is 6 AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 152 vel jin ivc nai »ve pa ifieT CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 30, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Sodnik F. J. Lausche je kandidat za župana v Clevelandu Kad 4000 bojnih tankov se besno jgrize na rusko-nemški fronti luska poročila trdijo, da so bili Nemci ustavljeni na vsej fronti ter da imajo Nemci strašne izgube. Nemški zrakoplovci so ponovno bombardirali Moskvo. Več nemških avijatičarjev in finskih vojakov se je prostovoljno podalo Rusom. NEMCI POROČAJO O "SILNIH" ZMAGAH NA RUSKEM rc Moskva, 29. jun. — Vzdolž vse fronte na bivši Poljski se je 'Poprijelo nad 4,000 nemških in ruskih bojnih tankov v strahovitem boju, kakršnega še ne pomni zgodovina. Toda Rusi so se zadali s tako odločnostjo v boj, da so zadržali nemško ofenzivo, zla-fti Hi v smeri proti Minsku, glavnem mestu Bele Rusije. Tukaj so lle k Nemci zagnali z največjo silo v boj, ker nameravajo v tej smeri Kfoseči Moskvo. Ruske čete so se dozdaj vzdržale v pozicijah, ali o dosegle premoč nad Nemci. V sektorju Minsk so Rusi raz- pristanišče Murmansk na Belem ZJili Nemcem do petka večer že m0rju, druga pa prodira proti sad 300 bojnih tankov. Tu je Leningradu. Kako daleč so prosta zgodovinska bojna pot, ki jo drle že nemške čete, poročila ne J 'e bil vzel tudi Napoleon leta povedo '812. ko je prodiral proti Mos-;vi in po kateri se je vračala '•"ancoska armada na begu iz 'usije. Ruski letalci so dosegli velike if Ispehe vzdolž vse fronte ter so lasti v ustju Donave potopili oboroženih nemških Čolnov, -fo nedelje so Nemci izgubili že '57 letal. •Rusi še vedno drže reko Prut 1 romunski meji, kjer branijo lfehod nemškim in romunskim etam. Tukaj je bil popolnoma "fličen en cel nemški pehotni iolk. Rusko poročilo zatrjuje, da se več nemških avijatičarjev ^ostovoljno vdalo Rusom, ena-tudi več finskih vojakov, ki izjavili, da se ne bodo borili "•"oti Rusiji. Iz Romunije prihajajo poroči-da so ruski bombniki metali ^fribe v Bucharesto, glavno me-to omunije, kjer so napravile °tnbe mnogo škode in tudi mno- 0 človeških žrtev je bilo. Iz Stockholma, švedska, se po- j °ča, da so nemški bombniki najedli Moskvo, toda ruska vojna °ročila zanikajo, da bi imela foskva že kak zračni napad do- Berlin, 28. jun. — Nemški vi-poročajo, da so Nemci potisni- 1 rusko armado nazaj na vsej fonti in da ruska armada že izpada. Nemška zračna sila ^edvsem napada ruske zveze, Veznice in ceste, da bi se tako ^ska rmada ne mogla v redu likati na obsežne ruske pla-* 'jave. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so Rusom razbili '•1'07 letal ter razbili ali zajeli ^233 bojnih tankov, da so zajeli |ve ruski armadi in dar so nem-e oklepne čete že dosegle insk, ki leži 20 milj vzhodno ^ Poljske meje. ik, Helsinki, Finska, 29. jun. — 'eldmaršal baron Gustav Man. ^rheim je izdal danes prvi raz-^'as na armado in izjavil, da mu '"ora armada slediti v "sveti Sni" proti Rusiji. Stockholm, švedska. — Poroda iz Berlina in Finske trdijo, ^ sta na Finskem zdaj dve nem-koloni, katerih ena prodira koti everu, da zavzame rusko Naprava, ki najde sovražna letala, predno morejo priti do obrežja Washington.—Vojni oddelek ameriške vlade naznanja, da poseduje iznajdbo, ki bo neprecenljive važnosti za obrambo ameriškega obrežja. Ta iznajdba je radijski žarek, ki ga pošljejo v zračne višine. Kakor hitro ta žarek zadene na sovražna letala, se odbije nazaj, kar je znamenje, da se bližajo sovražni bombniki. Tako dobe naši bombniki ali bojna letala čas, da se dvignejo in prestrežejo sovražne avione, predno imajo ti čas metati bombe na naše obrežje. Nekaj podobnega imajo v rabi že v Angliji. Armada bo razpostavila te inštrumente ob obrežju in tudi na otokih, kjer gradi zdaj obrambna oporišča. Armada bo vzela v službo 500 tehnikov, ki bodo obratovali te postaje in katere bo posebno izvežbala za to službo. -o-- Na tisoče jih čaka na Portugalskem za v U. S. Lisbona, Port. — Več kot 1000 Amerikancev čaka še tukaj za prevoz v Ameriko. Poleg teh jih je pa na tisoče drugih, ki imajo potne liste za v Ameriko in čakajo na prevoz. Ameriški konzularni uradniki, in Rdeči križ delajo na vse kriplje, da spravljajo kolikor mogoče naglo svoje ljudi domov. Vse ameriške ladje, ki vozijo med Lisbono in New Yorkom, imajo oddane prostore že do decembra, če bodo namreč do takrat še plule. Z letalom se zdaj vozijo samo še osebe, ki se vozijo med Evropo in Ameriko radi važnih službenih opravkov. -o- Registracija za vojaščino Jutri se morajo registrirati vsi moški, ki bodo z jutrišnjem dnem dosegli starost 21 let, in ki se še niso registrirali za vojaško službo, kot predpisuje postava. Registrirati se morajo vsi, državljani in nedržavlja-ni, ne glede na njih telesno sposobnost. Dolžnost vsakega je, da izve, kje je stan naborne komisije njegovega distrikta. ix> prihodnji clevelandski župan Slovenec — FRANK J. LAUSCHE. * FRANK J. LAUSCHE bodoči clevelandski župan Nemški napad na Kreto ima zvezo z rusko vojno Kaira, Egipt. — Ob času, ko je nemška zračna sila napadla otok Kreto, so vojaški strokovnjaki sodili, da je napravil Hitler š tem veliko napako. Takrat se je sodilo, da hoče imeti Hitler Kreto zato, da bo imel tam oporišče za napade na Egipt in Sirijo. Toda obenem so pa poznavalci polofcaja trdili, da bi bil Hitler lahko poslal vojaštvo in zaloge v Sirijo, ne da bi napadel Kreto, torej so bile tolike nemške žrtve za posest otoka nepotrebne. Zdaj pa, ko je Hitler napadel Rusijo, vidijo vojaški strokovnjaki vso stvar v čisto drugi luči. Zdaj vidijo, da je delal Hitler natančno po načrtu in da je napad na Kreto v zvezi z invazijo na Rusko. Z oporiščem na Kreti Nemci namreč popolnoma obvladujejo Egejsko morje in iz tega vhod v Dardanele in tam skozi v ičrno morje. Tako ruske podmornice ne morejo iz črnega morja, da bi napadle Nemce v Sredozemlju, niti ne morejo angleške ladje v Črno morje na pomoč Rusiji. Radio program v počast spominu Louis Pirca Na slovenskem radio program včeraj sta zelo ljubko zapeli Lorainčanki Mrs. Angelca Tomšič in Mrs. Cerne v duetu več pesmi. * Pesem "Po jezeru bliz' Triglava" je bila posvečena spominu pokojnega Louis J. Pirca za drugo obletnico njegove smrti. Hvala priljubljenima pevkama in voditelju programa, g. Martin Antončiču za pozornost. V znak hvaležnosti V zahvalo vsem dragim prijateljem za vse, kar so zame storili v moji bolezni, bom daroval peto sv. mašo v sredo 2. julija ob devetih v Providence Heights pri Lurški Materi Božji. — Rev. Julij Slapšak. Umetnik Paderewski, patriot in pianist je včeraj umrl New York, 29. jun.