^ Poeaftnema itedtta ВИ 0Д5 КдшшпкпБо^е Uprava Klagenfurt, Poetfach 118 / Ure^^o v magenfurtu / Naročnina (ee р1аба naprej) meeečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta ztf prihodnji тезес sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meaeca / Oglasi RM 0.06 za milimeter atolpeo ptlff. 18. Krainburg, 4. marca 1942. Leto 2. v febroarln |e bilo polopljenlh 525.400 brl Bombe na tovarno letalskih motorjev v Voronešu - 204 sovjetskih oklopnjakov le bilo uničenih - Britanski brzi čoln le bil potopllen Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 2. marca objavilo: Na Krimu, na fronti ob Doneču In jugovzhodno od Ilmenskega jeze r a še trajajo težki obrambni hoji. Ob sodelovanju zračnega orožja smo na polotoku Kerču uničili nadaljnje oklop-njake. Na jugovzhodnem izhodu morske ožine pri Kerču so zračni torpedi zadeli in potopili neko prevozno ladjo s 6.000 hrt. Zračno orožje je ponoči napadalo tovarno letalskih motorjev v Voronešu in doseglo polne bombne zadetke na tovarniških prostorih in letaliških napravah. Opazili so se veliki požari in močne eksplozije. V času od 24. februarja do 1. marca Je sovražnik na vzhodni fronti izgubil vsega skupaj 204 oklopnih bojnih voz. V severni Afriki se vrši obojestransko izvidniško delovanje. Nemški letalci so v zračnih bojih sestrelili pet britanskih letal, pet drugili pa razdejali na tleh. Na Malti, so sile nemških bojnih letal ob zaščiti lovcev metale bombe najtežjega kalibra na luko La Valetta. Pri tem so dosegle zadetke na zakloniščih podmornic, dokih in oskrbovalnih napravah mesta. Britonsld brzi čolni so v minuli noči poskušali napad na nek posamič plove-či parnik v Bokavskem prelivu. Ob takojšnji obrambi so lastni brzi čolni potopili nek britanski brzi čoln. . Mornariške baterije za boj na daljavo SO v Rokavskem zalivu z dobrim učinkom obstreljevale dva sovražna konvoja, ki sta bila razkropljena. V času od 21. do 28. februarja je britansko zračno orožje izgubilo 62 letal, od teh 38 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo v boju pro# Veliki Britaniji izgubili 20 lastnih letal. V boju proti oskrbovalni plovbi Velike Britanije in Zedinjenih držav so nemške pomorske in zračne bojne sile v me- secu februarju potopilo 79 sovražnih trgovskih ladij s skupno 525.400 brt. Na tem uspehu so odlično udeležene nemške podmornice, ki so potopile 66 ladij s skupno 448.400 brt. Razen tega je bilo 44 sovražnikovih trgovskih ladij deloma težko poškodovanih. Goringovo dnevno povelje za „Dan zračnega orožja'' Berlin, 3. marca. Reichsmarschall in vrhovni poveljnik žračnega orožja je izdal sledeče dnevno povelje za 1. marec 1942.: »Tovariši zračnega orožja! Na naš častni dan pozdravljam s ponosom in hvaležnostjo vas, moje od neomagljive ,bojevitosti navdahnjene može. Komaj sedem let je minilo, pa si je naše mlado orožje že napisalo zgodovino, ki je enaka najsmelejšim ju-n^škim pesmim vseh časov. Iz velikanskih zmag tega usodnega boja vam bodo vedno pritekale nove sile. Kmalu bo tudi konec trde zime. Ko se bo dvigalo sonce, bo nemško orožje s pomnoženo silo zadelo nasprotnika, Danes se s spoštovanjem in ljubeznijo spominjamo naših mrtvih tovarišev. Ti bodo med nami tudi pri onem podvigu, ko bomo zadnjemu sovražniku izbili orožje iz roke iu kronali večno veličmo in svobodo države Adolfa Hitlerja. Heil Piihrerju!« v področju Doneča. Tukaj se morajo nove pohljke boriti s težavami, ki si jih ne moremo predstavljati in konj je edini zanesljivi vojakov pomočnik. (PK.