SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
Št. 4 Leto XXIV.
CENA 50 DIN
r
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
26. februar 1987
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
40. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV
OBČINA METLIKA
41. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV
OBČINA NOVO MESTO
42. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV
43. Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Otočec (SDL 16/84)
OBČINA TREBNJE
44. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV v občini Trebnje
45. Objava valorizacije lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin
46. Objava valorizacije lestvic davčnih osnov in dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
MEDOBČINSKA OBJAVA
47. Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1987 za občini Trebnje in Novo mesto
Občina Črnomelj
40.
Na podlagi 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80 in 6/82) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela dne 26. 11. 1986, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26.11.1986 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25.
11.	1986 sprejela
ODLOK o priznavalninah udeležencev NOV
1. člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Črnomelj, se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka.
2. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. prispevek k oskrbnim stroškom za oskrbovance domov starejših občanov,
5. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov (žepnina),
6. prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo,
7. sosedska pomoč,
8. zimska pomoč.
3. člen
Do priznavalnine so upravičeni:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jimjepo predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943,
2- udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943oz. 13.oktobra 1943do31.decembra 1944in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od
odhoda v narodnoosvobdilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
4. člen
Upravičenci do priznavalnin so tudi:
1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka,
2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev.
Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje
pogoje:
— da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih,
— da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni otroci (posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja,
— da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
5. člen
Priznavalnino imajo možnost pridobiti:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
3. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami,
4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6. člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi:
1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let,
2, udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede
postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti,
3.	jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV.
7. člen
Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4 člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine.
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu.
8. člen
Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena.
Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
9. člen
Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija za zadeve borcev iz 19. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV.
10. člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, kije bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine.
Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva.
Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta.
11. člen
Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine, ki ga določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
12. člen
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV iz 19. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti.
Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležencev NOV iz 8. člena tega odloka upošteva pristojna komisija poleg premoženjskih in drugih razmer iz prejšnjega odstavka še zlasti čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV.
13. člen
Če se spreminjajo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina,-se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialnoekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
14. člen
Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, kijih določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
15. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeleženoem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas ali pa se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka.
16. člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci domov starejših občanov in z lastnimi prejemki, s prejemki oseb, ki imajo do njih preživninsko obveznost oziroma s sredstvi pristojne samoupravne interesne skupnosti niso sposobni kriti oskrbnih stroškov v celoti, se lahko izjemoma dodeli prispevek k oskrbnim stroškom v višini razlike med delom oskrbnih stroškov, ki jih krijejo sami in celotnim zneskom oskrbnih stroškov, vendar največ do višine, ki jo predlaga odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
Ta oblika pomoči se lahko dodeli tudi tistim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ne izpolnjujejo premoženjskih pogojev za dodelitev stalne priznavalnine.
17. člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom, ki za plačilo stroškov domske oskrbe porabijo vse svoje prejemke oziroma jim za osebne potrebe ne ostane dovolj sredstev, se lahko dodeli denarni dodatek (žepnina).
Denarni dodatek se dodeli v znesku, ki ga predlaga odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV oziroma v višini razlike med ostankom lastnih prejemkov in omenjenim zneskom.
18. člen
V okviru finančnih možnosti se udeležencem, navedenim v prejšnjem členu, zagotavljajo tudi druge oblike pomoči kot so: prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih, sosedska pomoč, zimska pomoč in pomoč za šolanje otrok.
19. člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblikah družbenih pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za zadeve boroev NOV SO z večino glasov.
Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov.
20. člen
V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za boroe in vojaške invalide.
21. člen
Udeležba v NOV sev primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali
aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je bil zaprt, interniran ali pregnan. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalninah. Po izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV.
Potreba po postrežbi in tuji pomoči, kije pogoj za povečanje priznavalnine po
3.	odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča Komisija za zadeve borcev NOV iz 19. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka
2.	člena zakona o civilnih invalidih vojne.
