30. številka. (f Trat«, t ijitr^l dne 10. marea 1808.) Tečaj X\ III roav« taka}« po trikrat II Itdn v lootlb U-danjib ob to>kl)i, ««tvtKlh In aobotah. Zjntranjo iidanja lakaja ob 8. vri zjutraj, vezeno p* ob 7. ari ra*or. — Obojno tedanjo »tane : ■a Jadecaeane . I. I.—, tavaa Aratrlje t. 1.90 M trt »MM... 3.— . e • *<*0 aa vol leta . . . 6.— t i • H TM loto ... 12.— . * .18,— Naratala« Je pladovatl aapraj aa aarailM kras prllaien« ■»rodita« s« aprav« M •ztra. foaaalftno Itovilko •« dobivaj« ▼ pro-dajalniekh tobak« v lrstu po S »v*, lira Trata pa 4 ■▼«. EDINOST Oflaai aa raftoaa pa tarifn ▼ u aaalore a debeli«! Arkaai platni'.: froator, kolikor obsofa navadnih vrt i i oalana. oatartnioa in jamo mnr , ■»Ai 0(r>aat itd. tO računajo po p<»i;'jd o Vil dopl*1 naj no poAlljajc -nlAtv aliea Caaoriaa it. iS. Vaško pi-r*a m» biti frankoraoo, ker nefraakov»n» tv j •preieraajo. Rokopiai aa a« vračajo. KsSoiaino, roklaoaaeije in oglaRa apra« jeoia upravniitvo ulica Molin* plo-oolo hšt. 3, II. nadat. Naroftniso in ogi*M jo plaAo*ati taco Trat. Odprt* reklama aijo ao proata poA'ain« m. aii k«. "F J0 mo<»", 1848-1898. Zopet nam je doiel v roke dokument od leta 1848. Ta dokaaiaDt govori f 1 a i a e j e in do-kasuje več, nego bi mogli ni, t vseh svojih član kik. Ta dokament je prava krvava irenija, ako primerjane njega vsebino i danalnjim položajem aaiim. Tema proglasa je sicer naslov : .Slovenac Istriaicom*. — Ali ta .Slovenec' nas ne ama motiti, kajti vzvšeno je nad aleberai sam, da ae je za tem „Slovencem* skrivala tedanja vlada. Mirnim srcem ia absolntno gotovostjo sme si čitatelj postaviti na meato besede „Slovenec* besedo „vlada". V to ga pooblaščujejo vsa vsebina in rasne drage okolnosti. Te je bilo takrat takole: 1. Noben Slovenec ne bi bil megel takrat delati takih obljab naroda t Istri 1 t. Akt je tiskan v .vladarski tiskar-■ i c i*, a v tej so ae v I. 1848. tiskale samo vladne stvari. 3. Izdajatelj ni nihče drogi, nego .vladarska tiskarnica" — reci vlada —, kar je po tedanjim tiskovnem zakona smela storiti le vlada. 4. Akt je bil nradno poslan od centralne tržaške vlade na župae nrade v julija 1848. Tako je sabeleženo v inpnem arhivn doli na konan Istre, kjer se je našel. Le vlsda sama je torej leta 1848 isdala nastopni proglas do Slovanov istrskih: SLOVENEC ISTRIANCOM. Benečani ali Venečani so se začeli od naioga Cesarstva obračati. Pri toma bi njim pa dobro aluiilo, da bi nam koliko le mogoče zemlje in Ijadi odtergnili, kajti bi potakem stojo moč vterdili in ' okrepčali, in našo eslabili. In k toma razpošiljajo aa vae strani sveje Ijadi. Istrije del bil je a starih časih beaečanski, zato pridejo gotovo tndi k vam takli ljadje. Alj nedajte se tem sleparom oslepiti; sladka beseda na jezika, pa kačji strup a serdcu. Neverjite njim, kaj bi k vasem dobremu bio, ako dobrovoljno poslušate te sleparske ljudi. Nije ni k vašemu dobremu; Istrija tako leži, de i —————i PODLISTEK. 