Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani y saboto 17. junia 1854
List 48
Podúk
9
kako ravnati 5 da se živina in ljudjé stekline
obvarjejo.
(Dalje.)
13. Pri drugi domaći živini se napoveduje
steklina s tem, da prihajažalostna, plašnaali divja, da le malo jé ali se celô nobene jedi ne dotakne, pije pa še večidel rada; glas njeni je vès druga
je hripav, in razodevuje notrajno togoto; vsaka
i je zoperna, zato jo
cen

oséba ali scer vsaka stvar
skusa na svojo vižo poškodovati.
Lesice in vol
kovi
vanj
j
ki so sicer plašni se ogibovali človeskih stano prederzni pridejo, ako so stekli, in ne da bi
.i ? rvuvAijui r1 'uu ?	?
jih lakot gnala, ljudi in živino popadat.
. 14. Ker zna biti, da je domaća živina ka
koršnega koli plemena brez gospodarjeve vednosti popadena bila od steklega psa ali kake druge stekle
živali ali pa
od nje oslinjena, tedaj ima dobro
paziti

ako mu kaka živina zboli: ali se ne kažejo
kakošne gori imenovanih pervih znaminj. Kakor hi tro zasledi kaj tacega, kar se mu čudno (sumljivo)
zdi, naj jo berž loči od ljudi in živine, in poskerbi
?
da pride za ozdravljanje v prave roke.
Če se pa prikažejo take znamnja, ki že bolj razodevajo steklino, mora brez pomude (sicer bo
imel po §. 387. kazensk. zak. oster odgovor dajati) to naznaniti gosposki, ki je za varnost v njegovem
kraju postavljena, in bolno živino berž pobiti dati, ali sam ali po naukazu gosposke.
Oštro oštro je prepovedano vživati mleko ali
1 #	I « i i	ft	•	1	Mât	V • •
meso, ali porabiti scer kaj druzega od take živine ki je stekline sumljiva ali za steklino bolna bila.
. 15. Ce je pa gospodarju znano, da je pès njegov ali kaka druga njegova živina popadena bila od steklega psa. se samo po sebi zapopade, da je gospodar tolikanj bolj dolžan, to hipoma naznaniti gosposki in vse storiti, da se taka živina berž pokonča.
. 16. Vediti pa je treba, da stekline sumljiv ali za steklino bolen ali od stekle živine popaden pès ali kaka druga taka žival se smé le tadaj berž pobiti in dobro zakopati, dokler se utegne misliti
da se noben člověk ni od njega ali od nje
popaden bil.
17. Če pa je stekline sumljiv ali za steklino
?
da se
oklicati dala domá in v okolici tistega kraja vsak nesreće varje.
Ako se kaj tacega primeri, je naj bolj skerbeti za otroke; psi in druge živali se imajo zapeřte domá imeti.
Stekla ali stekline sumljiva živina pa se ima z
združeno pomočjo in s potrebno varnostjo skusiti vjeti; če je bila vjeta in za steklo spoznana, naj se pokončá.
Če je pa vjeta živina le stekline sumljiva
y
naj
se skusi tako vjeti, da se preveč ne poškodje in da se bo zamogla potem s potrebno varnostjo še opazovati: ali je stekla ali ne; na tem je sila veliko ležeče, dokler se nevé, ali ježe kter člověk ali kaka živina od nje popadena bila. Dotična go sposka bo tedaj natanko pozvediti imela: od kod je prišla tista živina, čigava je, ali je morebiti kje že kakega člověka ali kako živino napadla in popadla itd.
tistih oklicih pa
ki
grejo na soseske, kamor
jo je stekla živina potegnila ali od kodar je prišla se ima ona popisati: kterega rodii, kolikšne ve
•ft « «	. a	i	m	V	*	«	■	1	V	•	1

iikosti, kakošne barve in kakošna scer
je

da se
tudi drugod slediti zamore po ti živini, in da se od verne še več nesreč kolikor je moč.
. 19. Pokončana živina se mora s kožo vred na kakem stranskem kraji globoko v zemljo zako
pati; ne, da
se v vodo vergla.
pii
vse