22. člen
Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
23. člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine.
24. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
25. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV (SDL št. 10/85).
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1987 dalje.
Številka: 191-64/86 Datum: 26. 11. 1986
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
Občina Metlika
41.
Na podlagi 245. člena statuta občine Metlika in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3.
11.	1986 sprejela
ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV
1. člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Metlika, se podeljuje priznavalnina in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV, ob pogojih in na podlagi določil tega odloka.
2. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov,
5. zimska pomoč.
3. člen
Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upravičeni:
L udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9.9. 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas
od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojne 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
4. člen
Upravičenci do priznavalnine so tudi:
1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka,
2. družinski člani padlih, umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev.
Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih;
— da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oziroma padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca, niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec), oziroma niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja;
— da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
5. člen
Priznavalnino imajo možnost pridobiti:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
3. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6. člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi:
1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljavljati, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let,
2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega boja vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti,
3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na
podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV.
7. člen
Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine.
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelji, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov, ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta, oziroma njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta, ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu.
8. člen
Udeležencem NOV iz 1. toče 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena.
Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka, se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
9. člen
Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija iz 18. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje in glede na čas udeležbe v NOV.
10. člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in pa dodatka za postrežbo in tujo pomoč in postrežbo po drugih predpisih, kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, tudi dohodek kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine.
Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva.
Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta.
11. člen
Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena, ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine.
12. člen
O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 18. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilnem boju, ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
13. člen
Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
14. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka.
15. člen
Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 18. člena tega odloka dodeli denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe za osebne potrebe ne ostane lastnih sredstev v višini 25 odstotkov najnižje pokojnine. Znesek tega denarnega dodatka se določi v višini razlike med 25 odstotki najnižje pokojnine in ostankom lastnih sredstev.
16. člen
Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine.
17. člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB
NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov.
Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov.
18. člen
V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
19. člen
Udeležba v NOB se v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV.
Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po
3.	odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 17. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne.
20. člen
Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
21. člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine.
22. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
23. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencem NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list št. 14/85).
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 191-2/85 Datum: 3. 11. 1986
Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, dipl. inž. 1. r.
Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) in priporočila Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sta koordinacijski odbor izvajalcev socialnoskrbstvenih storitev v Trebnjem, po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Trebnje z dne 28.
2.	1986, dne 17. 2. 1987, in odbor za razvojne in splošne zadeve Občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto na 5. seji dne 25. 2. 1987 sprejela naslednji
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1987
Številka 56-02/85 Datum: 17/2-1987
Predsednica koordinacijskega odbora MIHELCA PESKAR, 1. r.
Številka: 58-3/87 Datum: 25/2-1987
Predsednica
odbora za razvojne in splošne zadeve Občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto ESTERA DVORNIK, 1. r.
Občina Novo mesto
42.
Na podlagi 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in v skladu z določili družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS št. 4/87) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1986 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV V OBČINI NOVO MESTO
1. člen
Ta odlok določa upravičence do priznavalnin in drugih družbenih pomoči, vrste priznavalnin in drugih družbenih pomoči, osnove in merila za podeljevanje priznavalnin in drugih družbenih pomoči ter način zagotavljanja sredstev.
2. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se podeljujejo v skladu z Družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka samo upravičencem, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto.
I. UPRAVIČENCI DO PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENE POMOČI
3. člen
Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upravičeni:
1- udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943,
2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
4. člen
Upravičenci do priznavalnin so tudi:
1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka,
2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev.
Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih,
da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja,
da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
5. člen
Priznavalnino imajo možnost pridobiti:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
2. aktivni sodelavci narodnosovobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
3. aktivni udeleženci narodnoosvobdilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami,
žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6. člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi:
1- udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let.
2. udeležencem narodnosovobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnosobodilnega gibanja, vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti,
3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV.