53 Prednja straža. BOMAN. Poljski spisal Boleslav Prai. Poslovenil Podravski. Dete se je zjokalo. Ovčar mu je obrnil glavico na stran, govoreči: ,A vidiš, rekel sem ti, zapri oči. Noben človek, noben največi gospod, ko bi bil sam Škof, ne more gledati v soluce, ker to je božja svetilnica. Kadar je laavitala, jemlje jo Jezus vsaki dan v svoje reke, ter hodi ogledavat svoje gospodarstvo na zemlji. Po zimi, kadar pritiska mraz, hodi po najkrajši poti ter tudi dalje počiva čez noč. Zato pa ostaja po leti ob četrtih zjutraj in hodi naokrog do osme zvečer. Tako se mora todi človek gibati od jutra do večera. Toda ti lahko spil tudi po dnevu, ker bi itak mnogo ne opravila, tudi če ne bi spala. Hetal... viol...* Dospela sta v gozd. •Ali vidi", je dejal Ovčar otroku, .to je gozd, toda ne naš, marveč grajščakov. To si je knpil Poiz štiri aežnje drv, a sedaj jih pa zvoziva, dokler je pot še boljša in konji niso potrebni na polju. Kadar odrasteš, hodila boš tudi ti semkajz vam zvez s Benečani po nikakem nemore nigdar kasaiti in vam koristen biti. Jeli je to re», peglejte le sami in presodite po tem. Vi inate kamor vi na predajo vozite, kar ste si pridelali, ako ste kar sadja dobili, ste ga u Terst na senjem peljali, ake vam je olje dobro vrodilo, ste ga o Terst peljali, svoje vino ste vozili u Terst, in malo vsega toga ste prodali na drugih straneh; tako je tndi mnogo od vas pridelane soli a Terst ilo. Alj vam jo tudi morebiti znano, da vsega tega niste samo vi a Terst pripeljavali, todi ia Benetanskoga so a prijainjh časih vae to n Terst vozili, mnegoverstna sadja in zelenja so prinašali Benečani; laiko olje in vino, ki je od istri-jans oga bolše, vse te ae je od tam n Terst vozilo, In vam prodajo precej kratilo ali pomenšalo, eni so bolše svoje pridelke po vekši eeni, ko vi svoje predavati. Od kaj pa se se Benečani od našoga Cesarstvo odtergavati začeli, in se k laškim derža* vam pridružili, je vse to aači; kajti odzdaj njim je zabranjeno svoje pridelke, koker olje, vino in zelenja tako kako dozdaj a Terst in dale po na< lam eesaraton spravljati. Teratjani so se za naioga eesarja potegnili, in se ga bodo todi sploh držali, kajti dobro vidijo, kaj so ma zvestobo dužni, in kaj njim tndi v prid gre. Po takem bote vi sami svoje ojje, vine in drage pridelke o Terst in dale po naših deželah vozili. Res je, de se je dozdaj dosta vaše soli o Benetke prodajalo; alj preodarite le, zakaj se je dozdaj nekaj soli ta predavale; prodaja soli je pri nas cesarska, tedaj bio je u Benetkah prepovedano sol iz papežovih in napolskih deržavah, gde se nje z menjšimi stroški več ko u Islrii pridela, na prodajo spravljati; od kaj je pa tam svojovlada ali ra^ublika, ta postava več ne velja; terej bo iz teh dveh krajev obilno soli prišlo, in vaša sel nebo več a ceni, ker bo predraga; od česar bi se pc takem vaši saljodelavci živeli, ako bi se Istrija Lahom pridružila, in se od Terata vernila. Draga bo prihodi za istrijanske sel pri našem cesarstva; dozdaj se je morske soli po austrijanskih deželah male prodalo ; tudi pri nag be se cena solna v kratke« gotovo ponižala; kadar bo pa to, bo se z otreci po jagode. Samo ne zaidi mi predaleč ter pazi, da ti volk ne pride naproti. Tpral... stoj !...