Pasjica, vsa posoda, iz ktere je pès jedel ali če je lesena, kakor tudi slama in postelja
5
m
i
kar je utegnil pès osliniti, se mora sožgati.
Tla sobe ali
z vrelim kropom
hleva, kjer je pès bival, in z živim apnom ali živim
se morajo
pepé
lom vmiti. Ravno tako se morajo stene cele sôbe ali hleva spodej, doklej je pès seči zamogel,
čisto
čisto osnažiti.
Ce je bil pès prikienjen, naj se veriga, na kteri
in ravno tako tudi vse železje, s
je prikienjen bil, kterim so ga pobili, v ognju dobro razbeli.
(Konec sledi.)
(liako
AS
Gospodarske reči.
moko ravnati, da se dolgo dobra o hrani). Moko dobro hranovati ter jo spridenja za varovali, je treba, da močnica (škrinja za moko) na lesenih tléh stoji: kaj ti če stoji nakamnitnem ali opečnem (ceglatnem)
tlaku
moka ne ostane
tako dolgo dobra, kakor na dilah stojeća.
Tudi
bolan pes že kterega člověka popadel, se sme le 1TH)karnica ne smé biti nad hlevom ali nad gnoji tak pès berž pokončati, ki je za gotovo steklega vv ..... v- 4	.....
5
5
se
scem
spoznan. Tak pa stekel biti, se pa ne smé berž pokončati
dozdeva, da utegne
ampak
kajti drugači moka ne naraša, in kruh,
*	«v, ciiiv	pv.wi.vuu,	se ni u Kii na
skerbno se mora opazovati, da se zvé: je li stekel nična moka
take moke spečen, ni za uživati, se moka naj ložej spridi, sta maj in juni
iz
Mesca, o kterih
Pše
če je dobro bila shranjena, se derži
— —	i------*---7------J —------- iiii/ua iuui\a 2 vu ju uuuiu MU a oui aiij una ^ cjvj UV>I JL
ali ne, in le, ako se spozna za gotovo steklega, dolgo ćasa dobra. So otrobi v moki, daje čern
se smé pokončati.
kljata viditi, ali če moka ni bila dobro presejana,
v	/	/
18. Ce se kaka stekline sumljiva ali popol- se dá težje hraniti kakor bela.
noma stekla živina v domaćem kraji vterga
5
ali
ce se pritepe od kakega druzega kraja, se mora naj se melje,	u.i^ ^upumuui» o
to berž gosposki na znanje dati; ona bo to berž naj se pusti še leto in dan na prav zračném kraju
v ,
Tudi se dá moka za dolgo hraniti takole:Zito
ko je
bilo popolnoma suho; zmleto
190
ležati; tudi naj se v pervi
polovici leta dvakrat, v
délai, zdravje in ćas zapravljal, kaj tacega so si leto
drugi pa le enkrat vsaki teden z lopato premeša. bakarji izmislili. Tobak je strupeno zeliše, in je, kakor
Ko je 12 mescov preteklo, se moka přeseje

po
drage strupenine
9
ob pravem času dobro zdravilo, in iz
tem pa v sode potlaći, in to kolikor je moc gosto takega namena ga je modri Bog vstvaril.
in terdo. Upotrebujejo se pri tem delu možje
ki
111 ttl UU« upvi/l^uuj IJU OV pil il/UI uviu lliu/ij t/ ^ ivi	" ▼ VHUUj
s čednimi usnjatimi nogovicami obuti, moko v sođih piti je celo greh ?
Pa vendar ne bos mislil, da tobak nosljati ali
poteptajo, zraven pa
Ko se pozneje sodi odmašé, postavim po
zajedno se stop se poslužijo.
6, 12 in
A. Tega sploh ne mislim, vendar v čas ih tudi brez vsega greha tobakarija ni. Sosed Laka ima lulo v ustih
še več letih, je moka v njih skorej tako terda ka- celi dan in dosto krajcarjev potroši za tobak

