej dosegla vaša ekipa? »Leta 1959 smo bile prvič slovenske prvakinje, potem pa smo ta uspeh ponovile še dvakrat — predlanskim in lani. (Na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo smo igrale samo prvič, vendar nismo uspele.) — Letos igramo slabše, ker tudi treniramo mnogo manj kot prej. S soigravko Berceto-vo v času študija stanujeva v Ljubljani, razen tega pa je za nekaj časa prenehala Igrati C. Benedičičeva. če s kolegico le moreva, prideva pred nedelj- sko tekmo že v P** ^ tako da imamo vsaj en a*w trening. Vzrok za slabšo is* Je delno tudi v tem, JJJjiJ zimi nismo imele na telovadnice ln zato nisnw redu trenirale.« . xe # So vaju v Lj^blSju-kaj »snubili«, da bi sc V*™ čili kakemu klubu? u »Vabili so naju k ^ ligašu OlhnpiJI, P« 8V* ^pill ločili, da ne bova p*h\tajal vse dotlej, dokler bo obstal Jeseniški klub.« , za • In kakšno je upam* njegov obstoj? naj. »Resnici na ljubo - ■ A boljše, ker za nami ni ^ mladih Igravk, ki naj m • časi začele vključevati v sko vrsto.« • Trener jeseniških. ^ • ric Franci BenediClc j • del, da je selekcijska^ • sija košarkarskese. • venijc. v sirsi iz»°< en- • stavo republiške i s]0. • tance, ki bo zastopa« • veni jo na turnirju™ tJjdi • v Sarajevu, določiw ^ • Jeseničanki Marjano ^ vec in Marjano Bere . ^ smo se na Jeseničan srečali z bodočo reprezen ko. — J. 2. Perspektivna košarkarica jeseniške vrste MARJANCA DR* mali oglasi • mali oglasi prodam Prevozno mlatilnico s čistili poceni prodam. Ahlin, Rudnik 13, Ljubljana 2152 Ugodno prodam enostanovanj-■ko vseljivo hlio z vrtom blizu Kranja. Oddati ponudbe pod »Takoj vseljiva« 2154 Prodam takoj vseljivo hišo v Tržiču. Tržič, Našičeva 5 2159 Nujno prodam skoraj nov moped T-12. Radovljica, Roblekova št. 5. 2221 Klavir, dobro ohranjen znamke Lvra, z dunajsko mehaniko, svetle barve — ugodno naprodaj. Oddati ponudbe v dglasni oddelek pod »Ugoden nakup« 2239 Stanovanjska skupnost Center — SERVIS I. Tržič proda samo-gibljivo bencinsko žago (clrku-larko) v brezhibnem stanju, po ugodni ceni. Ogled stroja je mogoč dnevno pd šeste do štirinajste ure 2240 Gostinsko podjetje DOM NA JEZERSKEM, Jezersko proda motorno jadrnico Olimpia-senior S motorjem Lamo. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Ogled in prodaja do 19. 6. 1963, po tem datumu ima pravico do nakupa privatni sektor 2241 Bidermajer hrastovo jedilnico In belo spalnico poceni prodam. Tržič, Koroška 86 2242 Radio »Sava« v dobrem stanju prodam. Hafnarjeva 11 2243 Prodam enostanovanjsko hišo na lepem kraju 10 minut od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2244 Prodam kravo z drugim teletom aH brez teleta. Kranj, Predoslje št. 5 2245 Poceni prodam 2 cementni cevi premera 40 cm. Kranj, Huje 23 2246 Prodam kosilnico z žetveno napravo — srednji greben. Naslov v oglasnem oddelku 2247 Prodam novo motorno kosilnico »Astropit«. Janez Kuhar, Te-netiše 13 2248 Ugodno prodam šivalni stroj »Singer« z dolgim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku 2249 Prodam 50 mm smrekove plohe, rabljeno moško kolo, malo rabljen moped TMZ, 300 kosov strežne opeke »folc«. Pot v Bitnje 10 2250 Prodam spodnjo in gornjo žim-nato blazino za posteljo, otroški voziček in gašperček. Tone Krelj, Sk. Loka, Blaževa 10 2251 Prodam zaraščen gozd ob cesti Kranj - Jeprca. Naslov v oglasnem oddelku Ugodno prodam 50 železobeton-skih nosivcev 8x18x500 cm. Poiz-ve se na Jelenčevi cesti 19, Kranj 2253 Prodam dobro kravo po telitvi. Poljšica 4, Podnart 2254 Prodam skoraj novo ostrešje — špirovce dolge po 6,5 metra in trame dolge po 9 metrov. Voglje št. 56 2255 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma prerano zapustil naš dragi oče, mož, sin, brat DUŠAN LOZAR v Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo popoldne ob 17. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Kranj, Kokrica, Aleksandrija, Liban. Žalujoči: otroci Branko, Duško in Božo, žena Marija, mati Terezija, sestra Marija in brat Karlo z družinama In ostalo sorodstvo. Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — TekočI račun pri NB v Kranju 607 11-1 133 - Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo ln uprava 21-90 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, Dosamezna številka 10 dlnariev. sobotna številka p« 20 dinarjev Prodam 175 cem PRIMO. Zg. Bela 28, Preddvor 2256 Prodam FIAT 1100-šport - morda zamenjam za lažjega. Knilic, Prebačevo 15, Kranj 2257 Prodam borove plohe. Naslov v oglasnem oddelku 2258 Prodam motorno slamoreznico ali zamenjam za deske. Sp. Bitnje 19 2259 Prodam dobro ohranjen topo-lino 500 C. Kranj, Jezerska c. 44 2260 Prodam kravo po teletu. Zg. Bitnje 23 2261 Prodam nov čebelnjak za 15 panjev, točilo za med in novo okno 80x120. Kestnar, Dobruša, p. Vodice 2262 Prodam lambretto 150 cem za 135.000 din z vso opremo. Marija Šinkovec, Golnik 2277 Prodam osebni avto FIAT 600 D, Golnik 32 2278 Prodam stoječo travo. Kranj, Jezerska cesta 77, Primskovo 2279 Prodam obroče za gumi kolesa za kimpež. Naslov v oglasnem oddelku 2280 Prodam sto lečo lucerno v Cerkljah. Grad 28 2281 Prodam FIAT topolino B. Naslov v oglasnem oddelku 2282 Prodam stoječo travo. Kranj, Partizanska 24 2283 Prodam stoječe sladko seno. Golnik 22 2284 Skupaj prodam kosilnico, obračalnik ln grabi je znamke »Pobe-da«. Strahinj 10 2285 Vrtno ograjo z betonskimi stebri prodam. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 2286 Prodam hrastove plohe. Naslov v oglasnem oddelku 2287 Tovarniško nov električni štedilnik Ignis, pohištvo, hladilnik Tobi prodam zaradi selitve. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno« 2288 Hrušev mošt prodam. Kranj, Škofjeloška 46 2289 Prodam bukove deske debeline 4 in 3 cm ter smrekove plohe debeline 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2290 Novo lovsko risanlco Man-Cha-nover 6,5x54 z daljnogledom 4 krat 60 plava optika in več nabojev nujno prodam. Zakrajšck, SAP, Kranj 2291 Prodam meša vec (mikser) AEG. Na ogled v trgovini Izbira, Kranj, Prešernova ulica 2292 NSU Super Fox prodam. V račun vzamem tudi moped. Franc Ramovž, Koseze 15, Vodice 2253 Električni štedilnik Tobi s pekačem ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2294 Poceni prodam dobro ohranjen desni emajlirani štedilnik, Kranj, Jezerska cesta 42 kupim Kupim novejši voz zapravljiv-ček. Oddati ponudbe pod »Hrvatska« 2174 Na Gorenjskem kupim hišico —• tudi opuščeno. Oddati ponudbe pod »Pristopna z avtom« 2122 Kupim 3 mlade prašičke. Prodam črpavko za hišni vodovod. Milan Lončar, Breg 6, Križe 2263 ostalo Sprejmem 2 vajenca. Pečarstvo Peter Močnik, Kranj, Tekstilna 2 2057 šofer B in C kategorije išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 2229 ZTO »Iskre« Kranj nujno išče opremljeno sobo v Kranju za nekaj mesecev. Vseljiva naj bi bila takoj ali s 1. 7. 1963. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ZTO Iskra - Kranj, C. JLA - Zavarovalnica. Plačamo po dogovoru 2264 Prekllcujem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Jožeta Petroviča iz Podgore zaradi zastrupitve psa. Janko Vidmar, Trebi j a 2265 Tomaž Gerdina naj se zglasl pri Franju Maršu, Sime Miloše-viča 51/111, Beograd 2266 Mizarskega pomočnika za sobno pohištvo takoj sprejmem. Jurij Polak, mizar, Drulovka 8 2267 Zamenjam tesan les 20X22, dolžine 15 m za deske. Kranj Suha št. 33 2268 Našel sem moško kolo. Kranj, C. St. Žagarja 44 Primskovo 2269 Zamenjam trofazni elektromotor 2,5 KW za manjšega okrog 1 KW po možnosti enofaznega. Hraše 31 2270 Prekllcujem avtobusno vozovnico Kranj - Lahovče za junij 1963. Vida Gašperlin 2271 Angelca Poluga, Kovor 26, Izjavljam, da nisem plačnik dolgov svojega moža Nikola Poluga "2272 Tovarna usnja »Standard« Kranj sorehne več nekvalificiranih mo- ških delavcev za razna dela v proizvodnji. Prijave sprejema sekretariat podjetja 2273 Iščem upokojenko 5 ur dnevno, in to 4-krat do 5-krat tedensko v dopoldanskem času k tričlanski odrasli družini. Javiti se pri Jer-šin, Savski breg 6 2274 Za pomoč in družbo k lažji bolnici iščemo upokojenko ali tovarniško delavko. Nudimo prenočišče. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2275 ženski nudim sobo za varstvo otroka, Kranj, Vidmarjeva 1, 2276 objave LOTO . fcololo*8 Začasno poročilo za ** Žrebanje je bilo 12.VJ«^ l9 41 Proti sladkorni bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosi-stičnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »Loka« škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. ZAPORA CESTE Občinska skupščina Kranj — oddelek za gradnje in komunalne zadeve sporoča, da bo z dnem 17. junija 1963 cesta Kranj—Besnica, na odseku Kranj—savski most do tovarne Tiskanina zaprta za ves promet do preklica zaradi modernizacije navedenega odseka. Obvoz bo potekal: Labore—Stra-žišče—Tiskanina in obratno. Izžrebane številke 44 in dodatna 24 ŠESTICA PETICA o 413 ČETVORKA 5# TROJKA TROJKE # Bled Zastopnik 73 -0u3l/4 291129/4 mi # Domžale Zastopnik 28 J 600449/4 % Jesenice Zastopnik 39 nffllfi 009626/2 ZIJ l J 614006/4 # Kranj Zastopnik 46 112474/2 K 746520/4 K 746579/4 # Radovljica Zastopnik 72 J 600903/4 # škofja Loka Zastopnik 88 - 6ij242/4 J 613222/4 J 613248/4 kol0 10«' Končno poročilo za l90) (Žrebanje je bilo * • PETORKE 336.64'dj(1 ČETVORKE 5:63din TROJKE 0 l3. tflP Rok za izplačevanje d sta 1963. j 600923/4 GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER BLED — ODDELEK jJS prej POKLICNA GOSPODINJSKA ŠOLA, JeSC vsa razpisuje vpis v I. razred jesenskega in pomladanskega oddelka — za 22 učencev, to je skupaj 44 učencev. „an\V u pog"^ tet* p° Za šolanje, ki traja tri leta, so potrebni naslednji 1. dokončanih osem razredov osnovne šole, 2. starost od 15 do 18 iet, . tvu in v 3. telesne in duševne sposobnosti za delo v gostin g tih družbene prehrane. ciov) Prijave za sprejem (obrazec 1,20 — Drž. zal. ■5 s 50 din državne takse sprejema uprava šole do 23. J unija 1963. gnjenj* učene*' Prijavi je potrebno priložiti: 1. rojstni list, 2. mnenje osnovne šole o sposobnostih in nai 4. izjava staršev o vzdrževanju, . jjjj 5. življenjepis. ^ pregib Kandidati bodo poklicani na zdravniški pre bo šolski zdravnik. Za kandidate Železarskega izobraževalneg valnina 11.500 din . raZpolag<> in^c-izven Jesenic in okolice je na .ia^csečna v' •aževalnega centra, v katerem Je ,nSf^' Potrebne informacije lahko dobite ustno V p'senjCe °a rji? SKEGA ŠOLSKEGA CENTRA BLED — oddeleK ^ an jem v nicah, Cesta železarjev št. 5, ali pismeno, če je žena znamka za odgovor.