* Obstala sta pred gremado drv. Ovčarje od vezal otroka od sanij ter, ogledavši se, ga je zanesel na kap protja na prostoru, zavarovanem pred vetrom. Potem je izvlekel iz pletenice stekleničico mleka ter jo priložil najdenki k ustom. .Na, pij, naberi moči, ker tu bo nekoliko dela. Polena niso drobna in dobro se nadvigaš, predno naložiš sani. Ali nočeš Daj usta!... Naj ti slnži k zdravja. Ako boš potrebovala česa, pa zakliči*. .C*16 s takim detetem je veselejše, nego če je človek sim", je dodal sam sebi. „Poprej ni imel človek s kom spregovoriti besedice, sedaj pa se more nagovoriti na vse čase". Lotil se je nakladanja drv. .Poglfj sedaj, kako se to dela. AndrejČek bi se takoj poprijel polen, razvalil vso grm do, toda utrudil bi t-e in takoj prenehal. Ti pa vzameš po-leno z vrhi*, tako-le, potegneš jo počasi, naložiš si jo na rame in zaneseš na sani. Evo, tukaj že imaš jedno. T* k« učiniš tudi z drugim. Vzemi jo počasi vrha, pa na rame in na sani ž njim. Evo, to na gorno sol (to je sol ki njo u gorah koplajo in po tem vdelavajo) težko delalo, kajti je izkapanje in pripravljanj« moino draga reč, morska sol pa ne potrebuje tolikih stroškov, zato bo se ta bolj prodavala, posebno kadar be železna cesta do Tersta segla; in po takem bomo ie d-živHi kaj bo se po zdajnih zapnšenik solinah drngoč delati začelo. Kaj še več ? Dežela ktera vas vabi k pri-drnženju nije vasoga jezika, kajti tam se le govori talijanski ali laški, vas pa je najveći del slovenske aH ilirske besede; sko bi se vi Italijanom u roke dali, bi vam leti prišli in bi vam u školah in pisarnicah ali kancelijah vse talijanski napravili; poglejte le samo svoje primorje, vse blo je nekdaj, pred ko so si Benečani Istrijo osvojili slovensko. Clo drugači pa je vse to pri Austri ; Naš premili Cesar nam je obljubil, kaj se vsakoga ljudstva jezik ima varvati, zato prihodnič nebote več talijanskih odgovorov in odpiskov ii pisarnicah dobivali, ampak le n svojem jezika. U učio-nicah so se že dozdaj vaši otroci posebno slovenski učili, de po takom potler znajo, kar in zakaj se učijo, de znajo kakšo knjigo brati, kakšo pismo ali kar je takoga potrebno zapisati. U naŠein cesarstvu je čez 17 milion Slavjanov, to je ljudi ki naš jezik govorijo in ki se za svoj. jezik branijo, u Italii njih nije clo nič; kdo bi se tam za vaš jezik potegnil? Kaj še več? Vse naše morske ladja so se dezdaj o Benetkih delale, in s tim s« je veliko ljudi živelo; odzdaj bo se vse to na vašem primorju, najberžej u Peli delalo; keljko Itriancov bo se od toga redilo! In zadnič poglejte le, kar bo prihodnič z ribarstvom dozdaj se je veči del rib iz BeneČanskik krajev, posebno iz Chioze u Terst in dalje po Austrijanskih deželah spravljal, in vse to bo od sih mal samo le Litrijancom o del padlo. Preudarite vse to še enkrat; u Benetkih za vaše olje, vino, sol iu vse druge pridelke nije prodaje ; vse to va« le kaže u Terst, gde bote po časi vse to ša le bolj drago koker dozdaj prodavali ; ako hočete, kaj bi se vaši otroci u šole imaš dve. In tako počasi, da se človek preveč ne utrndi. Drva, pasja vera, nočejo iti same na sani, ker imajo svojo pimet ter slotijo, kaj jih čaka. Tako ima vsakdo rad svoj lastni k&t, bodisi tndi najbornejši. Sa«o takemu je vae jedno*, je dodal z vzdihljajea, .ki nikdar nima lastnega kota. Ali nmrje tukaj, ali tam, njemu je vse jedno..." Tako je govoril