zena
kor kamen, pa popolnoma dobra.
QDa se Markovo sirovo maslo (Harkov putef) sopet dobro naredi, naj se naj popřej v frišne m mléku, zatem pa se enkrat v merzli vodi dobro
in otroci so pa brez potrebnega oblačila, brez zabelje, soli in kruha, in stanujejo v nezdravem berlogu. Kaj misliš? ali je li Luka celo brez greha, da zavoljo tobaka opasa tako velike dolžnosti? Matjah ima, kakor
r *
ves
pregnjête. Na to vižo bo tako, kakor da bi ne bilo svojega ToQeta v šoli, in si mora marsikaki krajcar pri
nikoli'žarkovo bilo. Kako to? Takole: tista žarko va terSati> da S« dá Tonetu. Tone se je navadil tobak pu kislína, ki se
je napravila v sirovem maslu in mu je naredila neprijeten okus in duh, se v frišnem mléku popolnoma raztopi in tako odide žar
si spoga dragi tobak iu
kovina iz sirovega masla. Da se pa potem

ko je
v mléku dobro pregnjeteno bilo, še enkrat pre
da se mléko
9

gnjete v merzli vodi, je pa za to treba ki je morebiti v sirovem maslu zaostalo, iz njega čisto odpravi. — Na to vižo si lahko pomagate go spodinje!	_
Od davko\
hati, si je kapii gosposko pipo zapravlja s tem dosto očetovih žuljev. Ali je to mar celo brez greha? Oče prepovedaje sinu, gospodar hlapcu, predstojnik podložnim itd. tobaka ne piti,— vprašam: al S3 letí celo brez greha, če ne marajo za dolžnost svojo? Hlapec, delavec, služabnik, zapravlja s tobakom mar-siktero uro, in delà tako gospodarja škodo, ker manj