II.	VRSTE PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENE POMOČI
7. člen
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov,
5. zimska pomoč,
6. soseska pomoč,
7. pomoč za zdravljenje.
a)	stalne priznavalnine
8. člen
Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu.
9. člen
Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 8. člena.
Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
10. člen
I
Osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 8. člena in če pristojna komisiji iz 20. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV.
11. člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči potem odloku, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih, kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine.
Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva.
Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta.
12. člen
Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke
4.	člena ter osebam iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
13. člen
O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 20. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
14. člen
Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
b)	Občasna ali enkratna priznavalnina
15.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine upošteva komisija iz 20. člena poleg socialno-zdravstvenih razmer zlasti vrsto in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 8. člena tega odloka.
c) druge oblike družbene pomoči
16.	člen
Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 10. člena tega odloka dodeli denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe za osebne potrebe ne ostane lastnih sredstev v višini 25% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Znesek tega denarnega dodatka predstavlja razliko med 25% zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in ostankom lastnih sredstev. O višini denarnega dodatka odloča komisija, pri tem pa upošteva lastne dohodke oskrbovanca kot tudi trajanje in udeležbo v NOB.
III.	POSTOPEK ZA DODELJEVANJE PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENIH POMOČI
20. člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov.
Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov — sekretariat za občo upravo občine Novo mesto.
21. člen
V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za boroe in vojaške invalide.
22. člen
Osebe iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazujejo udeležbo NOV s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma, s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV.	''
Potreba po postrežbi in tuji pomoči, kije pogoj za povečanje priznavalnine po
3.	odstavku 12. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 20. člena, potem ko so predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
23. člen
Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
24. člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine.
25. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
26. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 11/85).
27. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 191-01/85 Datum: 23. 9. 1986
Predsednik skupščine občine Novo mesto BOŠTJAN KOVAČIČ, 1. r.
17. člen
Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, če nimajo drugih dohodkov za preživljanje razen iz naslova priznavalnine.
18. člen
Občinski organizaciji ZB NOV se lahko dodelijo sredstva za organizacijo soseske pomoči za bolne in ostarele udeležence NOV, ki znašajo največ 150 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo na upravičenca. Predloge za dodelitev te pomoči posredujejo krajevne organizacije ZB NOV občinskemu odboru ZB NOV.
19. člen
Pomoč za zdravljenje se lahko v celoti dodeli upravičencem iz 1. točke 3. člena tega odloka, če jim je po mnenju zdavniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemoma se lahko odobri pomoč za zdravljenje v celoti ali delno tudi drugim udeležencem NOV in drugih vojn ter staršem in vdovam padlih udeležencev NOV na podlagi mnenja dispanzerja za borce.
Pri določanju višine pomoči sč upošteva število družinskih članov, kijih upravičenec vzdržuje, ter zdravstveno stanje upravičenca.
43.
POPRAVEK
odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Otočec (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/84)
V 3. členu se:
— pri zemljišču pare. št. 191, pašnik v izmeri 1550 m2 doda še njiva v izmeri 6485 m2,
— pare. št. 367 se popravi v 267.
Številka: 464-03/83-9
Datum: 23/2-1987
,	Sekretar	skupščine
občine Novo mesto DUŠANKA WEISS, I. r.
Občina Trebnje
44.
Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79, 16/80 in 1/82) in v skladu z določili družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS št. 4/87) je skupščina občine Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. 11. 1986, zbora združenega dela dne 12. 11. 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 11. 1986 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV V OBČINI TREBNJE
1. člen
Ta odlok določa upravičence do priznavalnin in drugih družbenih pomoči, vrste priznavalnin in drugih družbenih pomoči, osnove in merila za podeljevanje priznavalnin in drugih družbenih pomoči ter način zagotavljanja sredstev.
2. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se podeljujejo v skladu z Družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka samo upravičencem, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trebnje.