—Ignac Paderewski, star 82 let, prvi premier republike Poljske, svetovno znani in občudovani klavirski umetnik, je danes umrl tukaj. Bil je bolan samo en teden in sicer je bil zbolel za pljučnico. Paderewski je živel v hotelu Buckingham več kot eno leto. Zadnje čase je delal samo za svojo domovino Poljsko, da bi ji zopet pridobil svobodo. S svojo umetnostjo si je prislužil mnogo denarja. Toda, ko se je po zadnji vojni organizirala Poljska v samostojno republiko, je potrošil vse prihranke, ki so znašali nad $2,700,000 za domovino. Pozneje je moral zopet igrati na klavir, da se je preživel. Oženjeni moški bodo odslej vsi oproščeni vojaščine Washington.—Glavni urad za obvezno vojaško službo je obvestil vse lokalne naborne komisije, da naj oprostijo vojaščine vse oženjene moške in vse one, ki imajo kake odvisne osebe, katere pomagajo vzdrževati. Naborne komisije bodo dele iz razreda A-l vse oženjene moške, ki še niso poklicani v vojaško službo. Oženjeni moški, ki so se poročili potem, ko je bila sprejeta obvezna vojaška služba, bodo morali dokazati, da se niso poročili zato, da bi se izognili vojaški službi. Tudi oni moški, katerih žene delajo, bodo oproščeni vojaščine, ker moralna dolžnost vsakega moškega je, da skrbi za svojo ženo in otroke, toda če hoče žena delati in pomagati k dohodkom, je to njena zadeva in zato mož ne bo šel k vojakom. Na obisk Mrs. Josephine Kromar in hčerke, 998 E. 63. St. so se podale na obisk v San Francisco, Kalifornija. Obiskale bodo sorodnike pokojnega soproga Stanleya. želimo jim mnogo zabave. V Mehiko Na par tedenske počitnice sta se podala v Mexico City, Mehika, Mr. in Mrs. John Menart iz Hiller Ave. Mr. John Menart je sin poznane Menartove družine iz Norwood Rd. in Mrs. Menart pa je hčerka Mr. in Mrs. Louis Eršteta iz Whittier Ave. želimo jima vesele počitnice in srečen povratek. Na počitnice Na enotedenske počitnice v Kanado so se podali: družina Joseph Drobnič iz 917 E. 73. St., Mrs. Mici Pečenko in Frank Centa. Obiskali bodo brata Louis Debeljaka. Mnogo razvedrila.! Njegovo kandidaturo bo podpirala uradna demokratska stranka, velika večina lokalnega časopisja, ameriškega in tujezemskega, delavske organizacije, vojni veterani in vsi, ki hočejo imeti v mestni hiši dobro in pošteno gospodarstvo. Okrajni sodnik Frank J. Lausche je včeraj podal formalno izjavo, da je postal kandidat za clevelandskega župana. Tako se je izpolnila želja pravih demokratov, da bodo zopet dobili mestno hišo, katero so imeli v 25 letih samo enkrat in sodnik Lausche je zdaj napravil konec ugibanjem: bo-li kandidat ali ne. Svojo kandidaturo je naznani) s temi-le besedami: "V zadnjih letih, ko se je apeliralo name, naj kandidiram za župana, sem to ponovno odklonil, ker moji interesi in ambicije so šle v drugo smer. Letos se me je ponovno urgiralo od strani mnogih posameznikov in organizacij, vsled česar sem spremenil svoje nazo re. To so najbolj kritični časi ki jim je še naša dežela kdaj stala nasproti in nobene osebne am bicije ne smejo preprečiti dopri nosa, ki ga more kak posameznik dati narodu. Zato bom postal kandidat za župana mesta Cleve-landa jeseni." Sodnik Lausche se bo odpovedal sodnijskemu uradu 20. avgusta, to je na dan, ko bo vložil svoje peticije za primarne volitve, ki se vrše 30. septembra. Po postavi bi; sicer lahko ostal na sodniji do dneva, ko se štejejo glasovi, to je do volivnega dne, toda Mr. Lausche ne mara vleči plače kot okrajni sodnik od časa naprej, ko bo postal uradno kandidat za kak drug urad. Demokratska stranka sicer še ni podal izjave, če bo podpirala Lauscheta, toda kot se sliši, je okrajni načelnik Ray T. Miller 100% zanj. V kampanji se bo Lausche najbrže izjavil kot neodvisen demokrat s podporo organizacije. Pričakuje se sicer, da bo imel sodnik Lausche mnogo nasprot-j nikov in sicer onih, ki se ne strinjajo z njegovim bojem proti organiziranim igralnicam. Frank Lausche, bodoči clevelandski župan, je stari 45 let. Leta 1932 ga je governer White imenoval mestnim sodnikom, pozneje so ga volivci izvolili isto-tam, a zadnjih pet let je na okrajni sodniji. Odvetnik je postal leta 1920 in sicer je bil pri izpitih med 160 drugi najboljši. V politiko je stopil leta 1931, ko je prevzel vodstvo 23. Varde v času, ko je vardni vodja Adam J. Damm deloval za izvolitev Petra Witta županom, a Lausche in ogromna večina Slovencev je podprla Ray T. Millerja. Slovenci so dali takrat Millerju tako večino, da se lahko reče, da je bil izvoljen ravno s pomočjo Slovencev. Clevelandski jutranji list, Plain Dealer, piše danes v uvod,-niku, da je Frank J. Lausche na vsak način najmočnejši kandidat, ki ga more postaviti demokratska stranka v kampanjo. Dalje piše Plain Dealer, da se je malokdaj pripetilo, da bi kak človek žrtvoval toliko osebnih koristi s kandidaturo, kot jih je sodnik Lausche, ki je imel pred seboj lepo bodočnost na sodniji. Plain Dealer že danes napoveduje, da bosta izšla iz primarnih volitev kot kandidata: Frank J. Lausche na demokratski in župan Blythin na republikanski listi. Mi gremo pa še en korak dalje in že danes napovedujemo, da Ameriška tajna policija je prijela 29 vohunov New York, 29. jun.—V največjem pogonu proti vohunstvu v zgodovini Zed. držav, je dales policija prijela 29 oseb, obtoženih vohunstva proti Zed. Iržavam. Med prijetimi so tri ienske, a 22 jih je rodom Nemcev. Od teh jih je bilo prijetih 18 v New Yorku in predmestjih, štirje v New Jersey, eden v Michiganu, eden v Wisconsi-iu, a pet jih je bilo prijetih že prej. (Ameriška tajna policija je zasledovala njih početje že ?adnji dve leti in zdaj jih je pa jasačila direktno pri aSciji. Na rokah ima policija dokaze, ia so poročali v Nemčijo o vsebini pošiljk v Anglijo, poročali ;o vse najnovejše razvoje v ameriških vojaških, mornariških in zrakoplovnih produktih, zlasti pa najnovejši razvoj v ameriški zrakoplovni industriji Mnogo prijetih je bilo v službi na prekoocenskih parnikih, eden je bil celo v službi na pre-kooceanskem letalu, drugi so bili pa zaposleni v razni ameriški obrambni industriji, kjer so dobivali razne informacije. Vohuni so dajali v Berlin poročila potom radija na kratke valove, ali pismenim potom, cjer so se posluževali skrivile pisave. -o- Papež pravi, da si je človeštvo zaslužilo to vojno radi grehov Rim, 29. jun. — Danes je govoril papež Pij XII. po radiu vsemu katoliškemu svetu in izjavil, da je današnja vojna šiba božja za grehe človeštva. Toda sv. Oče je pozival katoličane, naj zaupajo v Boga, ki bo ob svojem času zopet poslal na svet pravico in mir potem, ko je spustil-na zemljo za trenutek ta bojni vihar. Lep uspeh piknika Kot nas je obvestil Father Slapšak danes zjutraj, je bil uspeh farnega piknika fare sv. Lovrenca včeraj najlepši uspeh. Glavno nagrado na pikniku, Plymouth avto, je dobil Alex Belcarzak, stanujoč na 6609 Chambers Ave. Njegova soproga je Kocjančičeva Mary iz 3762 E. 76. St., s katero se je poročil ravno pred enim letom. Torej sta dobila za obletnico poroke kaj lepo darilo. Sodnik Dempsey umrl