9
jih ljudjé sami nakladaj o

Pogovor med An&etom in Blaéetom.
storí kakor je dolzan. Ali to ni greh, plačilo jemati pa delo zanemarjati? Hlapec si zvečer natlači lulo, gré spat, se vleže na seno, zaspí, lula ma pade iz ust, seno se zažgč, pohištvo pogorí in velika škoda se naredi. Ali je tak hlapec brez greha in ni kriv vse škode, ki se je naredila? Mládenec se navadi tobaka, kmalo
2. Tobak.
spozná, da mu škodje, začné pokašljevati, se sašiti in blediti, dobi jetiko, umerje in postane sam svoj ubijavec.
B. V zadnjem pogovoru
si mi žugal dokazati,
da
tobak se ne more prištevati k prijetnostim človeškim.
Rad
greha ?
slišal
kako bodeš to spričal.
v	'	«
A. Ce hi vse na svetu tako lahko dokazati bilo,
kakor to, pač malo modrih ljudi bi potřebovali. Povej mi: je li to prijetnost, ktere se skor vaak le z blju-
vanjem navadi? In kadar se je navadil s težavami, kaj ima potem od tega? Suho ?erio, prazen želodec in omotično glavo, ako je tobak prehud. Povej mi: kaj nek od te trojkle je prijetue^a? Tobak je prav nepotrebna reč za člověka; koliko ljudi je na svetu,
ki
ga ne
spogajo
na nobeno vižo, in vendar so živi in zdravi: tudi meni
?
nikoli ne pride na misel.
B. Zakaj pa meni skor ni obstati brez njega laglej brez kruha bil, kakor brez tobaka?
?
da
A. Zato, ker si se ga navadil. Ako bi se ga ne bil navadil, bi ti tudi uikoli ne přišel na misel, kakor meni ne; navada je železná srajca! Sicer pa mi prija-tel! ne čenčaj, da bi laglej bil brez hruha, kakor brez
Kako mora to biti brez
B. Nehaj , nehaj mi pridigovati od pregresnosti to-bakarske, scer bom še jez mislil, da sem se pregrešil v 30 letih, kar že pijem tobak!
. Gotovo ta dolgi čas tudi pri tebi ni bilo brez vsega greha, in ako bi že druzega ne bilo, si svoja sina pohujšal, da sta se ga tudi navadila, in da ti morebiti kradeta, da si ga moreta kupovati.
B. Ce je tobak tako nepotreben, škodljiv in še celo pregrešen, zakaj pa dobivamo to nepotrebo , to škodljivost in ta greh v vsakem kotu na prodaj? Zakaj se ne přepové ?
A. Ćeravno sem rekel, da tobak je vsim nepotreben, vendar nisem rekel, da je vsakemu škodljiv in
0
da se vsak ž njim pregreši. Me moraš prav razumeti. Ker se z nožem zamore otročč do smerti raniti, bojo
li prepovedani noži?
če je lišp obSeke že djalo
marsikako hišo na kant, bo
li za tega
tobaka. To je bosa! Če bi stradal, boš pač pred za kos kruha kakor za tobak prijel. Hočeš, da tena sku-
š n j o denem ?
B. E, čmu bi mogel člověk ravno vse sam skušati! A. Vidiš, kako prazne kvantate tobakarji! Ver-
voljo stacunar-
če sta
jem prepovedano, prodajati zale oblačila? vino in žganje že jezero pijancov spravila v ker-tovo deželo, se li zatega voljo ne bo smelo prodajati
vino in žganje? Vidiš, prijatel, taka je tudi s tobakom.
Janez Jažirk.
iemi mi: nic,
celo nič druzega ni pri tobaku, kakor zgol
navada. Sin vidi očeta, otrok mladenča tobak piti, se mu zavoljo tega zdí bolj moški, ker ima lulo v ustih želi tudi biti moški, začenja ga piti kakor vidi pri dru
, in s tem se navadi in misli, da mu je tobak potre
Slavii ani teržaške okolice
9
9
(Dalje in konec.)
zih ben