-A fnahme: Kriegsberichter H&hle, Sch., M.) Koliko tifločev čudovitih junaških dejanj prinese vojna s seboj, domovina govori o njih in svet jih občuduje. Drzni pogum odločnih mož @e poprimeysak dan situacij, Hrabro srce Napisal Helmut SUndermann GauleUer dr. Rainer v IjuMlani Prisrčen sprejem po visoltera Icomisarju - Razgovori v dubu prijateijslie povezanosti Klagenfurt, 3. marca V soboto do poldne je vsled vabila VidSffkega komisarja ljubljanske province ©kscclenca Gra-z i o 11 prišel v Ljubljano Gauleiter doktor Rainer, ki so ga spremljali ff-Gruppen-fiihrer Rose ne tajni svetnik K a m. p. h o ev n e r od zunanjega urada in vodja zunanjega urada v KSrntnu, Gauamtsleiter dr. Pogatschnigg, Oberreglerungsrat dr, Hierzegger,, Kreisleiter doktor Hradetzky in Landrat dr. H i n t e r-e g g e r. Na meji v St. Veitu je Gauleiterja 3f£0ne€ kolhozov •z odredbo Reichsministra za zasedeno vzhodno ozemlje je boljševistično prisilno gospodarstvo končano. Kmetje, ki so dosedaj trpeli pod bičem Judov in judovskih hlapcev, postanejo zopet svobod-Л' ijtidje in bodo zopet sami deležni za-s/užAa, ki so si ga s svojim delom prislužili. ^ Kmetijstvo v Sovjetski uniji je sestavljeno skoraj izključno iz samih velikih podjetij. Najbolj razširjena so kolektivna gospodarstva, takoimenovarii kolhozi. V te kolhoze so sovjeti z najtršim pritiskom in najstrašnejšim terorjem prisilili nekdanje kmetovalce, v kolikor jih niso kot vkulake« pregnali. Samo s prisilnimi sredstvi se je mogel ta sistem vzdržati. V glavnem je ta sistem služil za to, da so si z njim pol i-t ično podvrgli kmečko prebivalstvo in ga izročil i na milost in nemilost židovsko-boljševističnemu izžemanju. Samo z odporom je vršil tukaj kolhoz-■ delo; izpostavljen je bil traj- nim šikanam sovjetov, moral je podpirati lenuhe in delomrzneže in koncem leta je dobil samo skromno plačo. Bila so leta, ko so morali kolhozniki stradati in celi milijoni so umrli od lakote. Izgon boljševikov iz'zasedenih ozemelj je nudil kolhoznikom nova upanja. Alfred R o senbe stare S--------- ------ ------- red«, ki dosedanje kolektivno gospodarstvo načeloma ukine in na organični na- čin posfav/ na njegovo mesto nove oblike obdelovanj a. Prehodna oblika, imenovana skupno gospodarstvo, spreminja polagoma kolektivno gospodarstvo v zadruino zvezano ali samostojno posamično gospodarstvo. Za enkrat bodo v skupnem gospodarstvu obdelovali zemljo Se vsi člani skupno. Delovni pogoji so se pa temeljito izpremenili. Prvič manjkajo funkcionarji, torej je odstranjen politični pritisk. Potem se ni treba nikomur bati, da bo koncem leta ogoljufan za plačilo svojega dela. Enostaven in pre gl eden sistem plač, ki bo na novo upeljan, nudi odgovarjajoče varstvo. Kočno se nudi tudi privatno-gospodarski iniciativi več možnosti k udejstvovanju. Dosedanje. kmetije, ki obsegajo 1—2 juter, bodo proglašene za privatna posestva in oproščena davkov. Razen tega se jih na prošnjo lahko poveča. S to novo uredbo se torej kmetijstvo odvrne od bo 1 j š e v i š k ih metod in postavi na nove in bolj zdrave temelje. S svojimi vsem danim težkim okoliščinam prilago-elastičnimi oblikami se ne ozira jenimi samo na željo kmečkega prebivalstva po . . J , ■ • ------- ' ~ svobodnejšem gospodarskem udejstvo- \g je l^dal za zasedena ozemlja vanju, temveč sluzi poleg tega pred vsem sovjetske "ш/е *Novi agrarni velikim nalogam, ki jih ima obsežni ruski dosedante kolektivnn prostor kot pokrajina s kmetijskim pre- sežkom pri zasiguranju prehrane Evrope. v imenu dcscelence G r a z i o 1 i j a sprejel in pozdravil kabinetni šef Visokega komisarja kommendatore Bissa. K pozdravu so prišli tudi še predstavniki vrhovnih državnih vojaških in strankinih meat ljubljanske province, kakor tudi nemški konsul B r os C h iz Ljubljane. Pred vladno palačo Visokega komisarja v Ljubljani je Gauleiter in njegovo spremstvo pričakoval