Ovčar, polagoma nakladaje drva. V časih j« počival nekoliko, ali, da bi se razgrel, mahal se je po boka z rokami, otrpnelimi od mraza, ali pa je e plahto pokrival otroka. Med tem je nebo zarulelo ter nastal je močan zahodni veter, prenasičen z vlago. Goid, zagngan v zimsko spanje, se je začel gibati in govoriti. Strepečale so zelene iglioe borovcev, potem vejice; na to so se zagugale steg-nene veje, dijajoče si nekaka znamenja ; naposled so se zganili vrhovi in debla dreves. Gibala so se naprej in nazaj, kakor bi se posvetovala, ali se odpravljala v pohod. Zdelo se ti je, da jim je jela že presedati večna nepremičnost in da se vsaki hip s šaaom tolpama napoti nekam, bodisi tndi na konec sveta. (Pride še). pošiljali, u kterih bi se kaj č»dncga in hasnovit-noga učili, in ako hočet«, kij bote od s«h na al a pit&raicah razumljive edgovvte iu odp.ska dobivali ; ako vam je dra.ro, kaj bi se a prihodnič muogi več ko dosdaj a Poli pri ladjak, ia dragi od ribarstva živeli ; »k« «l*dnić hučets, kaj bo se od vas po pravici reči de »te avojmu ce- sarju zvestobo skazuli, k.> si« lau uju dnžni, kaj imate storiti, kadar v*i kaksi šuutar i lažmi hoće prišuutat;, de se v roka vetže.«? Po- sodite u u pot k fsiniku, de i* avoje laskavu« luži dobi, kar ni je zaslall. Alj u j* zadosti, kaj te posamezne Šuntarje oiveraete; kaj bi bilo ako bi se Italijanka v >jeka privalil* proti vam? Naša vojska ima na laškem dovelj dela, tedaj bi vam le le malo vojSakuv ia pom«č po»lati premogi« ; torej se branite vi ia svoj prid; storite, kakor vam vaše guspodske kažvje, in vzemte ako bo treba orožje v roke za svoj lasten prid ali hasek in za svojga miloga cesarja, in se pripravite spoditi sovražnika od istrijanske zemlje. D TEKSTU 26 Lipnja 1848. Vladarska tiskaruiee. * * « Tako so sodili vladni krogi leta 1848 : o važnosti S'ovanov v Avstriji, o fjiktičaih narodnostnih odnošajih, e uarodnih pravicah, o potrebi ravnopravnosti 1 Take obljube je deUla vlada leta — 1848 !! Prijatelj, ki nam j« dopoalal ta dokument za upoiajo, nam piše zajedno, uaj bi pozvali prijatelje svoie, da se eglasiju in dokažejo, kako vlada ni držala te svečane obljub* svoje, in kak« so se — po j**ai volji vlad« — razmere razvile ravno v nasprotni smčri, nego ie bilo v gornjem doknmeatu obljubljeno — malina v obliki prisege. Ako se ve<5 Čitateljev odzove poziva naseda prijatelja, dok imo materijala za jako jako interesantno poglavje. (Na dolnji galeriji viisč, nabijanje po vratih je trajalo već rniuut, a se laj je postajalo močneje; žvižgauje ua deli«ji in zgornji skriti galeriji, predsednik je zvonil in opominjal na mir),...... Visoka zbornica! Od leta 1894 sem, odkar smo ni glasovali za Želeiuico ia za prispevek pokrajine »fto, Vi dežćlnozborska večina .... (ker je vriic na galeriji trajal neprestano dalje, se je grdilo govornika, dal ja predsednik — ker ni mogel pomiriti občinstva na galerijah — izprazniti gornjo galerija ia je pretrgal sejo, ob 7. uri 21 minut zvečer. Govorniku je rekel, naj zavrli)...... Visoka zborn ca, jaz zvrš m hitro, ker je bil moj govor že zasnovan banu ua ono, kolikor sem rekel in kolikor perečem še. (Pride še) DOPISI. Deželni zbor istrski. XIV; seja