>
dasiravno mu je škodljiv. B. Kaj pada: tobak je še celo škodljiv ? A. To je resnično; tobak je strupeno zeliše. Ako
tobak piješ, se meša dim s slino; če slino požeraš, ti kri kazi; če jo pljuješ, se sušiš in slino zgubljaš,
se
Iz
Izreka, naglasek in poteza besed so pri teržaških Slavjanih nekoliko drugačni od izreke, naglaska iu poteze pri Krajncih, Korošcih in Stajarcih. Uni imajo med drugim tudi en mehek in terd cičeč c, kakor se najde pri Horvatih in Dalmatincih (razun Dubrovčanov) , kteri zaznamljajo pervega z nekim vegastim potegiejem po
ć (na priliko : v besedi
sadašnjem novem pravopisu
ti je potrebna k razbavi jedil in scer k zdravju.
tega pridejo bolezni, posebno jetika, ktera je že dosto „neće"), diužega pa z narobno strešico mladih ljudi zarano pod zemljo spravila.
B. H kakemu priđu mora pa vendar tobak biti, kaj pa ga je Bog vstvaril?
c (na priliko v besedi „ka ča"), med tem ko Krajnci, Korošci in
V	_	_	_	. . v	A •	•	m m m,	V	•
za
Štajarci ne dajo druzega slišati kakor le edini c, to je terdi cičeči c, — to kar se sicer nahaja tudi pri Du-A. Da bi bil Bog tobak zato vstvaril, da bi kdo brovčanih. Zraven tega teržaški Slavjani izgovarjajo ta prah v nos tlačil, in ta dim v usta vlekel, si stroške pismenko u kakor Francozi, Milanezi in prebivavci bu-
191
zetskega okrožja v Istrii, ali kakor Nemci svoj u
y
111
Serbi svoj BI, vcasi pa
tudi kakor kratek e, postavim,
v besedi dah (diih itd.
1
dèh)
i
župan (župan, ž è p a n)
Sicer je njih narećje v besedah dosto bogatejše kot narečje Krajncov, Korošcov in Stajarcov. Resnice tega se je bil preprical, kakor je znano, rajni Jaka Župan, bivši učenik bogoslovja v Ljubljani, zraven pa, slava mu! iskren Slovenec, kteri ob svojem navadnem potovanju ge ačilnic
„Kolo od sreće u okoli Vèrteéi se, ne pristaje; Ko je gori, eto' e doli, A ko doli, gori ustaje
u
Prišlo bo dobro, morebiti v kratkem, tud! za
y
po slavjanskih deželah je bil našel v teržaški okolici veliko izrazov in besed na Krajnskem, na Koroškem in na Štajarskem neznanih, posebno kar se tiče nazvanja različnih stopinj žlahte ali rodovine.
to nesrecno, sicer korenjasko, pridno, poducljivo in dozdaj tudi nikakor še sceloma popačeno ljudstvo. Zado-sten je uzrok, pričakovati vesele příhodnosti: tam, kjer ni
, se bodo ustanovile, in tam, kjer so že vsta-
novljene, se bodo primerno popravile in zboljšale. teržaškega, ravno kakor tudi
kolikor je na njem ležeče. Slava unemu in temu
To
sadanja velika in resna skerb deželnega poglavarstva
svitlega teržaškega škofa
ka-
»
)
Kar omiko ali izobraženje zadeva, se v teržaški kor sploh vsim tistim že dobro znanim možém, ki so v okolici, če se izvzamejo soseske, v kterih se mladina podporo te lepe in razveseljivne stvari dozdaj že kaj pripo-nekaj uči,
zlasti Barkola, dozdaj celo malo ljudi na- mogli in še zmiraj pripomagajo! Slava jim! Verdelski.
rajma, da znajo kaj pisati in brati; to velja , žali-	—-
bog! tudi za vso Istrijo in Dalmacijo, kar kmete in ro-
kodelce slavenskega rodu zadene. Ako se v ti oko lici, in sicer tam, kjer ni nobene učilnice, po sreči kak
Ozir
syetu