ekscelenca Grazioli z najvišjimi predstavniki vlade, vojske in stranke in ga prijazno sprejel. Na čast gostov je pred palačo nastopila častna stot-nija nekega italijanskega gardnega polka, čije fronto je obšel Gauleiter z Visokim komisarjem, divizijskim generalom Orlando in strankinim tajnikom O r 1 a n g i n i. Nato je Visoki komisar predstavil Gauleiterju načelnike uradov, nakar so vzeli obširno v pretres politična in gospodarska vprašanja, ki se tičejo ljubljanske province in dežele Kam ten. Razgovori so potekali v duhu posebnega tovarištva, ki združuje Nemčijo in Italijo. Poleg pojasnitve raznih oba ozemlja zadevajočih vprašanj, so ti razgovori zelo pripomogli, da se je še bolj poglobil duh povezanosti pri čemer so se tudi spominjali obeh voditeljev narodov Italije in Nemčije. Po končanih razgovorih sta priredila ekscelenca Grazioli in njegova soproga na čast gostov sprejem v reprezentativnih prostorih vladne palače. Poleg že imenovanih so bili povabljeni tudi zborni general ekscelenca R o b o 11 i, general L u b r a n o, ljubljanski podprefekt Pietro David in še druge osebnosti javnega življenja v ljubljanski provinci. V zdravici je izrekel Visoki komisar, da mu je v posebno veselje in da si šteje v čast, da lahko kot predstavnik fašistične vlade pozdravi vljubljani Gauleiterja in Reichsstatthalterja iz pamtna in da bo po tej poti pridobljena osebna prijateljska zveza dala jamstvo za najboljše sosedne odnošaje med tema dvema pokrajinama v smislu povezanosti sil osi. Ekscelenca Grazioli je dvignil svojo čašo na zdravje Fiihrerja, slavne nemške vojske in izrabi prilike, nenadoma napade presenečenega sovražnika, spremeni žilavo borbo v zmago. Skoro nepregledna vrsta smelih dejanj je v dveh in pol letih te vojne že zapisana v zgodovini nemškega vojaka, obilica imen je vzšla kot svetle zvezde, ki kažejo pot slavnih dejanj želni mladini. Vsak teh velikih pohodov v tej vojni je odprl in slavno popisal novo stran v knjigi drznih dejanj po-edincev. Tej strani pa stoji nasproti drug list, ki ^ morda ne govori takega napetega jezika, ki' pa razkrije najglobljo tajnost zmagoslavnega pohoda nemške oborožene sile: junaštvo bojevite vsakdanjosti, brezimno milijonsko hrabrost vseh onih, ki kot nemški vojaki kot vojno sivi korakajoči vojaki milijonske armade dan za dnem, mesec za mesecem in sedaj že leto za letom opravljajo svojo dolžnost, tudi enako pripravljeni za junaška dejanja. Vsak izmed te sive fronte lahko danes ali jutri dobi nalogo, ki preiskuša njegovo obnašanje, njegov pogum in njegovo odločnost na enak način kakor so jo morali prestati že veliki junaki naroda. Mnogim taka ura pač ne bo bila, toda vsi nosijo ta duh v svojent srcu, ne da bi o tem 'govorili — in, to je tisto, zaradi česar so naši vojaki v svoji skupnosti nepremagljivi. Hrabro srce jim vsem bije v prsih in jim daje moč, da brez vsakega obotavljanja napadajo in znova napadajo, da so ob neumornem zasledovanju sovražniku ■ vedno za petami ali da trdno vztrajajo tudi: v neizprosni borbi z viharjem in ledom proti zavratnemu nasprotniku. Ako jim ne bi bilo to hrabro srce v prsih — kako bi pač mogli sicer triumfirati nad vsemi trdotami in vsemi žrtvami, kakor je to storil in še stori nemški vojak v velikanskih bojih, ki so nam bili vsiljeni v tej : veliki vojni. Vedno, kadar telo na videz ■ slabi in je razum postavljen pred novo stra-, hoto — takrat prične utripati to hrabro srce, strne vse sile in budi nagone, da najde pot skozi temo. Tn kakor ni boja v katerem vojak v nekaterih hipih ne bi bil potreben te pomoči, tako tudi ni nob«. ne bitke, ki je nebi pred vsem ta fluid hrabrega srca spremenil v zmago! Kar pa velja za bitko na fronti, ali