V soboto je umrl okrajni sodnik John P. Dempsey, star 63 let. Umrl je v svojem rojstnem kraju, Bellevue, O., kjer bo v torek pokopan po katoliških obredih. t AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 30, 1941 v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St- Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays. NAROČNINA: /m Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 7,a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 152 Moil., June 30, 1941 Kot pred njim Napoleon Hitler je bil z napadom na Rusijo samo za dva dni prezgoden, pa bi bil praznoval obletnico Napoleonovega pohoda na Rusijo, ki se je pričel 24. junija 1812. Vendar je pa tudi s. Hitlerjevim pohbdom dosti podobnega z onim Napoleona Velikega, da se vzporednost obeh bojnih pohodov lahko primerja. Napoleon se je tako tajno pripravljal na pohod na Rusijo, da je v tem skoro prekosil Hitlerja. Toda pri tem je bil napravil Napoleon eno veliko napako in ta je bila glede transporta, ker se o tem ni z nikomur prej posvetoval. Kakor sedaj Hitler je tudi Napoleon udaril nenadno na svojega bivšega zaveznika. Napoleon si je bil vtepel v glavo, da mu je treba dobiti samo par zmag in ruski car Aleksander se bo podal brez nadaljnega. To so dopovedovali carju Napoleonovi odposlanci, ko je bil ta že na pohodu z armado proti Moskvi. Toda car je razgrnil na mizi zemljevid prostane Rusije in rekel: "Moral bo iti na konec sveta, predno bo dobil mir." Splošni položaj, ki je stal nasproti Napoleonu leta 1812 je bil skoro isti, kot ga ima pred seboj Hitler. Francozi so bili že zelo izmučeni od vojne s Španci in Angleži. Napoleon se je zastonj trudil organizirati vso kontinentalno Evropo proti angleški oblasti na morju in v svetovni trgovini. Celo za glavni vzrok napada na Rusijo je Napoleon navedel idejo, da ko bo enkrat Rusija premagana in prisiljena bojkotirati angleško blago, čemer se je Aleksander branil, bo udarjena tudi Anglija in izsiljeno splošno premirje. Nekaj sličnega dela danes tudi Hitler, ki hoče zavoje-vati Rusijo in njeno bogastvo, da bo potem ž njim premagal Anglijo. Toda s tem pa še ni rečeno, da se bosta oba bojna pohoda končala enako. Hitler je dober poznavalec Napoleonovih časov in njegovih napak, katere bo skušal izkoristiti. Poznavalci današnjega polžaja in razmer sodijo, da je Hitler ukazal napad na Rusijo v prvi vrsti radi tega, ker ni mogel doseči konca vojne drugače. Odločilno pri tem je bilo to, da se Hitlerju ni posrečilo doseči nadmoč nad Anglijo v zračni sili ter streti ali vsaj zmanjšati njeno bojno silo z bombniki. Njegova vojna proti angleškem ladjevju tudi ni imela zaželjenega uspeha. Dalje je moral gledati na to, da njegovih 250 oboroženih divizij ne bo paslo lenobe. Brezdel-nost armade je včasih bolj porazna kot pa poraz na bojni poljani, ker postavanje vzame armadi srčnost in visoko moralo. To je dokazal Hitler na zavezniški armadi, katero je pustil v miru zimo 1939-40, da je lenarila za Maginotovo obrambeno linijo. Tudi v Mali Aziji in severni Afriki je Hitlerju spodletel načrt za naglo zmago. Nemci so morali napadati daleč od svojih oporišč in angleške pozicije se raztegujejo daleč v sredino Afrike, do kamor je nemškim bombnikom predaleč za uspešne napade. Pri vsem tem je pa Hitler računal, da bo pritegnil Zed. države v vojno, nakar bi poprijela tudi Japonska in ameriška odpomoč Angliji bi morala izostati. Toda v Washingtonu se niso dali speljati na led, ker so videli Hitlerju čez rama. Torej naj si tisti, ki so proti vojni, ne lastijo zaslug, da Amerika še ni v vojni, ker Roosevelt dobro ves da bi z ničemer bolj ne ustregel Hitlerju, kot če bi mu napovedal vojno. Celo ko je ukazal Hitler torpedirati ameriški parnik Robin Moor, je ohranila ameriška vlada mirno kri. Nemčija je vedno gledala v Rusijo z njenimi neizčrpnimi naravnimi bogastvi kot skladišče potrebščin, da se bo lahko smejala, če bi jih imela, vsej angleški blokadi. Dozdaj si jc Hitler prizadeval na vse načine, da bi potom diplomacije prisilil F^usijo k sodelovanju. Toda to gre jako počasi in razgovori ter dogovori se vlečejo v neskončnost. Hitelrjev program je kazal, da je treba nekaj naglo ukreniti, predno ga zaloti zima za angleško blokado pa s praznimi žitnicami in praznimi oljnimi tanki. Zato je ukazal napad na Rusijo. Toda v političnem smislu je prišel lisjak Hitler zopet s staro pravljico na dan in ta je, da gre v Rusijo stret boljševizem. Prav iz tega razloga so mu zavezniki dovolili oboroževanje nemške armade, ker jim je obljubil, da bo branil Evropo pred komunizmom. Potem je pa šel in se zvezal ž njim. Prav za prav je imel Hitler dogovore s Stalinom že takrat, ko je še obljuboval Angliji in Franciji, da potrebuje orožje proti boljševikom. In zdaj je zopet tukaj s tistim izgovorom. In tukaj pride vmes pa tajinstven prihod nacija Rudolfa Hešsav Anglijo. Hess je znan kot strupen sovražnik bolj-ševikov. Zdaj, ko je Flitler napadel Rusijo, bo začel Hess nagovarjati Angleže za premirje rekoč, da je za Evropo in Anglijo komunizem večja nevarnost kot pa nacizem. Kot se sliši, bi Hitler za dosego premirja vrnil svobodo vsem evropskim državam na zahodu, toda obdržal bi si Rusijo. No, Anglija je rekla, da bo pomagala Rusiji proti Nemčiji z vsem, kar bo mogla. Toda kako daleč bo šla ta pomoč bomo šele videli. Za enkrat ne more drugega kot razbijati do Nemčiji z bombniki. Hitler upa doseči tudi v Zed. državah simpatije za njegov pohod proti boljševikom. Tukaj delamo prav malo raz- Slike za prvo predstavo Za prvo predstavo, ki se bo vršila v sredo 2. julija bodo na programu sledeče slike: Prva bo komična za smeh in kratek čas, to je slika, kjer se vrši tekma v rokoborbi in tisti, ki igra glavno vlogo, je mojster da ga nima para, ta slika vzame 25 minut in je vseskozi intere-santna. Druga bo 15. minut in bo prikazovala vojsko na Francoskem z Nemci. Tu se vidi vse gorje, ki ga-povzroča vojna mašinerija. V tretji sliki bodo vrtovi za pol ure in sicer bodo poleg cvetlične slike, ki je last firme A. Grdina in Sinov še tile drugi vrtovi: Tončke Jevnikove; Mfs. Mary Stanonikove; dalje v isti okolici Bonna in 60. ter E. 61. Street in Prosser Ave. še švi glev, Mrs. Sterletov; Hrastar-jev in hčere Brunswick, ter Rau-šeljev in čelesnikov. Potem slika iz stare domovine in sicer: Notranjska pokrajina, ki je tako rekoč še nova slika, zelo pomembna in jasna. V tej sliki bomo videli vse pokrajine od Rakeka preko Cirknice, Begunj, žerovnice, Martinjak, Stari Trg in kar je vmes. Za tem bo sledila za 10 minut sijajna manefestacija SžZ. na Providence Heights, kjer so razdelile uniformiranim članicam zvezen simbol. Končno pa »pridejo na vrsto poroke in sicer prav zadnje čase posnete: Modic-M(ehevee; Pecek-Tom-sick; Ober^tar-Debeljak; Vid-mar-Trismont; Golob-Maričič. Vse te slike bodo