Ij UPRAVIČENCI DO PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENE POMOČI
3. člen
Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upravičeni:
• udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jimje po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
4. člen
Upravičenci do priznavalnin so tudi:
■ družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka,
ružinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih dobrovoljcev.
p ^ru^'nski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje
da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja,
da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
5. člen
Priznavalnino imajo možnost pridobiti:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
■ aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
■ aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami,
• žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6. člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi:
1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let,
2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov,' okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti,
3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NO V iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV.
II.	VRSTE PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENE POMOČI
7. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov,
5. zdravstveno varstvo,
6. kritje dela pogrebnih stroškov,
7. prispevek k stroškom bivanja v objektih za rekreacijo.
a)	stalne priznavalnine
8.	člen
Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemnik upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelji, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu.
9. člen
Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov,.je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 8. člena.
Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
10. člen
Osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 8. člena in če pristojna komisija iz 21. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV.
11. člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, so vsi redni prejemki razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih, kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Ce je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine.
Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva.
Prejemki se upoštevajo v znesku iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta.
12. člen
Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke
4.	člena ter osebam iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
13. člen
O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 21. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
14. člen
Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
15. člen
Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih določi odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
b) Občasna in enkratna priznavalnina
16. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje socialne razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih težjih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas ah se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine upošteva komisija iz 21. člena poleg socialno-zdravstvenih razmer zlasti vrsto in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 8. člena tega odloka.
c) Druge oblike družbene pomoči
17. člen
Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 21. člena tega odloka dodeli denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe za osebne potrebe ne ostane lastnih sredstev v višini 25% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Znesek tega denarnega dodatka predstavlja razliko med 25% zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in ostankom lastnih sredstev. O višini denarnega dodatka odloča komisija, pri tem pa upošteva lastne dohodke oskrbovanca kot tudi trajanje in udeležbo v NOB.
18. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
19. člen
Svojcem tistih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 31. 12. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, se lahko plačajo stroški godbe, ki so jih imeli ob pogrebu svojca, udeleženca NOB.
Kriterije za plačilo teh stroškov določi komisija za vprašanja borcev in vojaških invalidov s pravilnikom.
20. člen
Prispevek k stroškom bivanja v objektih za rekreacijo se lahko dodeli upravičencem iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka v obliki enkratne priznavalnine. Prispevek je za upravičence v okviru dogovorjenih meril lahko diferenciran.
III.	POSTOPEK ZA DODELJEVANJE PRIZNAVALNIN IN DRUGIH OBLIK DRUŽBENIH POMOČI
21. člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo predsedstva občinskega odbora ZZB NOV ali krajevnih združenj borcev NOV komisija za vprašanja borcev in vojaških invalidov občinske skupščine z večino glasov.
Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov — sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje.
22. člen
V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
23. člen
Osebe iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazujejo udeležbo NOV s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV.
Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po
3.	odstavku 12. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija za vprašanja borcev in vojaških invalidov potem, ko ugotovi na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
24. člen
Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči pripadajo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
25. člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine.
26. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
27. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 10/85).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 191-07/77-10 Datum: 12. 11. 1986
Predsednik skupščine občine Trebnje NACE DEŽMAN
45.
Na podlagi 2. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) Uprava za družbene prihodke občine Trebnje
OBJAVLJA
valorizacijo lestvic davčnih osnov za davek na promet nepremičnin
L
V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list št. 20/85) se lestvici davčnih osnov in davek v 2. in 3. točki valorizirata tako, da se glasita:
2.	za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od vrednosti m2 po progresivnih stopnjah od prometne vrednosti:
nad dinarjev	vrednost m2 — do dinarjev		
—	130	15%	
130	400	19 din + 20% nad	130 din
400	670	73 din + 25% nad	400 din
670	800	140 din + 30% nad	670 din
800	940	179 din + 36% nad	800 din
940	1.070	229 din + 42% nad	940 din
1.070	1.200	284 din + 48% nad 1.070 din	
1.200	1.340	346 din + 54% nad 1.200 din	
1.340	—	422 din + 60% nad 1.340 din	
3.	Od prometa gradbenih objektov v višini 25% od prometne vrednosti in še dodatno na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo po naslednjih stopnjah:
osnova — razlika nad din	do din		
—	2.670	15%	
2.670	8.020	400 din + 20% nad	2.670 din
8.020	14.710	1.470 din + 25% nad	8.020 din
14.710	22.730	3.142 din + 30% nad 14.710 din	
22.730	30.750	5.548 din + 40% nad 22.730 din	
30.750	—	8.756 din + 50% nad 30.750 din	
2.