dne 23. fcbruvarja 1898, (Dalje.) Dr. Lagiuja je nadalje ral: Gospoda, oprostite, ali dolžnost do aaroda, katerega zastopamo, in pa da bodo enkrat, oda:.iaji jasni ined nami, nam nalaga, da se spommiamo nekaterih st7arij, ki stvje v neki zvezi s tem vprašanjem. Ni vfčina deželnega zboia, ni njega izvr-ievalni organ — dežalm odbor — *e niata vedla tako, da bi *e nam moglo usaditi v srce prepričanje, da h* dela tu za kerist slovanskega nareda ▼ Istri. Jal vas opominjam tu samo ua cesto iz Poreča v St. Angelo. Nekoliko let sem pobira se tam v večib davčnih občinah duklada — menda 30# na direktni davek — v to, da bi se zgradila ta cesta. Ta custa naj bi bila postelja ali ležišče bodoči železnici iz Poreča preti Kanfauaru. Ta narod je ta leta sem — ako ue vsaka hiia pa veči dei — trpel lakoto kajti teple so ga toča, suša in druge nezgode ; lanjsku leto je b;lo slabo leto, slaba letina, in z vsem tem, dasi te je u&oralo več tiso*;v ni dokladah, in da-si dela pripravljena za to: cegto, bi morala biti gotova že davao, se niso izvršila do sedaj, da, niti ne pričetki za gra dnjo te ce^te. Nočem, da bi sedaj povpraševal posebej, koliko denarja zbiaaega od teh do-klad iu koliko onega, kar ja obečal deželni odbor v imena dežele, je prejela občina poreška. Ali te dni sem čital v poreškem listu „L'Istria", da je dc-^aini odbor dne 19. janavarja 1. 1898 dovolil občini poreški 1000 gld prednjma ali anticipacije ed zaklada, določenega za gradnjo ceste Poreč-St. Angelo, (čita), ,da se poplačajo stroški za pregledanje cestnega nacrta in dragih dotičnih itroskov, da se započne z delen. GospOda 1 P« Šestih, sedmih letih smo še tam, da š«-le pregledujete načrt za jedno tako malo cento, m^sto da bi dali uarolu zaslužka, da ga vsaj enkrat zadovoljite, da ne bode večne make v teh naših krajih. Te isto bi moral omeniti glede ceste iz Motovuna na Viiojan. glede kater« sem čul, da je c. kr. vlada obljabila pomoč od 20000 gld. pod pogojem, da jej tudi dežela z jednako svoto priteče na p«moč. Čul ».»m, da je deželni glavar rekel ljudem, zanikajoči« se za to, da dobe ta deear, ko bodo dršali se stranko veČine. Iz Prag«, dne 6. marca 1898. (Izv. dop.) Dne S. m»rc* jh m V. zabavni večer češke po-drnžrre* sl>veiisk*pa planinskega drnStva. Obilna udeležba obft n«tva, Vi se je zbralo v krasni dvorani ,nmč ecke besede", je pričala, da ne zanima češka inteligenca za uradno našo domovino. Oh 8. nt i je utvoril predsednik, gosp. prof. dr. Karel Chedounsky, zabavni večer in je podelil be-edo g. Ryt-4kn, stavbenemu svetnika, ki je predaval jako zanimivo o našem Krasa. Govornik je preživel veliko časa na Slovenskem in je vzbujal v svojih poslušalcih zanimanje za naš luknjati Kras. Posebno pozorno je sledilo občinstvo opisovanju čudovite postojnske jame. Predavanja i« sledil koncertni del. Kvartet akademikov-«nk*i j*v je očaral občinstvo s6 svojim krasnim petjem. Kvartet ie pel slovenske „Pri xi• beli* (Ma«ek) .Slovenec sem* in .Lastovki", hrvatski ,Th» gdje stoji" in „Svradenje" in nekaj čeških akladeb. Pravnik Byba nam je pokazal svojo nedosežno umetnost na goslih. Nekaj čeških solo komadov je nam podal g. Prošek. Ko se je pričela svobodna