precej nad dve uri kazane, toda gledalci se ne bodo naveličali gledati. Kdor hoče rezervirati sedež naj to poprej naznani, naroČila se jemljejo v obeh prodajalnah, lahko pa tudi sporočite po telefonu. Za rezerviran sedež se računa 10 centov. Predstava se prične kmalu po osmi uri, kakor hitro se malo zmrači. Prva predstava bo. v sredo na vrtu med Gornikovo in Bela jevo prodajalno iz St. Clair Ave. 2. julija. Druga, ali prva v Collinwoodu bo pa v četrtek 3 julija. Ako bodo ljudje predstave radi obiskovali, jih bo naša firma vzdrževala še dalje ob istih večerih vsaki teden in vedno z novimi ali drugimi slikami. Vsak pcndeljek poprej bo priobčen imenik slik. P. S. Za slučaj dežja, s katerim ne moremo narediti pogodbe, da bi ga ne bilo, potem predstava odpade za isti teden in se vrši isti program teden pozneje. To velja za oba prostora. Lansko leto nas ni niti enkrat dež odgnal vso letno sezono v predstavah. Za naklonjenost se v imenu firme priporočam za obilen poset. Anton Grdina predsednik kor-poracije. A. Grdina in Sinovi. vosti. Popoldne si nameravamo ali kakšna trgovska ladja, za- knjigo, da ostanejo vsi pogoji za nadaljne vojne — grozote — lakoto in brezposelnost. Tako je bilo in tako bo, dokler ne izpre-menimo podlago našega življenja v Zadružnost ! Pri nas smo pa bolj mirni in gremo naprej tudi s kako "oh-cetjo." "Ledig" stan je zapustil naš mesar v gl. trgovini, Anton Seday in verjemite mi, da je bila ta ohcet boljša kot tisti "biks 2 in 1," ker bilo je tukaj "3 in 1." Najprvo poroka, zraven pa 25 letnica poroke staršev neve ste Olge Zupančičeve in povrh za dobro mero pa god očeta ljub-čkane neveste. Zadrugarjev se je kar trlo in mrgolelo v veseli dvorani na Holmes. Kar sem bil na "ohcetih" take pa še ne. Ljudi je bilo toliko, da nisi vedel ne kam in kako. Vsekrižem te je pozdravljalo, vse veselo, da je bilo prisotno. Videti je da Zu pančičevi in Sedejevi imajo veliko prijateljev in znancev, in ti so bili menda vsi zraven. In tako je prav, kajti sami so zvesti prijatelji drugim. Glavna trgovina ima to smelo, da vse kar dobi vposljencevse ali oženi ali pa gre k vojakom. No 19. junija nas je zapustil upo-sljenec Frank Mergec, šel je k vojakom in sedaj pravijo, da je že v Kaliforniji. Kjerkoli si, France, srečno in zdravo ter veselo povrnitev. Ali ste se že pripravili za veliki Zadružni piknik? Ako še ne, tedaj kar rezervirajte si lepo drugo nedeljo, t. j. 13. julija za na Močilnikarjevo farmo Nagrade bodo kot lani prav lepe, veselja dosti in teden pred njim pa lepa velika razprodaja v vseh trgovinah Zadruge. Nagrade bodo lepo na razpolago po stari navadi in ker pridobivamo na prijateljih, pričakuje se, da bo to največji piknik v zgodovi ni Zadruge. V slučaju dežja pa bo vsa zabava v Slovenskem domu na Holmes Ave. J. A. Siskovich, tajnik --o- Romanje v Carey, 0. Kakor se vsako leto podamo na božjo pot k Mariji Pomagaj v Carey, Ohio, tako bomo tudi letos pohiteli tja 15. avgusta zgodaj zjutraj, da bomo tam že ob osmih zjutraj. Nazaj pa se vrnemo zvečer. Vožnja bo prav poceni, da še tri dolarje ne bo za v oba kraja. Kdor namerava na to božjo pot naj se zglasi pri Mrs. Zidanic, 8905 Rosewood Ave. ali pri Mrs. Jančer, 10302 Prince Ave. čim prej se priglasite tem bolje. Mrs. Zidanic. -—o- Pismo iz Mehike ogledati tudi vladno palačo, kjer je zaposlen tudi eden naših rojakov v zelo odgovornem uradu, to je rojak Verhunc. On je zaposlen v departmentu deželnih cest. Za v soboto pa smo se pripravili za skupen "party" z našimi rojaki. Ob tej priliki se bo lahko tudi kakšna naša pesem zapela tukaj v Mehiki. Peli bomo pa takole: France Hvala bo pel naprej, moj brat bo pel počez, moja malenkost prvi bas in vsi ostali rojaki pa bodo peli drugi bas. Škoda, da nimamo tukaj še kakšnega svojega muzikontarja, kakor je, na primer, Blaž Hace. Al' bi vlekel. . . Ulaka — podlaka . . . itd. V nedeljo pa bomo šli pogledat bi-koblTrbo (bull fight), kar je tudi nekaj novega za nas. Pozdravljam vse naše rojake širom Clevelanda, Michael Telich in družina. -o- Mina kot orožje letalskega vojskovanja Iz Zadružne fronte In zgodilo se je, dragi moji, da je napadena tudi Rusija. Sedaj se kuha nov svetovni ekonomski red — vse je v silnem vojnem metežu — in za nas je edino upanje, da pride iz vsega tega gorja nov Zadružni red! Ako ne, tedaj kar zapišimo si v debelo Mexico City, Mehika, 20. juni ja. — Potovanje smo imeli precej povoljno, ampak rečem pa, da je to zel<^ dolga pot in ko jo prevoziš ter prideš na cilj, si po šteno utrujen. No, sedaj se nahajamo pri naših v Mehiki. Zelo so nas bili veseli, tako moj brat in njegova družina, kakor tudi ostali naši rojaki, ki so naseljeni v Mehiki, že precej zgodovinskih stvari smo si ogledali in videli smo tudi stare samostane ter lahko sami sprevideli koliko je narod trpel v teh podzemeljskih kleteh. Danes pa se podamo za cel dan na ogled drugih raznih zanimi- komunistični propagatorji vse počeli tukaj proti obstoječim razmeram in proti našemu vladnemu ustroju. V Evropi je malo narodov, ki bi želeli Stalinovemu režimu zmago, pa naj se zgodi drugače kar hoče. Celo slovanski narodi se ne bodo ogrevali za Moskvo pofem, ko jih je tako pustila na cedilu oziroma celo udarila po niih ^nekaterih slučajih. Vzemimo, na primer, Slovence. Kako se bodo Slovenci ogrevali za zmago komunistov, ko je pa Stalin tako mirno gledal, ko sta si Hitler in Mussolini delila sveto slovensko zemljo. V istem času pa Slovenci vedo, da jih ni Rusija napadla, ampak Nem-iike med nemškim ali ruskim diktatorjem in obema želimojčija in Italija. Zato sta pa zdaj tudi njih edina sovražnika poraza. Zato bo pa ameriški narod težko pridjobiti za idejo, j Nemec in Italijan, a Rus je samo toporišče, s katerim se bo da bi Jaiali kako pomoč Stalinu, v očigled tega, kar so že oklestilo trde nemške in italijanskee butice. Pod gornjim naslovom je napisal. nemški letalski general Zander zanimiv članek, v katerem najprej poudarja, da so v zadnjih desetletjih smatrali mino kot takšno orožje, ki se ga izključno poslužuje mornarica bodisi >pri napadu ali pa za svojo obrambo, potem pa nadaljuje: V obrambi služijo minske ovire kot zaščita lastnih pristanišč, dohodov v ta pristanišča, ustja rek in morskih področij, da ne bi tja mogle pripluti sovražnikove ladje. Napadalec polaga mine pred sovražnikova pristanišča in na obrežne pomorske poti, ki se jih sovražnik najpogosteje poslužuje. Potem so tudi še tako imenovane "taktične" minske ovire, ki se postavijo v morski bitki v zadnjem trenutku pred sovražnika, da je tako prisiljen k kakšnim premikom svojih sil, ki zanj niso ravno najugodnejših . Jasno je, da se vojskujoči se tabor, ki polaga mine, na vse načine prizadeva, da bi to izvedel po možnosti čimbolj neopa-ženo in to na krajih, kjer se sovražnik tega ne nadeja, čim večji je sovražnikov