šen člověk najde, ki zna kaj malega pisati in brati, se je tega naučil navadno le s pomoćjo kakošnega prijatla
Pogled v Silistro.
S il i stra ali Dristra je tista pika na zemljovidu
iz drage soseske srečnejše o tem obziru, in s svojo lastno pridnostjo; drugac mu to nikol ni za roko izišlo. Učilnice v teržaškem mestu se rajtajo , kakor da bi jih ne bilo za to Ijadstvo, ker pervič: one so preveč oddaljene od njihovega stanovanja, in drugič: očetje mislijo
Bugarije, kamor so že več tednov njene, ker posebno
» t
»
m^i^i^mm^H^HHmiHHHi HHH >
njih gospodarstvo jim ne dopušča pošiljati svojih otrók v mestne učilnice. Je sicer nekoliko resničnega na tem izgovoru, vendar popolnoma opravičen ni. Neverjetno se bo vsakemu zdelo slišati, na priliko: da od Vèr delco v (prebivavcov Vèrdele), kterih število, kakor se je že gori omenilo, znese več od 2000, od kar ondi sta-
i sveta ober-
tù je zdaj rusovsko-turška vojska.
Nektere čertice o tem važnem mestu bi utegnile tedaj
našim bravcem všeč biti.
S il istra je terdnjava z velikim mestom, v kte-rem prebiva blizo 20.000 ljudi, in stoji na podnožju
gôre; zidana je na okro
»
tako
j
da je zlo enaka polo
kolesa, s ktero je obernjena proti Donavi
Mesto ob
nujeio
to je
»
čez 2000 let (po tem, kar
zgodovino
pisavci pravijo), je morebiti do zdaj samo eden, namreč ravno tfstfý kterega jez dobro poznam, redno
učilnice obiskaval, in redno nauke doveršil, čeravno je moral veliko terpljenja in proganjanja od svoje žlahte prestati, poprej ko je dosege! to, kar mu je vedno naj-
daja 10 terdnjavnih verst, kterih sleherna je 550 kora-kov dolga. V vojski leta 1828 in 1829 ni imela ta
terdnjava nobenega druzega predzidja kakor le dva okopa i; sanci*], s kterima se je sklepala z reko Donavo in iz kterih so Turki streljali na vodo. Proti Donavi so bile
le ene
uvojcc vrata, na deželo pa tudi dvojne; zdej so
„Stambul-Kapua imenovane. V graben se na nobeno vizo ni mogla voda napeljati, ker višje leži kakor Do-
nava teče, in se tudi noben potok va-nj ne izteka
drazje bilo
nauk v soli.
nih
Za sedanjo vojsko so Turki na obzidju
grab
v
Zalostno je zares viditi in slisati, da domaći ljudje niso dozdaj nikdar bili v stanu, najti v velikem in bo-gatem teržaškem mestu za poboljšanje svojega gospodarstva in sploh svojega življenja teda, cesar navadno ravnem blizo do D
veliko popravili in iznova več terdnjavic sozidali, ki
so
kakor samostojne predzidja celi tcrdnjavi mocna bramba*
Na južni strani Silistre se vzdiguje bugarska zemlja malo po malem do 200 čevijev visoka in popolnoma
najdejo ptujci — Taliani, Nemci in drugi v tistem važnem austrianskem teržišču, ktero vabi k sebi ljudi iz vsih krajev naše zemlje. Ptujci si po navadi naberó v kratkem veliko premoženja, si zidajo hiše, si kupujejo
. v