nima to isti pomen za borbo domovine? Res je — ona ne koraka tako kakor vojak na poti med življenjem in smrtjo, za njo je položaj veliko lažji,, toda ali ne nastopi tudi v. življenju poedinca doma marsikatera ura, v,kateri je dobro, da se spomni prispodobe, da pozabi male dnevne nadloge in posluša »ama ЏЛхот. E0t}ig unb ooll Rio^ unb Buft \ Breda, 4. marca 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 7. — Ster. W. Dr. F. J. Lukam Izrežite! Hranite! QljemlMna јП£1бЛш1Јб^ in рмикИш^ П)шЈ1ЈрЈг m£jMe^hjeh and prakthek 53. LEKCIJA GeeprlchsUbungen. Wle alt aind Sie? FUr wie alt balten Sie mich? Am 3. April haibe ich meinem Geburtstag. In meinem Alter kann man daa nicht mehr machea Er starb in hohem Alter. Man wiirde ihn fUr 50 Bch&tzen. Man sieht ihm dae Alter nicht an. Sie ist frtih gealtert. Er 1st in den beaten Jahren. 61« ist noch minderj&hrig. N&cbates Jahr wird er vollj&hrlg. Er ist Bchon ein reifer Mann. Seine Ansichten sind veraltet. Der Kranke ist eingeschlummert. Ich habe die ganze Nacht kein Auge zutun кбппеп. Ich habe unruhlg geschlafen. Er schnarcht entaetzlich. Er schlaft wie ein Murmeltier. Diese Musik schlafert ein. Ich bin schon schiafrig, ich m5chte schla- fen gehen. Jetzt schlaft er tlef und feat. Wecken Sie mich bitte um 7 Uhr. Ich gehe jeden Tag um 22 Uhr schlafen. Wir schlafen Sommer und Winter bel offe- nem Fenster. Warum nehmen Sie gegen Ihre Schlaf- losigkeit kein Schlafmittel? Sobald ich aufwache, stehe ich auf. ' -o#o Zwei Rechnungen. Ein elfj&hriger Junge hatte die Idee, seiner Mutter fur geleistete Hilfsarbeit eine Rechnung vorzulegen. In der Tat, als sich die Mutter eines Tages zu Tisch setzte, fand sie an ihrem Platze folgende Rech-niuig: Du schuldeet delnem Sohne fUr Arbeit Im Monat Februar: FUr 5mal Kohlenholen . ■ ■ • RM 1.— FUr;«olzbolen (fast t&glich) . . ' » 2i— FUr daff Besorgen von Einkaufen ' > 1.— Filr gutes Lernen in der Schule » 2.— Koliko ste stari? Za kako starega me cenite? Dne 3. aprila imam rojstni dan. V moji starosti kaj takega ni več mogoče. Umrl je v visoki starosti. Lahko ga bi cenil na 50 let. Starost se mu ne pozna. Zgodaj se je postaral. V najboljših letih je. Mladoletna je še. Prihodnje leto bo polnoleten. Zrel mož je že. Njegovi nazori so zastareli. Bolnik je zadremal. Vso noč nisem zatisnil očesa. Nemirno sem spal. Strašno smrči. Spi kakor polh. Ta godba uspava. €rogen|e žitaric Truden sem že, rad bi Sel spat, r Sedaj spi globoko in trdo. Prosim, zbudite me ob sedmih. Jaz grem vsak dan ob 22 uri spat. Poleti in pozimi spimo pri odprtem oknu. Zakaj ne vzamete proti svoji nespečnosti uspavala? Brž ko se zbudim, vatanem. prečuti, pre- Summe RM 6.—- Die Mutter nahm den Zettel, ateckte ihn ein und sagte kein Wort. Beim Abendessen fand der Junge neben seinem Teller sechs Reichsmark, die er hochbefriedigt ein-steckte. Neben dem Teller lag aber auch noch ein Zettel. Der Junge nahm ihn und laa: Rechnung. Der kleine Kari schuldet seiner Mutter: Fiir 11 Jahre eorgenfreies Leben in einem sonnigen Heim .... nichts FUr 11 Jahre Nahrung.....nichts Fiir durchwachte Nachte an seinem Krankenlager.......nichts Fiir daa Stricken von Striimpfen, Auflbessem der Wasche usw., usw. mVhts Summe: ' nichta Der kleine Junge vei^tand die Lehre, lief zu seiner Mutter, schlang seine Anne um sie und sagte: >Verzeih mir, Mutti! Du bist deinem Buben nichts schuldig. Ich weiU, daQ ich nie bezahlen kCnnte, was ich dir schulde. Worter. altera (alt werden) — Ansicht fvf) — nazor (po) starati se durchwachen (eine Nacht) bedeti Elnkauf (m) — nakup; E. machen — nakupovati einachlafern — uspavati einschlummem — zadremati einstecken — vtakniti entaetzlich — grozen, strašen