promet na krajih, kjer so bile položene mine, tem večjo škodo mine lahko vodijo do sovražnikovih pristanišč, kjer je zaradi ozkega prostora, skozi katerega morajo ladje, največja možnost, da bodo ladje zadele na mine. Vprav tu se lahko sovražniku prepreči s polaganjem min, da bi prodrl tja, kjer bi njegove mine utegnile roditi uspehe kot napadalno sredstvo. Podmornicam in vojnim ladjam so torej postavljene meje pri uporabljanju min kot napadalnega sredstva. Razumljivo je, da že dolgo iščejo sredstev, da bi se mogle te meje prestopiti. Pomorske poti, ki so za vojne ladje zaprte, pa ostanejo dostopne za vse vrste letal. Tako so izumili letalo, ki polaga mine ter posebne vrste letalsko napadalno mino. že v svetovni vojni so tu pa tam uporabljali provizorne letalske mine. Letalska mina se je dalje razvijala in sčasoma postala izredno uporabljivo orožje v boju proti sovražnikovim pomorskim potem, zlasti v ožinah, ustjih rek in celo v sovražnikovih pristaniščih samih, ki niso dostopne ladjam za polaganje min po morski površini ali pod vodo. Nemško letalstvo se poslužuje tega bojnega sredstva v veliki meri za zaporo Anglije. Skoraj vsak dan nemško vojno poročilo navaja, da so bila minirana angleška pristanišča. Letala polagajo mine in se nato vračajo na svoja letališča. Niti ne čakajo, da bi sovražnikova ladja zavozila na položene mine in da bi se potopila. Ker tako sovražnik skoraj nikdar ni priča nesreče, se lahko izgube za-molče. Kljub temu pa angleško vojno poročilo cesto pravi, da je "spet" nek rušilec, stražnji čoln vozila na mino in se potopila." Mnogo važnejše kot potaplje-nje ladij pa je motenje pomorskega prometa pri vhodih in izhodih pristanišč. Posebnost letalskih min je tudi v tem, da jih je zelo težko najti in odstraniti. če je dohod v pristanišče zaprt z letalskimi minami, je treba precej časa, preden se te mine najdejo in narede neškodljive. Kadar ugotove, da so bile kje položena letalske mine, morajo vsaj za nekaj časa to področje zapreti, dokler min ne uničijo. Zato je tudi jasno, da zaradi takšnega prekinjevanja pomorskega prometa sovražnik pri svoji oskrbi trpi. Kadar nam sporoče, da so pre,d kakim sovražnikovim pristaniščem odstranili vse mine in da se je spet začel pomorski promet, se v nekaj urah polaganje min spet začne. Takšnega neprespanega "okuževanja" vode z letalskimi minami praktično ni mogoče preprečili, kar >c(okazuje velik učinek tega novega vojnega sredstva. -o Petstoletna pot v Indijo Nobena vojaška in trgovska pot v zgodovini ni prizadevala narodom toliko skrbi, kot morska pot v Indijo, cesta, ki vodi k neizčrpnim indijskim bogastvom. V Indiji vodi tudi suhozemska pot preko divjega vzhoda, toda ta pot je silno težavna in nevarna. Zato so že od nekdaj stremeli, kako bi prišli v Indijo po morju. Ta želja je vodila Krištofa Kolumba, ki sicer ni prišel v Indijo, pač pa je odkril Ameriko. Stremljenje po Indiji je gnalo Portugalca Bartolomeja Dia-za, ki je odkril najjužnejšo točko afriške celine, rtič Dobre na-de. Diaz je rtič Dobre nade odkril, prvi pa ga je objadral s svojo trijamborko Diazov rojak Vasco da Gama. Več kot tristo let je bila Vasco da Gamasova pot edina morska pot v Indijo Angleži šo zasedli vse važnejše točke ob obalah te poti. To je trajalo vse do takrat, ko je bil odprt Sueški prekop. Pot okrog Afrike je postala pozabljena. Le redko je vozila okoli Afrike kaka ladja, ki ni hotela plačati dragih pristojbin za pot skozi Sueški prekop, ali se ni hotela prikazati v bližini pristaniških policijskih oblasti v Adenu, Port Saidu, Suezu ali Aleksandri j i. že od junija lanskega leta pa je zopet vse drugače. Takoj po vstopu Italije v vojno, ko je postalo tudi Sredozemsko- morje bojno pozorišče, se je zmanjšal promet na poti Aden — Sueški prekop — Gibraltar za tri četrtine. Angleži so sedaj zopet raje preusmerili promet med angleškim otočjem in Indijo ter vzhodno Azijo na stari pozabljeni pomorski poti okrog Afrike mimo rtiča Dobre nade. če se bo Italijanom in Nemcem posrečilo zavzeti Egipt, bodo Angležem za stalno odvzeli ključe od sredozemske in sueške poti in bodo morale ladje pod angleško ter verjetno tudi amerikan-sko zastavo za stalno voziti okrog Afrike. Ko so pred 72 leti izročili prometu Sueški prekop, so se oddahnili vsi trgovski in pomorski krogi. Ne samo, da so z novo potjo mnogo prihranili na času — danes vozi tovorna ladja od Colomba na otoku Cejlonu do Marseillea 14 dni, od Bom-baja do Londona 18 dni, dočim traja pot z isto ladjo okrog rtiča Dobre nade 6 do 7 tednov — in na "prevoznih stroških, temveč je bil olajšan promet tudi s tem, ker so bile ladje rešene mučne in raznih nevarnosti polne vožnje okrog Afrike. Dvakrat so morale ladje na poti Vasca da Gama pluti preko ekvatorja skozi izredno nemirno morje, kar je bilo zlasti v času starih jadrnic zelo nevarno. Vzdolž ob afriški obali je malo globokih pristanišč. Velike so težave s preskrbo kurjave in pitne vode med potjo, pesek in koralne čeri otfr žuje pristajanje. Če viharji vec ne morejo modernim parnik0111 do živega, prevozne družbe s skr" bjo gledajo, kako bodo preskr" bovale ladje s premogom. Od Anglije krene ladja, če gre po stopinjah Vasca da Gamasa' ob francoski, španski in portu* galski obali proti Afriki. Ta"1 zavije proti Kap Veruu, kjer |e" ži največje afriško pristanišč' glavno mesto francoske Senega' lije, nam že dobro znani Dakar-Ko ladja nadaljuje pot proti Ju' gu, ima na levi strani ob plrtvl peščeni obali manjša, bolj slab* pristanišča: Abidžan na Zlat1 obali, Lagos v Nigeriji, prist3* nišča v Kamerunu, Portugal1 Angoli in angleški (prej nern* ški) jugozahodni Afriki. LaeS( j spUha i>eg in, tio. JS jfov "jii AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 30, 1941 r 1 kr- SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays "Ponaviljam, vsi )kte v moli rokah! Vidva in vajini Premijevalci, vsi ste izgublje- jU-> jiti le< v He tr- ih »e o' >t itn ;U a Učinkovito je pomolčal in Sdaljeval; "Le ena možnost vas reši." Ponujal je —. "Kaj pa bi bilo tisto?" sem nasmehnil. "Ce se nam preda Old Shat-fhand in če nam izroči Mo- bivol enega svojih sinov." "In kaj se bo zgodilo z na-4?" 'Na kolu bodeta umrla." 'Zelo tolažilno! In kaj boš gv.frcel z mojimi tovariši?" 'Tisti pa lahko gre j o, kamor 'čejo. Niti s prstom se jih ne >m dotaknil." 'Zakaj pa bi se ti moral prav predati?" sem vprašal, če-av sem dobro vedel, zakaj bi l mene dobil v pest. "Ker si mi ustrelil sina." In zakaj zahtevaš sina Moč- bivola?" Ker je kriv, da si mi ustre-Mala usta. Cul sem, da je enemu ime Uma šetar —." Yuma šetar pomeni bojevni-ki je ubil Yumo. To bojno sem sam dal starejšemu si-Močnega bivola z vsemi Odpisanimi slovesnostmi in jc ">'edi, ker mi je rešil življenje ker si je ime res zaslužil. Yuma šetar je bilo seveda rajno žaljivo za Yume, pa le tisti rod, ki mu je poveljeval ;e ja, ker le z njim sva imela 'tikrat posla. 