pa tudi ne dosto stermejse da se povsod še lahko s
Od teh visočín se dá na 800 korakov od
tako
zemljisc okoli Tersta ali tudi dalej, in obogatujejo, tem, ko prebivavci okolice, domaći ljudje, ostajajo
se gré k Donavi doli
topovi pride.
naj južnejšega obzidja veći del notrajnega prostora cele terdnjave pregledati. Na teh sterminah so se Rusi v poslednji vojski, komaj za 600 korakov od poglavnega
obzidja, s svojimi topovi ustavili
streljali na zidovje
vedno to, kar so od nekdaj bili: le kopači, zidarji, ka- ne \e 0(j za(i temuč nekoliko tudi podolgoma v terdnja
_ • •	i _ V _ • •	A	II •	•	%	1 I	«	Vf	. «	7	*	.
menarji, strezaji, tovorniki, skorej sploh vsi reveži, ki proti zavživajo in potrošajo, kar si s teškim trudom od
N
tem mestu je bila terdnj
tafcrat naj slabejša
i
in
dneva do dneva zaslužujejo. Uzrok vsemu temu je od ene strani pomanjkanji tistih pomočkov, ktere imajo iu so od nekdaj imeli rečeni ptujci kakor tudi teržaški me-
ščani
zatega voljo so jo Rusi leta 1829 začeli napadati od te strani«
General Kučko v s ki, po turškem imenu M uh li s-aša. kteremu se ima turška armada zahvaliti, da ima
od
druge pa pomanjkanji potrebnih znanost,
Ps	_
^ » . „ „ r--------- --------7 tako imenitno topništvo, je spoznal, da se Silistra ne
pomnnjkauje primernih učilnic, v kterih bi si jih oni pri- more dol^o deržati, dokler se ne napravijo na bugar-
Hvojili za popravek svojega gospodarstva in tedaj za ^ visočinah nektere moćne in samostojne terdnjavice, je svojo korist. K ti nesreći se pridružuje dalej tudi bli-
za va mesta, veliko nevarna tistem Ijudém, ki najdejo tam priloznost marsikaj slabega viditi, slisati in si priuštiti. Saj je že znan prigovor: „da kmet blizo mest ima na sebi vse napčnosti kmeta, in vse napčnosti
popravil vse to, in kjer je nekdaj naj slabeja Silistriška stran bila, je zdaj naj bolj moćna.
roka
Ker je Dunava pri Silistri blizo 1000 cevlj
v •
SI
me

in ker tedaj unstran D
postavlj
topovi
éčana"
čeravno je
AI bo pa to še tako naprej šlo? Ne bo šio
breg tega na ti strani
ne;
>
na uni strani Donave nekoliko nizji od
zamorejo terdnjavi zlo nevarni biti, so Turki napravili tisto zidovje, na ktero krogle naj huje švigajo, iz ilovce in so jih s pletenicami in rusino dobro
ne more, ne sme vec iti. Vse se na svetu spremenja
v malem kakor v velikem; vse preide s časom — ne samo	zadělali; zraven
slabo, temuč tudi dobro. Prav ima dubrovački pe-	postaviti, ako bi jih utegnili	od vodne strani napasti,
.	.	_______ . "	. . .	.	.1 ,	M w .-V » _ » •___ Ï!
tega pa
?
da se zamorejo Rusom v bran
vec
?
ko poje:
napravili nektere blokarnice na tistem 150 cevljev siro
192
kem
prostora, ki leži
med Donavo in severno platjó ter- mislijo, ki se čez vs&k falar grozno aufholtajo in pa
dnjave, da lahko na Donavo strelajo in grabne loze branijo. jamrajo, de v Iblani tako zleht govormo
Ci
Res
bi
pov
9
Silistra nima dosto stanis, ki bi zderzale strel to- ta jezik, ki smo ga ravno slisali, pravi slovenski jezik pa Turki so, kakor kerti, navajeni pod zemljo riti bil, bi bilo škoda za vsako uro, da bi se ga učili. Ker
in se v podzemeljskih jamah s strelívom vred poskrivati. pa je nas jezik lep jezik, po svetu čislan in p
Veliko prebivavcov je že izzačetka z večjim pre
v f
v .
mozenjem zapustilo to mesto; vendar je vecina za orozje
učiti
h slovnice omikan jezik, se ga mora vsak , naj je kmet ali gospod, in čeravno ga že govori
sposobnih moskih ostalo v terdnjavi, ki združeni z 12 od mladih nog, ako ga hoće prav znati rednimi regimenti, branijo sedaj to
terdnjavo, ktera
ima
dosto in teških topov, in v kteri zapoveduje eden naj bolj izurjenih in pogumnih generalov: Musa-paša.
tacih okoljšinah se ni čuditi, da dosihmal Rusi, čeravno scer junaško napadajo terdnjavo, se niso dosti opravili in da jih je že sila veliko konec storilo.
Novičar iz mnogih krajev