groBjahrig — polnoleten Heim (s) — dom Hilfsarbeit (w) — pomožno delo hoclibefr.iedigt. — zelo zadovoljen Krankenlager (s) —.bolniška postelja Lehre (w) — uk, nauk leUten — delati, storiti minderjahrig — mladoleten Murmeltier (s) — svizec Nahrung (w) — hrana, živež Bch&tzen (fiir etwas) — ceniti schiafrig — zaspan \ Schlaflosigkeit (w) — nespečnost Schlafmittel — uspavalo schnarchen — smrčati schulden (schuldig sein) — dolgovati, dolžan biti sonnig — sončen sorgenfrei — brez skrbi stricken — plesti unruhig — nemiren veraltet — zastarel volljahrig — polnoleten vorlegen (etwas) — predložiti Zettel (m) — list(ek) zutun — sodelovati, pridejati Redewendungen. in der Tat (tatsachlich) — dejansko, resnično sich zu Tisch setzen — za mizo sesti jemandem etwas schulden — dolgovati komu kaj jemandem etwas ansehen — na kom kaj videti ■er schlang die Arme um sie — objel jo je ЗПа1е ^ospođavsfte novice Generalni ravnatelj turškega trgovinskega urada je po daljšem bivanju zapet zapustil Nemčijo in se vrnil v Turčijo., Kakor govore, je sklenil neke dogovore glede uvoza večje količine blaga iz Nemčije v Turčijo. Nahajališča zlata, srebra in živega srebra v Turčiji. V najnovejšem času so rudoslovci v Taurus-gorovju y Turčiji odkrili nahajališča zlata, srebra in celo živega srebra. Na leto bodo mogli pridobiti okrog 500 kg čistega zlata in okrog 12.500 kg srebra. Nemška umetna gnojila za Bolgarsko. V kratkem bo bolgarska agrarna banka v Sofiji nabavila v Nemčiji 15.000 ton umetnih gnojil, ki jih bodo pretežno razdelili v južni Bolgarski. Po poročilu iz Washingtona je komite za f rMukclJe odredu %aplembQ ypeh zar Mladim, nežnim žitnim rastlinam moramo nuditi v zemlji takorekoč polno pogrnjeno mizo in v prvi dobi rasti zadostno množino lahko sprejemljivih hranilnih snovi. To pa dosežemo le s primernim koloibarjenjem. Žitarice dobro uspevajo za oljnicami, stročnicami, okopavinami in deteljo. Obilna zaloga dušika je žitaricam nujno potrebna. Zemlja mora vsebovati še nekaj stare zaloge hranilnih snovi, torej ostanke od predhodnega gnojenja. Najboljše je, da s hlevskim gojem gnojimo že okopavinam, kasneje pa je umestno gnojenje s kalijem in fosforjem, ki pospešuje zorenje. Za dosego večjih pridelkov je zelo važno pravilno obdelovanje zemlje. Orati je treba pravočasno, skrbno in tedaj, ko je zemlja primemo vlažna. Ozimni in jari ječmen potrebujeta zloženo, trdno zemljo, vsled česar je treba orati že 3—4 tedne pred setvijo. Za jari ječmen orjemo že jeseni, spomladi pa samo obdelamo z brano in kultivatorjem. Za setev naj se uporablja samo zdravo, polno in čisto seme,, dobro kaljivo in z visoko hektolitrsko težo. Seme, ki ni bilo poprej čiščeno in razkuženo, naj se ne seje. Naj'boljSa je setev v vrste, ki so v medsebojni razdalji 10—20 cm. Priporočljivo je, da več posestnikov skupaj nabavi sejalni stroj, saj BO stroški kmalu povrnjeni 8 pri-hrajenim semenom in večjim pridelkom. Postani član narodnosoclallstičnega socialnega skrbstva NSVl Izpolni svojo pristopnico točno in razločno. S tem prihraniš oskrbniku bloka zamudna povpraševanja! Količina semena za setev je v veliki meri odvisna od časa setve', kajti čim kasneje se jemo, tem več semena potrebujemo. Seme ne sme priti pregloboko v zemljo, kajti v takem slučaju ratlina ne more dobro uspevati in opazimo na prvih dveh lističih svetlo rumene, okroglaste pege. Oskrbovanje žitaric obstoji v valjanju, brananju, okopavanju, pletju in redčenju. Valja se ozimina in pa tedaj, če je žito gosto sejano, da s tem preprečimo polega-njeJ^'¥f%vilo je, ozimna žita »pomladi bra-nati, da se prepreči razraščanje plevela. Z okopalnikom uničimo plevel, zračimo zemljo, pospešimo nakupičenje hranilnih snovi in s tem pomagamo rastlinam, da boljše uspevajo. Ce se med jarim žitom v večji množini pojavi repica (grintava zel), je priporočljivo posipati rošne rastline z ne-oljenim apnenim dušikom. 