Valorizirani lestvici davčnih osnov in zneski davka iz 1. točke te objave veljajo osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 422-08/82-10 Datum: 5. 2. 1987
Direktor JOŽE GODNJAVEC
46.
2. Prostori za počitek in rekreacijo: osnova nad dinarjev	do dinarjev	/ stopnja davka v %
—	2.674.100	0.20
2.674.100	5.236.000	0.30
5.236.000	10.285.000	0.40
10.285.000	15.334.000	0.55
15.334.000	21.505.000	0.80
21.505.000	26.741.000	1.10
26.741.000	—	1.50
1. Poslovni prostori		
osnova nad dinarjev	do dinarjev	stopnja davka v %
—	2.674.000	0.15
2.674.000	5.236.000	0.35
5.236.000	7.910.100	0.55
7.910.100	10.528.100	0.77
10.528.100	13.370.500	1.00
13.370.500	—	1.25
3.
V 62. členu odloka se znesek »30.400 dinarjev« nadomesti z zneskom »60.190 dinarjev« in znesek »12.000 dinarjev« z zneskom »23.760 dinarjev«.
4.
Valorizirane lestvice davčnih osnov in zneski davka iz 3. točke veljajo od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljajo pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 422-02/69-1 Datum: 4. 2. 1987
Direktor JOŽE GODNJAVEC
Medobčinska objava
47.
Na podlagi 67.a člena odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85 in 20/85) Uprava za družbene prihodke občine Trebnje
OBJAVLJA
valorizacijo lestvic davčnih osnov in dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Trebnje
1.
V 49. členu odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski lst št. 8/85 in 20/85) se lestvica davčnih osnov za davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic valorizira tako, da se glasi:
Dohodek	od premoženja in premoženjskih pravic	Stopnja davka
nad	osnova dinarjev do	%
		139.140	15
139.140	278.270	24
278.270	417.590	33
417.590	556.550	42
556.550	695.680	50
695.680	833.740	58
833.740	—	65
Lestvica je valorizirana s statistično ugotovljenim indeksom porastov cen na drobno v SR Sloveniji.
2.
v 61. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja na posest stavb valorizira tako, da se glasi:
'■ Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
SKLEP
o odstotnem povišanju preživnin v letu 1987
1.
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1 3. 1987 povišajo za 96%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene, in sicer:
— do konca januarja
— do konca februarja
— do konca marca
— do konca aprila v
— do konca maja
— do konca junija
— do konca julija
— do konca avgusta
— do konca septembra
— do konca oktobra
— do konca novembra
— do konca decembra
2.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in stopi v veljavo osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. marca 1987 dalje.
za	96%
za	88%
za	80%
za	72%
za	64%
za	56%
za	48%
za	40%
za	32%
za	24%
za	16%
za	8%
osnova nad dinarjev	do	dinarjev	stopnja	davka	v	%
~	2.674.100	0,10
2.674.100	5.236.000	0,20
5.236.000	10.285.000	0.30
10.285.000	15.334.000	0.45
15.334.000	21.505.000	0.65
21.505.000	26.741.000	0.85
26.741.000	_	1.00
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
2 a o b e I n • Črnomelj, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 1.500 din, izvod v prosti prodaji stane 50 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komitejazainformiranjelSSRS (št 421-1/72od 15,11.1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.