Novičar iz austrianskih krajev
Presvitli cesar so pri odhodu iz Praga ondašnjemu deželnemu poglavarju pisali pismo, v kterem pohvalijo Pražane in sploh celo deželo, ki je Njih in cesarico tako lepo in serčno sprejela, ter pravijo, da so se veselo prepričali
>
y
$
kak krepko napredje obertnijstvo in kmetijstvo in kak hvalevredno se obnašajo javne naprave, ki so jih lz Celovca. Gosp. minister bogočastja in nauka s cesarico obiskali, in vse milodarnice, ki si neprenehoma
medpotoma mnoge učilnice, prizadevajo revšino tolažiti in ji pomagati. 22 v praški
grof Thun
je
9
ogledovaje
iz Maribora došel v Celovec. V saboto je bil gosp. jetnišnici zapertim so milostno odpustili ostanek kazni, in
praškega mesta, 2000 fl.
svetovavec ravno
tega
ministerstva dr. Kleemann o so darovali 4000
ubogim
zadevah giinnazialnih šol v Ljubljani, od kodar se je v pa so podělili odboru tište milodarnice, ktera je v po
pondeljek podal v Gorico in Terst.
moc revezem.
Nadvojvoda Joan so šli v sredo v
Iz Ljubljane. lz Dunaja nam piše gosp. Cigale,	Benetke; odtod grejo čez Verono in Bočen v Meran na
da je čerko A za nemško-slovenski del našega slovnika	Tirole; gospá njih in sin prideta 29. t. m. za njimi; vsi
ze večidel izdelal. Radi mu verjamemo, da bolj dolgo-	skup grejo potem v toplice Gasteinske. — Lombarško-
časne čerke od nemškega A ni, ker skorej vsi nemški	tes in ska meja je spet odperta. — 12. dan t. m.jec. k.
glagoli se 4krat v njej znajdejo, namreč : ab
aus
? - -
niso glagoli logično razlagani, na priliko: pride „abneh- Policija v Veroni je ukazala sila veliko spridene ko-
in zraven stoji v. a. (verbum activum) iu so res ružne moke v reko Adig (Etsch) vreči, da je bila voda
in da mu je to naj
več nagajalo
?
au
?
auf-
5
ministerstvo na Dunaji spet za 20 milionov deržavno
da v rokopisu zakladnih listov
(Reichsecbatzecheine) sožgati
dalo.
men
nekteri izreki taki, da je v. a., pa precej za tem je dolgo časa pravi moćnik; gerdi vohernik, kteremu se kaj tacega, na priliko: „Der Schmerz nimmt ab", kar je ta zdravju škodljiva moka vzela, je pustil žito raji
je ze v. n. (verbum neutrum), in potem spet „den Eid	popolnoma sogDjiti, kakor da bi ga bil za neke centime
abnehmen", kar je activum itd. Ker takih marinih mer-	ceneje prodajal. — Višja eodija v Nizozemlji (Niederlan-
djelic gosp. vrednik ne smé terpeti, je res opravil na	den) je razsodila unidan neko pravdo, ki je terpela
kupe, pa bo potem tudi — delo mojstra hvalilo. Ker je gosp.	celih 434 let; dve soseski »te se pravdale od leta 1420
Blaznik ze čisto novih čerk iz Praga dobil in bo tudi za neko mejo. Ta meja bo pač draga zdaj!
O
o
po naukazu svitlega
gosp
knezoškofa za slovnik nalaš ali 6 dnéh se pričakuje na Dunaji tisti imenitni odgo
y
napravljeni papir v Vevski papirnici kmalo gotov, se	vor rusovskega cara na poslednje vprašanje naše vlade
bode natis željno pricakovanega slovnika zamogel skoraj	po kterem se bo razsedilo: ali se bote tudi naša in
začetí. — Semtertje se je govorilo, da bode prihodnje	pruska vlada zo perstavile rusovski.—Do 9. t. m.
leto še manj slovenščine v naših gimnazialnih šolah. Za	je bil skor vsak dan boj pri S i li s tri; sliši se, da je
gotovo
zamoremo povedati, da vse take govoríce so skoz	junaški komandant te terdnjave Musa-paša v enem
in skoz prazne govoríce. Slavno ministerstvo nauka se	teh bojev konec storil, in da namesto njega je Omer-
nepremakljivo pravičnega pravila derži, da vsak naših	paša postavil Kirikli-pašata. Rusi sicer niso še nič
rojakov mora na koncu gimnazialnih šol slovenski je-	opravili važnega; vélik napad je bil nek naruenjen 11.
zik ravno tako dobro brati in pisati znati kakor	dan t. m. Za gotovo se pripoveduje, da je Izmajl-
nemškega, ker obojega bo potřeboval vsak, naj je	paša, poveljnik prednije Omerove straže, le še 3 marše
Po časniku „Vestitor romanesk4* je Pa
je: iz- skievič hudo zbolel. — V Bug ar i i stojí zdaj naj manj jrediti deržavi popolnoma pripravne duhovne, juriste in 100.000 Rusov; sicer pa se močna armada nabira v
bogoslovec ali pravoznanec ali zdravnik, kadar nastopi od S il i stre. stan svojega pokliča, in namen
gimnazialnih šol
zdravnike. Slavno ministerstvo ima za vse dežele na- Moldavi; Francczi si zavolj tega zlo glave belijo: eni sega cesarstva edini namen, tedaj se tudi v deželah, mislijo, da odtod žuga car rusovski austrianski erdeljski
slovenski jezik govori, ne smé zanemarjati deželi, drugi, da je s to umiko car nemškim vladam
se
ki ga jezika
h. Kdor se maternega jezika naznanil, da gaje volja sčasoma zapustiti podonavske
ni učil, ga ne zna popolnom
morebiti abotno knežije. Kmalo se bo pokazalo: kaj je pravo
misli
>
da ga zna ;
kdor ga pa ne zna
je
1
da
V Gali p o Ij e je med 27.—30. t. m. prišlo spet na novo 6000
brati in pisati), pride sedanji čas stokrát v zadrege. Francozov. Maršal St. Arnaud terja se 40.000 moz, Hine illse lacrimse! Tudi Nemec, Talijan, Francoz in da bi potem pri Sum li se spustil v boj.
vsak se mora svoj materniga jezika še posebej v učiti. Kaj le Slovenec je morebiti taka modri
g la
Tiste male
h ladje, ki jih admiral Napier terja za streljanje na
Gerško roi-
j
Kronstadt, bojo nek kmalo gotove.
ruje.
da že svoj jezik v pelnicah na svet prinese! „Jafrajlih! ruje. — Vojvoda Newcastle je izvoljen samostojni če bi bla tista naša špraha ta rihteg in ta prava špraha, vojni minister angleške vlade, lord Rusel pa predsed-
k jo slišmo na gasi, kader, postavim
dve frave med nik skrivnega svetovavstva.
V Beligradu je 6. dan
sabo unterholtate od nedeljskiga špancira pod Roženpo-ham al pa od engliš perajtarjev, potlej b se jo na bio treba učit, ker b" se že iz tega gšpreha lahko dol vzelo,
t. m. z bobnom oklicano bilo, da vsak bojnik ima 2 para opánk, puško, pištole, smodnik in krogle pripravljene imeti in na dano znamnje hipoma se sniti na zbirališcu.
da kranska špraha ni taka kenšt, koker nekteri Slovenjarji Kaj je vzrok tera uksza, nihee ni vedil.
Odgovorni vrednik; Dr. Janez
i
* i
Weiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.