'Sam sem mu dal tako ime," odkrito povedal. "Upam, bo tudi njegov mlajši brat dobil podobno ime." Zaničljivo se je zarežal. "Da bo tvoj namen temelji-el 1 osramočen, zahtevam vprav A 'kysega .sina. čeprav sem mi-k izpočetka zahtevati Yuma i' star j a." "In kaj še zahtevaš?" sem 0 'irno vprašal. ;"Vse, kar imaš na sebi, tvoji fe puški in tvojega vranca, pa iti i vse, kar imajo tvoji sprem-111 evalci, tudi njihove konje, 11'innetouovega vranca in nje-11 »Vo srebrno puško." '' Veselo sem se nasmejal. 01'Cuj, moj ljubi rdeči brat, ti povem ! Priznam, da sem ' 6 zmotil v tebi. Sodil sem, da ' 'neumen človek, pa vidim, da 0 1 res zelo premeten stric! 0 (Ampak ostanimo pri stvari! 0 f&j misliš, kaj pa mi zahteva-j to?" debelo me je gledal. "Vi —? Kaj pa bi radi zah- lali?" "Naj prvo tebe. Zaveznik 'eltonov si, ki je naš nasprot->k. Napadel in uničil si ha-endo del Arroyo in pobil nje-'6 prebivalce, zakrivil si, da so ''nogo trpeli onile belokožci, ki 0 moji rojaki.. Za vse to si za-Mil kazen. Zato zahtevam, * se nam podaš, tvoji ljudje lahko gre jo, kamor hočejo, ''ti s prstom se jih ne bom do-*knil." Srdito me je nahrulil:: "Ali so ti mrharji izkljuvali ožgane —? Predam da se ti Jaj —? Tebi, ki si v mojih ro- eseda zaman in posvečanje je pri kraju." Vstal sem. Tudi Winnetou je "Ne, ni še pri kraju! Še eno ^sedo poslušaj! Ce se nam rez četrt ure ne predasta Old '^atterhand in mlajši, sin Moč-!>ega bivola, planemo nad vas vas vse do zadnjega pobijejo." Na te besede nisva nič od-;°vorila. Winnetou je bil vobče >l "Jaz, Zvita kača!" je ponosno povedal mladi poglavar. "Vsi moji bojevniki so kadili calumet miru z mojimi prijatelji, calumet, ki sem za njega prinesel prst iz svetih kameno-lomov in tvegal življenje na potu. Vsak dim iz tega calumeta je sveta prisega, ki se je je treba držati, in kdor tako prisego prelomi, ne more vstopiti v večna lovišča Manitouova, vso večnost se bo kot senca potikal pred njihovimi vrati." Na ves glas je zaklical te besede v tabor, vsi Yume so ga slišali. Pa tudi Vete ja je kričal: "Tele tujce imenuješ ^vaj-e prijatelje —? Jih mar celo misliš vzeti v varstvo —?" Ponosno se je vzravnal Zvita kača. "Da! In če jih napadeš, jih bom branil s svojo krvjo in s svojim življenjem." "Branil —? Zoper mene in moje bojevnike, ki so tvoji bratje?" "Ni več moj brat, kdor me sili, da bi moral prelomiti sveto prisego in onečastiti svoj calumet ! In ne samo da ni več moj brat, — razžalil je mene in vse bojevnike mojega rodu!" Obrnil se je v tabor. "Čujte, vi bojevniki, ki sem jaz vaš poglavar! Tule stoji Vete ja, rekel je, da sem stra-hopetnež. Ali bodete mirno snedli tako žalitev —? Zahteva od vas, naj zlomino calumete, ki so najdražje, kar imamo —. Zahteva, da onečastimo naše svete medicine —. Ali bodete še pokorni takemu poglavarju _1" Groben molk mu je odgovoril. Zvita kača je nadaljeval: "Tule stojita Winnetou in Old Shatterhand. Ali se je že čulo, da sta kedaj prelomila besedo? Ali naj pripovedujeta o našem rodu, da smo verolomneži in lažnivci —? Old Shatterhand mi je rešil življenje, otel me je iz rova, v katerem bi naj bil poginil živ pokopan, rešil me je, čeprav sem bil tistikrat še njegov sovražnik. Zato sem sklenil z njim prijateljstvo. In danes ga naj izdam —? Izdam v zahvalo, da mi je rešil življenje — ? Povejte, ali se naj očita vašemu poglavarju in poveljniku, da je človek, ki se na njegovo besedo nihče ne sme zanesti —? Odločite se! Šel bom z Winnetouom in Old Shatterhandom. Kdor je pošten in pogumen bojevnik, pojde z menoj, vi drugi, ki vam je všeč laž in ki se daste psovati za strahopetneže, vi pa pojdite z Velikimi usti! 1941 JULY KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje- vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarje-vi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. 27.—Godba fare sv. Lovrenca priredi piknik v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. AVGUST 3.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi piknik na Stuškovih prostorih. 3.—Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 3.—Popoldne otvoritev prizidka SND v Mžt^le Heights, O. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski katoliški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. 14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D. 20.—Lucky Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 28. — Glasbena matica ypri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 18. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SPZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni ve čer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zve za priredi plesno veselico \ SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. Nemčija in plinska vojna Še v začetku te vojne, leta 1939, je vodja rajha Adolf Hitler izjavil, da se bo Nemčija borila na viteški način in da se bo strogo držal vojaških zakonov in mednarodnih dogovorov o bojevanju, dokler se jih bo držal nasprotnik. Hitler je že takrat izrecno odklonil uporabo bojnih plinov, tako danes odgovarjajo v Berlinu, ker se je od gotovih strani namignilo, da Nemčija namerava pri ivdoru v Anglijo uporabljati bojne pline. Moderni zrakoplovni pristan v Washin gtonu, ki nam ga predstavlja gornja slika je veljal $16,000,000. Oddaljen je dobre tri milje iz mesta Washington. Zavzema 700 akrov površine in ima najdaljšo zaletno progo, ki meri 6,855 čevljev. Ves zrakoplovni promet se seda j vrši iz tega pristana. Boj do konca, -r- Zgornja slika nam kazo zastopnike zaveznikov, ki so se.zbrali v Londonu, kj»r so skleniti, da se bodo borili do končne zmage. Na sliki vidimo angleškega kralju Georga v pogovoru z poljskim premier jem generalom Wladyslaiv Sikorskim. Med zastopniki je tudi jugoslovanski zastopnik I van Subotic. Kako Španci pijejo Andaluzija pozna dvoje osnovnih obredov: pitje in hojo; pitje je za moške, hoja za ženske. Mož opravlja obred uživanja pijače v colmadu ali v krčmi. V krčmi ni moči pivca zapaziti takoj, ga odkriti na prvi pogled, ko si vstopil vanjo, če ga hočeš videti, se moraš sam vsesti, ga za kakšno mizo vzeti na muho in čakati. Za neko mizo sedi več moških, ki se živahno pogovarjajo. Zdi se, da jim ni nič mar za vino, ki je do vrha napolnilo vrče, postavljene pred njihove odtujene in ravnodušne poglede. Mon-tillsko vino ali sanlucarska manzanila jim mežika iz vrčev s svojimi kakor cekini zlatimi pogledi, odsevi in bleski ter silovito, skoraj bi rekel: z neko vztrajnostjo napolnjuje zrak vonjavo. Zaman. Možje govore: ta vpije in ge-tikulira v oblaku tobačnega dima, oni zdaj pa zdaj iztegne roko in^ne da bi se bil ozrl, kakor da vleče iz vrečice številko za tombolo, vzame iz majhnega krožnika na mizi maslino, jo vr že