2ito je zrelo, ko se da zrno z nohtom prelomiti. Zanje ee s koso, srpom ali pa s kosilnim strojem. Zadnjih je vedno več v porabi, saj se z njimi delo hitreje izvrši, obenem pa je potreba po delovnih močeh manjša. Požeto žito spravimo v kozolec ali skednje, da se zrno in slama dobro oeu-/ Sita in šele nato mlatimo. . Gojitev žitaric je enostavna,- saj uspevajo skoraj v vsaki zemlji in podnebju, shranjevanje žita je lahko, vse delo, ki se pri žitaricah opravlja na polju in doma ne za- hteva veliko delovnih sil in kapitala. Glavno pa je, da ob povečanem pridelku žita niemo odviani od inoxemekega uvoza. Rž: je raatlina z izrazito stransko oplod-njo (alogamija). Ce v času cvetenja nastopi vlažno in hladno vreme, lahko ostanejo zrna okrnjena in manjvredna ber ee tal manjvrednost podeduje, to se pravi, da bomo prihodnje leto od takega semena dobili zopet slabši pridelek. Rž prenaša sušo in mraz boljše od pšenice, občutljiva pa ja proti vlagi. Uspeva najboljše v lahki, suhi zemlji, ker ne potrebuje veliko vlage. Njiva se obdela 3—4 tedne pred setvijo. Za hlevski gnoj je hvaležna, če pa dodamo šet kakih 150 kg agmenega dušika po ha, povečamo pridelek. Ker se rž razrašča že У jeseni, jo moramo poprej sejati kot pSenlcow Seme ne sme priti pregloboko v zemljo. Pšenica: je samooplodna rastlina (auto-gamija), zato vremenske prilike za časa cvetenja na rastlino nimajo večjega vpliva« Tudi proti mokroti je manj občutljiva ka« kor rž. Težka, dobro gnojena zemlja, bo* gata na apnu in humusu, je najboljša za pšenico. Dobre predhodne kulture za pšenico so: rdeča detelja, stročnice in okopa-vine. Gnojenje z umetnimi gnojili, zlasti dušikovimi (apneni duŠik), se prav izplača, saj je pridelek večji in zrnje lepše. Pšenica dobro uspeva tudi na sveže orani njivi ia ker se šele spomladi razrašča tudi poznejša , setev, ne more Škoditi. Seje se kasneje kot rž, često celo v novembru, vendar taka pozna setev nepovoljno vpliva na pridelek. Spomladi je treba pšenico vsekakor branati« Ječmen: uspeva skoraj v vsakem podnebju in ga najdemo na severu in na jugu, prilagodi se mrazu in vročini, ne potrebuje veliko vlage, vendar pa zahteva razmerom« dobro zemljo. Jari ječmen se navadno seje po okopavi- . nah. Ker so pri ječmenu koreninice slabo razvite, ne morejo črpati hrane iz nižjiM memeljakih plasti, zato je dobro, da tako njivo poprej dobro pognojimo. Zlasti so važna dušUcova in kalijeva gnojila. Zemlja naj se že v jeseni obdela, paziti pa je treba na to, da ostane v njej dovolj vlage. Setey naj bo po možnosti zgodnja, da se izkoristi zimska vlaga. Tako ječmen v mesecu maju lahko črpa več hrane, kajti kar ne v maja ; zamudi, se v juniju ne da nadomestiti. Ce ^ je med žetvijo slabo vreme ali če ni dobro-spravljen, dobi ječmen slabo barvo. Pri mlačvi je treba paziti, da se zrno ne poškoduje. Oves: ima od vseh žitaric največje lH najmočnejše koreninice pa vsled tega lahkoi Črpa vodo in hranilne snovi i« nižjih plasti zemlje. Oves ima dolgo rastno dobo, net prenaša velike vročine, ljubi vlažno zemljo« Hvaležen je za dobro zemljo in pravilno ko-lobarjenje. Hranilne snovi črpa polagoma In. dobro uspeva v zemlji, gnojeni s hlevskim gnojem In gnojnico. Potrebuje precej vode in dušika. Dobro obdelovanje zemlja je za oves izredne važnosti. Zgodnja seteM vpliva na večji pridelek In prepreči, da sa , ne pojavi rja. Dež ovsu ne škodi, naeprot» no je mlačev potem boljša in se resa lažja loči od latovja. Ing. Kari R e i c h e r« log aluminija, ki