v usta, počasi prežveči in pri tem govori še dalje, samo da nekoliko zasuče glavo in izpljune daleč pred sebe koščico. Na mah začne nastajati pri omizju pivec. Razvija se stop-njema, postaja opazljiv prav počasi, po kaj malenkostnih zna-rih; osebnost pivca se šele oblikuje in v tem procesu se mož nekam zmedeno premika in vpije. Glej, gost, ki je izpljunil koščico masline, je zopet iztegnil roko, vendar ni z njo segel po trožniku, marveč jo je naperil proti vrču z vinom: že se ga dotikata dva prsta in ga tipljeta, šlatata, najprej s komaj opaz-ljivimi gibi z lahko in previdno kretnjo, kakor kakšen sila natančen instrument: premakneta ga zdaj malce na desno, zdaj malce na levo, pa še nekoliko naprej; no, zdaj je v redu, vrček je dobil tisto idealno lego, ki mora nuditi največji, kar moči popolni užitek. Naposled sta se srečala občutila in sporazumela dva pogleda; pogled vina in pivčev pogled. Vidi se, da sta zadovoljna drug z drugim. Roka se zadoščeno umakne. Zdaj je pivec prekinil sleherni stik s tovariši za mizo; nič več ne govori in ne sliši; vidi se, kako leze vase in se odmika vsemu svetu, ustvarjajoč okrog sebe ozračje popolne, čiste tišine in poglobljenega mišljenja. Oči je priprl in zatopil v privid tekočega zlata, dišeče manzanile; nosnice love vonj in močno drgetajo od srečanja z vinom. Tako je začetna stopnja končana; sedaj šele vstopa pivec v polni obred, ki ga opravlja tako, kakor bi bil sam na svetu. Najprej prekriža noge in na-gloma stisne pete, vzravna prsi, iztegne vrat in povzdigne glavo. Na široko odprte oči merijo neskončnost. Kakšen trenutek ostane nepremičen, potlej dvigne roko, jo iztegne, odpre šako, zgrabi vrč, ga dviga in ustavi šele tedaj, ko ga ima v višini oči. Vino in jjivec se gledata iz obličja v obličje, strmita drug v drugega z izgubljenim pogledom, kakor za slovo. Tedaj-ci se človekova glava nagne nazaj, vrč se spušča na ustnice počasi, kakor da hoče podaljšati tiste trenutke; potlej se razcve-tejo ustnice, še malo in vino je v enem samem požirku odteklo. Prazni vrč položi nagloma na namizni krožnik, glava se spusti v prejšnjo lego, prsi se sprostijo, pete stopijo narazen, noge se raztegnejo in ves život se udobno vzlekne na naslonjalo stolča. Pivec spet odpre usta, govori, naveže stike s svetom, in se spet ves potopi v pogovor. Pomiril je bogove in se je znova- oprijel zemlje. Kmalu nato se drug gost iz omizja po isti poti pogrezne va- se in se začenja pripravljati za obred pitja, že je iztegnil roko, da spravljivo otipa svoj vrč. S tem počasnim obredom pitja se nenavadno povečuje užitek, ki raste v ritmu kretnje, s katero se vrč približuje ustam. Čim več je takih dvigov in izpraznitev, tem \ ^ dar je bil že prebral vse vazne §e novice. ne. "Za kake pol ure pojdem, da pregledam novine; potem pa učit se;" si je dejal Lovro in ko-račil za Radivojem mimo biljardov, ob katerih so se gnetli glasni jugoslovanski bratje. "Dober dan, Herr Doktor!" pozdravi marker Radivoja ter mu vzame paličko in površnik iz rok. "Ali si ga slišal?" se obrne ta ponosno k Lovru. "Markerje sem že naučil, da me pozdravljajo slovenski." "žani, črno kavo, einen soliden Schwarzen fuer den Herrn Doktor!" je ukazoval marker strežetu. Lovru se je topilo od veselega ponosa domoljubno srce, Radivoja pa so obsuli prijatelji, ki so vpili: "Preferansa, preferansa!" Takoj je bila okrogla kamnit-na miza zeleno pregrnjena. Moško je zasedel Radivoj svoj navadni prostor in premeril z očmi vso dolgo dvorano, kjer so igrali, brali in se živahno po-menkvali mladi akademiki. "Kje pa sta tista dva karam-bolista?" je šepnil Lovro. "Ni ju še; a prideta gotovo. Nič se ne boj!" je dejal Radivoj, medtem ko je dajal igralcem k igri navodila. Lovro si je izbral kotiček pri oknu, kamor mu je bil nanosil streže kup novin; zakaj novine prebirati, to mu je bila največja slast in po več dni se je vselej naprej veselil, kadar bo mogel zopet popolnoma ustreči željam svojega radovednega srca. A komaj je bil zložno sedel sam zase, v nadi, da ga nihče ne bo motil, komaj je bil pognal pomisleke svoje vesti s tehtnim razlogom, da se tudi iz novin človek marsičesa nauči, ga predrami Radivojev ukaz: "Sem sedi, da mi boš komaril ! človek komaraj in Bog ti bo pomagal!" "Počakaj malo! Takoj, takoj !" se je branil Lovro in prelistaval novine. "Pusti budalosti! Sem sedi!" je ukazal Radivoj oblastneje in zbudil Lovru bridko nejevoljo. "Ni zadosti," si je mislil, da me je ta prijatelj odvrnil od učenja, da me je zapeljal v kavarno j čas tratit; v zahvalo za tri smot-ke me niti brati ne pusti. Jaz, ki imam denar, se vedem tako skromno; on pa, ki nima okroglega v žepu, je tako objesten; kriči in ukazuje in razgraja. Radoveden sem, s čim bo plačal, če izgubi." Ta misel ga je nagnila, da je prisedel in pritegnil stol s kupom novin k sebi. Majhno, nesrečo v igri bi bil privoščil prijatelju, ne iz hudobnosti, marveč kot zdraVo kazen. želja se mu je hitro izpolnila. Radivoj je izgubil prvo igro. Lovro si je mel roke, se skrivaj muzal in radovedno pričakoval, kaj bo storil prijatelj. "Marker, drobiža!" je zakričal Radivoj. "Lovro, pripravi raj niš!" Lovro je ostrmel ob toliki smelosti in se ozrl v prijatelja, "kakor bi ga hotel vprašati, če se ne šali. Bila je:resnica. Lovro je izvlekel- goldinar in ga položil na žrtvenik prijateljstva, a opomnil trpko, da slavnih hrvaških karambolistov ne bo. DR. FRANC DETELA ker se gre učit v knjižnico. "Naj te spremim," reče Radivoj in se obrne. "Toda vraga, kaj tako hitiš! Knjižnica ti ne uide. Hočeš smotko?" "Hvala! Sedaj ne." "Pa mi daj ti eno! človek je tako navajen tega strupa, da se mu kar grlo suši brez kaje." "Nimam ne ene pri sebi, ne ene. Razumeš?" "Nič ne de, brate. Ali ga vidiš Turka, ki moli roko ven? Daj, kupi še meni eno viržinko!" "Ne zameri! Res ne utegnem. Zdrav!" "Trdovraten si. No, pa dir-jajva; bo mislil kak filister, da sva blagajnika na potu v Ameriko. Kdaj pa imaš izkušnjo, da se ti tako mudi?" "V začetku junija." "Bratec, pifeloži, kakor sem preložil jaz svoj rigoroz. Jaz ga bom delal fletno tam v oktobru. Lepo te prosim: med počitnicami tako ne ve človek, kaj bi počel od dolgega časa. Jaz se bom učil." Lovru se je zazdelo, da ni slaba ta misel; jel je počasneje korakati in pozorneje poslušati Radivojeve razloge. "Daj, daj," je silil ta. "Na mah pridobiš pet mesecev in, če se ne naučiš za odliko, ti bomo postavili varuha." Teh pet mesecev, ki jih pridobi človek na tak lahek način, je Lovru močno ugajalo. Zamišljen je zavil v trafiko in Radivoj za njim. "Čakaj, naj ti jih izberem," je dejal Radivoj oblastno, vzel prijatelju škatlo iz rok, jo potresel in učil, kakšne morajo biti vir-žinke, da so kaj prida. Strokov-njaško je potem prižigal izbrano smotko, skrbno jo vrteč v ognju. "Jaz sem vzel tri," je dejal skozi zobe, si zapel