se nahaja v USA. Dokler ne bodo Izdali raclonalizacijskih predpisov, se ne sme uporabiti nič aluminija za civilne potrebe. Bolgarski ministrski svet je postavil generalnega komisarja za pomladansko obdelovanje; skrbeti mora za to, da bo v celi državi obdelan tudi zadnji kos zemlje. Slovaška bo v prvem polletju 1942. leta dobavila' Nemčija 4000 vagonov cementa, od teh 2750 v Ostmarko, 750 v protekto-rat In 500 v generalni guvernement. Poskusi nasadov nove oljevite rastline v Srbiji. Iz Belgrada poročajo, da bodo v raznih delih srbske države poskušali nasaditi novo oljevito rastlino »Lallemuitia«. Rastlina izvira Iz prednje Azije in daje olje, ki ga tam uporabljajo tako za jedilne s vrhe, kakor za svetlino olje. Je prvovrstno In nI-kakoi! ne jcaostaJ« za oljem h ricskiun eU lanenlm oljem. Srbska družba za nasad oljevltih rastlin »Uljorod« je za enkrat razdelila 5.000 sadik. Zaloge vina moralo prllavitl proizvajalci, razdeljevalcl in razdeljevale! na drobno Berlin, 3, marca. Predsednik gjavne-ga združenja nemškega vinskega gospodarstva je Izdal naredbo, ki predpisuje ureditev zalog in dolžnost oddaje vina. Tiče se proizvajalcev, razdeljevalcev in tudi majhnih podjetij, ki prodajajo vino potrošnikom. Za proizvajalce in razdeljevalce je določena ureditev zaloge z dnem 81. decembra 1941. Proizvajalci morajo hajmanj 80% vina, ki so ga Imeli s tem dnem na zalogi, prodati najkasneje do 31. avgusta 1942. Oddaja se bo Izvajala tako, da mora biti najmanj 40% prodanih do 30. aprila in preostalih 40% prijavljene množine vina pa do 31. avgusta 1942. S, preostalimi 20% prijavljene zaloge se v okviru veljavnih določil lahko prosto razpolaga. Vsa podjetja, ki raasde-Ijujejo vino — z izjemo razdeljevalcev na drobno, ki so spodaj posebno navedeni — morajo vsa vina tu- in Inozemskega izvora vključno svoj laetni pridelek, ki so ga Imeli na zalogi v lastni ali tuji kleti in ie ni prodan, z dnem 31. decembra 1941. prijaviti pri pristojni vinogradniški zvezi. Od »log хмозјб 40% vin prodati do 30. junija 1942, V posameznem primeru se lahko poviša množina, ki jo je treba oddati. Od onlM množin vina, ki so jih nabavili po 1. januarju 1042 morajo skupaj 80% prodati da 30. aprila 1943. Vina inozemskega izvora bodo po predsedniku glavnega združenja nemškega vinogradniškega gospodarstva a posameznimi naređbami pritegnjena ža nujine preskri)Ovalne ukrepe. Tako Imenovani razdeljevalcl na drolmo, to so razde-Ijevalaa podjetja, ki vršijo razdeljevanje vina na poslednje potrošnike ,so obvezani^ da prodajo tu- In Inozemska vina, ki so si jih nabavili po 1. januarju 1942, preden pre« teče pol leta od nabave. Kot vino v smlsW te naredbe veljajo vsa vina, z Izjemo penečega se vina in pellnkovca. Prekrške bodfll kaznovali s kaznimi radi nereda. Bekannlmafhung (Oberkrain). Bls auf weiterea h< de« Haupt-Geschaftsflihrer der Industrie- und Handelskanuner jeden Dienstaif Spreehtaea im Grand-Hotel Topile« Zlmmer 319 ab. Der Chel der ZtvIIverwaliang №ав В. — Iter. 18. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 4 marca 1941. Landwirtsdiaftlidie Tedinisđle Ketten, PflQge und deren Bestandteile Jfiettenfabwik Л. 9. in Sees Оћјата Da te prebivalstvo Gorenjske v lastno korist opremi z enotnimi nemškimi uradnimi izkaznicami ■ sliko, se namerava v kratkem zaukazatl za vse prebivalstvo Gorenjske izkaznice. Katere skupine prebivalstva morajo predlagati Izstavitev izkaznice, se bo vsakokrat oklicalo. Za izkaznice se potrebujejo 4 slike Iz najnovej-šega časa, te si mora ona skupina prebivalstva, za katero je izšel oklic, nemudoma nabaviti. Kot prva skupina se s tem okličejo osebe v starosti od 18. do končanega 24. leta z začetnimi črkami A—F. Ta skupina si naj nabavi slike do 15. marca 194%. Kdaj in kje da se naj predlaga izstavitev izkaznice, se bo še naznanilo. Dlt Landrite der Kreis« Radmannsdori, Krainburg und Steln. Ali ste si že premislili kolik-ine vrednosti je za Vas 1Ш|ј| lii' i ! pi' A јнГ ;!• jii' lil!!:"!!:"!!! ''iiiiilil!'' HHati ogCa& т „КА RAW IN KEN BOTE" Mnogi deeettisoči ga berejo, pri tem je poceni in hitrega uspeha. Račuoski primer: Kupim hmrmo. niko čistega zvoka, s 120 bail, po mož' nosti znamke »Hohner«. Dopise pod »Plačam v gotovini . . .* na Kara-wanken Bote v Kralnburga IVaslovna beieda ...••••■13 Rpl Vsaka nadallnla beseda .... 6 Rpl Pristolblna za odgovor . . « • . 35 Rpl Pri enkratni oibjavi in pri vplačilu v naprej, stane ta oglas RM 1,63. — Številne rubrike vzbujajo pozornost na Vaš oglas in ga napravijo učinkovitega. Oglase sprejema; Karawanken-Bote, Krainburg, Veldeserstrasse 6. Karawanken-Bote, Klagenfurt, Bismarckring 13. Omamljen gospod se želi seznaniti v svrho ženitve z mladenko ali vdovo do 30 let. Dopise s sliko pod »Enzian 1436« na Kara-wanken Bote v Kralnburqu Pozivi Žensko s črno šerpo na glavi, ki ml je v torek, dne 24. II., ob 11. uri v trgovini »M e i n 1« iz žepa vzela denarnico z večjo vsoto denarja pozivam, da jo v izoglb neprlli-kam odda v trgovini »Meinl« ali jo pošlje po pošti na naslov, ki je bil v denarnici. „Kataw.-Botc" je naš list! Ffldue, Mirlir, Llllce, кш, liti::« lonii ilmt- diliir|(, kikor Itchi Rok lili t tidi paitmini H- kisit roTi kaiuki kijiili Peizhaus G r o B Kliginfirt, Flilichmukt und BrbnchiMs tttonlf(^>eQ3#rf^ieimuna, (»arfnđđfger Си((гб()гепГа(агтђ unb %(*m' —v.„. V ' ^ ....... tef4*wrbtn »erben f«t ^ађгт mif ©r. 2««^tr>2(l(lett«n, оиф in aUen ddOen, etfelflreicf) brfdmpft. Diee befidtigen bit t>ielen oft otrobe* ju begeiflrrten 3)апГ(фгН5(п »оп Cfrbtaudbem. Z)r. ^ttf^wXabltU erprobte SJirfflpfft. ©larf Гф1«{т1б||п& imb aueivurffčrbtrnb. Dleinigt, ђртиђјдс mit (rđfcigt boe flnfligriffeni 9гопф1ел{)е1ређг. On ЗХрофеРеп Ji l.«l unb 8.24. OnterelTnnff Srofi^at# fojlenrel тшшттт burd} MEDOPUARM. ^fincbffO вЗ/S тштшттт Kovaškega vajenca takoj sprejmem. Hrana, stanovanje v hiši. Plačam tudi bolniško blagajno. Starost od 14 do 16 let, zdrav in čvrst. Nastop takoj. Ponudbe na Jakob Zalokar, Huf- u. Wagenschmied, Maistern Nr. 119. Očala vseh vrst tudi po receptu dobite pri ,./Jebnik,Domsdiale Ihren and Uplik S^anksa^un^ Fflr die vlelen Bewelse herzlicher Antellnahme anlSBllch des Hinscheldens unseres innigstgellebten Gatten, Vaters, Bruders, Schwagers und Onkels, des Herrn losef Arhar und far die vielen Kranz- und Blumenspenden sagen vrir alien auf diesem Wege unseren Innigsten Dank. Besonders gehOrt unser Dank dem Herm Ortsgruppenlelter Pg. Frltz L1 z 11 (dr selne unschštzbare Hilfeleistung wShrend der Erkrankung des Verstorbenen und ffir seine schdnen Abschiedsworte. Welter danken wlr auch der Sangerrunde und alien Freunden, die sich so zahlreich von Ihm verabschiedet haben. Nochmals alien, alien unser Dank. Familie ARHAR ,, im Namen aller Verwandten. Paul Hatheyer, Klagenfurt Kernselfen, Wafchpulver Einheits- und Rasierseifen Schmelz-Margarine (Margarine-Schmalz) Taf el-Margarine Was chin Extra Bezugschelnffreies stark schSumendes Waschmlttel рЈСшис^м e S^icisjeiat^ # l^tcUnMcUtc Hiiitallsoda, Glaubiriali, Blttariali,aiiiinoniali Soda. Wasserglas, Aetznatron Milo, pralni prašek Enotno milo in milo za britje Raztopljena margarina (Most iz margarine) Namizna margarina Waschin Extra mo(mo peneče se pralno sredstvo, ki se ga oddaja brez nabavnice P^cemiccfu^ • ЏсШм ta} • Jcluužfd lai Kristalna soda, Glauber-jeva sol. Grenka sol, Amonljakova soda, f Vodno steklo, Jedki natron