suknjo in se obrnil. Lovro je plačal, pol nejevoljen, pol hvaležen prijatelju, ki mu je bil vdihnil dobro misel. "Viržinke so že tudi za nič," je godrnjal Radivoj. "Naši deželni in državni mameluki pa še vedno podpirajo vlado. Toda, Lovro," je dejal z nagubančenim čelom in si brisal ščipalnik, "ti si menjal petak. Kdo bi si mislil, da spremljam takega Kre-za. Tega zaklada menda vendar ne zagrebeš! čaj, kako bi ga obrnila —." Lovra so ujezile prevzetne besede, a se je pre-I magoval'. "Najprej bova šla v kavarno," je razvijal svoj načrt Radivoj. "Gospoda Gavro Kipa-rič in Niko Bugarin, pristna Hrvata, najslavnejša karambolista sedanjega veka, se skušata danes na biljardu. Ta dva morava videti. To sta ti genialna moža," — nataknil si je ščipalnik in pogledal smelo na desno , in levo. — "Nemci nam ju zavidajo in neki vražji židovski listič je že pisal, da sta nemška akademika. Ne boš kaše pihal! Pristna Hrvata sta, Jugoslovana z dušo in telesom. Lovro, mi napredujemo z orjaškimi koraki," — po-gladil si je lepo črno brado in, ko se mu je zazdelo, da je prijatelj spodobno preudaril važne besede, je modroval dalje: "Napredujemo zlasti mi Jugoslovani; zakaj Čeh, to ti je rojen filister, ki mora popolniti s pridnostjo, kar mu manjka nadarjenosti. Pri nas je drugia. Če bi bili mi tako pridni, kakor smo nadarjeni, bi drugače godli. A vsi ljudje nimajo vseh darov. Malce lahkomiselni smo, bi dejal, posledica genialnosti. Toda tako leni nismo kakor bratje Hrvatje in Srbi. Ta pa ti sedi po cele dni v kavarni kakor kukmak v grmovju." Medtem sta prišla do kavar- Ko pa je ugasnila pipa, so se mu ustavile misli in knjiga je oživela na mizi in ga jela opominjati kakor utelešena slaba /vest. "Izkušnja, izkušnja!"' je vzdihnil in skočil pokonci. Sestrino pismo mu je vdahnilo trden sklep. Sedel je k mizi, začel pregledovati knjige in računati, koliko gradiva bi prišlo na teden, koliko na dan, "Še je možno," reče odločno in pogleda na uro. Pol ure je bil izgubil z nepotrebnim razmišljanjem. Škoda! Tem marljive je se sedaj loti učenja. Naenkrat se spomni, da se mora sniti z Radivojem v mestnem logu. "Ne pojdem," je dejal krepko; a pride mu na misel, da ga utegne Radivoj poiskati v stanovanju. "Ne sme me dobiti," si je dejal, vzel klobuk in palico, da bi odšel na vseučilišče v knjižnico; zakaj nobenega dne, nobene ure ni hote,! več zapraviti. Odločnost daje človeškemu obrazu poseben, važen izraz, in tako se je držal Lovro na potu v knjižnico; gledal ni ne na desno ne na levo, ampak srepo predse. "Kam tako zamišljen," ga je ustavil prijatelj Radivoj Čuk, doktorand, ki se je pripravljal tretje leto na drugi pravoslovni izpit. Lovro se je začel opravičevati, da ne utegne iti z njim, P "All the fun in the world" is yours at Cedar Point, the / largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie. ^ Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction ... Ohio's most beautiful summer ballroom. End- / less fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offer« you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ^ Easy to reach, via V. S. Route 6, Ohio », midway between Cleveland and ■ Toledo. Rail or bus to Sandusky. Steamers from Cleveland and Detroit. Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKYi 0. THE PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES * JUNE H THROPflH LABOR PAT Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke opremljena prazna Ledenica Z SUPER-POWERED METER Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50č MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti 1941 Model LS6 Opremljena s temi prednosti«' * G.9 kubičnimi čevlji prostora za sh nitcv jedil in 13.5 kvad. čevlji pr°s ra na predalih * Briljantno novo lepoto * Dawn Gray zgotovljenostjo na vTa * Nižjimi stroški za vzdržavo * Hitrejšim zmrzovanje * Večjim prostorom za shrambo krožnikih * Novo kontrolo za mrzloto * Varnostnim defrosterjem * Krožnikom dvakratne širine * Znotranjo lučjo * Velikim Super Freezer-jem * Dvemi Quickube krožniki za ko« ledu * 5-letnim protekcijskim načrtom TAKOJ PLAČATE $5 ... ostalo Wcse . . . majhna odškodnina za nakupe odplačila ROSEMARY LANE Free.Festival of Freedom in Cleveland Stadium, July 4 at 8:30 p. m. Za praznovanje dneva neodvisnosti, 4. julija, se pripravlja obširen vstopnine prost program ali "Festival of Freedom," ki se bo vršil v clevelandskem stadionu zvečer 4. julija ob 8:30. Letošnji program pa bo še vse bolj zanimiv od lanskega, ki je privabil na tisoče ljudstva in mnogi so* se morali vrniti, ker niso dobili prostora. Velika privlačna sila na letošnjem programu bo gotovo filmska zvezda Rosemary Lane. Dalje bo nastopilo več mešanih pevskih zborov, orkestre in umetni ogenj, kakršnega še ni videl Cleveland. Vrata stadiona se bodo odprla ob osmih, kakor pravi načelnik pripravljalnega odbora sodnik Frank J. Merrick in njegov pomočnik George F. Buehler. Ta program je bil omogočen v sporazumu žogometne lige, ki bo na dan 4. julija igrala dvojno igro ob eni popoldne. Program se prične ob 8:30 z godbo in vodja vsega programa bo William Ganson Rose. Nato pa nastopijo pevci: Miss Lane in zbori, katere bo vodil Richard O'Heren od WHK; zgodovinski sprevod na trukih, različni vojaški oddelki, udanostna izjava ameriški zastavi z sodnikom Robert N. Wilkin-om na čelu in nato pa umetni ogenj. Vstopnina je prosta za vsakega. Pošiljanje denarja v Italijo, ki je bilo en teden prekinjeno, je zopet odprto in sicer se more poslati le potom brzojava. Tako naročilo je navadno izplačano v osmih dnevih. V Jugoslavijo pa še vedno ni mogoče poslati denarja, toda kakor hitro bodo tozadevne zveze urejene, bo sporočeno. Oddajte; vaša naročila pri: Električna pec 1941 Model B-10 Kompletno z lučjo in uro * Izključno nove Radiantube Cooking * Porcelan znotraj in zunaj, ki bo celo življenje * Varčen, velik "oven" * Broiler, deluje z brzino * Krasna svetilka na vrhu peči in šl druge izboljšave AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. KOLLANDER vam izdela tudi prošnje za državljanske papirje, izpolni vsake druge listine, ki jih sami ne morete izpolniti ter opravlja vse notarske posle. Ako ste namenjeni potovati v Kanado ali kam drugam na počitnice, bodisi z vlakom, -busom, par-nikom ali zrakoplovom, se zglasite pri Kollariderju za pojasnila in cene. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Poprav-gSJ, liamo vse vrste furneze in boilerje. »A NOBENE GOTOVINE TAKOJ. KA. PLAČATE V TREH LETIH KM Urad in razstava vseh predmetov na i HP> 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash .Nič PREDPLAČILA DO OKTOtiRA $5 takoj—6.10 mesečno, majhna odškoi za nakupe na odplačila. Inštalirana po1 odobrenega načrta. Buy Electric Appliances at Today's Low Prices The May Co. . . . Appliances . . . Air-Conditioned