zabava, smo se spomnili nagega velikana, Anton Aškerca, kateremu smo poslati štiri razglednice na podpisane od vsega občinstva. Ko se je polagoma razšlo občinstvo, nas je ostalo še kacih dvajset mladih Čehov in Slovencev, katere je navduševal sč svojim rodoljubnim govorom državni in dežeini poslanec čeških veleposestnikov, g. Jan Radimsky. Povdatjal je svojo ljubezen do nas Slovencev, katerih prijatelj je bil vedno iri nam je zaiijeval, da Slovencev ne zapusti češki narod, ne v sreči, ne v nesreči. Govor6 o slovenski univerzi, nas je pozval, da bi izrekli brzojavno svoje simpatije velikemu županu Hribarju, temu odločnemu sinu naroda slovenskega. Nam, slovenskim visokošolcem pražkim, se nam zdi prošnja in zahteva za univerzo v.Ljubljani jako ponižna in pohlevna. Ker zahtevajo naši poslanci nekako utrakvistično univerzo, nam da viuda gotovo nemško. Ali budemo potem na boljem P To se vidi v Pragi, kaj je to. Ko je bila univerza Še skupna, je bil večui ravs iu kavs mej Čehi in Nemci. In sedaj hoče nemško dijaštvo terorizirati alovan«ko Prago, ko so veudar Čehi nekoliko bolj odločni, nego mi skromni Slovenci. Kaj bodo delali Neaci še le z nami v Ljubljani 1 Slovensko spravo smo pozdravili navdušenim srcem. Ali nekaj nas jezi: da v listih še noče po* nehati drezauje v posamične osebe. S takim postopanjem se gotovo ne utrdi sprava. & a> A i ti & W © vos t ž. V TKSTU, dne 9. marca 1898. Novo ministerstvo. Da čujemo najprej, kako sodita glavni glasili slovenski o izvršivši se spremembi. •Slov. Narod" hvali energijo in talent grofa Tliuna Šteje tnu v čast, da je tndi tedaj, ko je žuel v sov.ažtvu z mladočeško stranko, mnogo storil za kalturna in gospodarska prizadevanja naroda češkega. Tolažilno znamenje je tudi to, da se gruf Thuu ne bi hotel dotakniti sedanje ■stave. Ah vprašanje je, da-Ii bode mogel izhajati, ne da bi se dotaknil ostave ? Ako bodo Nemci nadaljevali obstrukcijo, bode morda prisiljen od* praviti direktne volitve v državni zbor in povrniti tn pravico deželni« zboroa. To bi bil usoden udarec za nas. Ljubljanski list je vznemirjen so- sebno rad! tega, ker se je grof Thnn o sestavljanju novega ministerstva oziral na vse skupin« desnice, izviemii jedino »Slovansko krščanske narodno zvezo- iu da se na to poslednjo skapiuo ne jealjejo nikaki eziri tudi v pogovorih gled« novega predaedniitva. Zato poživlja .Slov. Narod* naše poslance, naj bodo previdni toliko nasproti novi vladi, kolikor nasproti — zaveznikom. Drugače sodi „Slovenec*. Tudi ta govori o dejstva, da .Slovansko krščansko narodna zveza* ni zastopana v ministerstvu. Toda .Slovenec" vidi v tem celo neko agodnost za sedanje razmere* Piše namreč: .Slovansko-krščauska narodna zveza, v kateri so naši slovenski poslanci, je prišla v pošte? o teh najnovejših kombinacijah le kakor d«l većine ter «e z desnico isjavila solidarno in tudi S novo vlado, ako bi se opirala na dosedanjo večino. Ker grof Thua ni pritrdil temu, kar kaže zastopnik nemško - liberalnega veleposestva v mi* nisterstvn, ima tudi naša zveza z desnico vred svobodne roke za svoje delovanje v državne* zboru. Namje te najbolj po godu, ker t današnj'h razmerah, ko se ima sklepati nagodba z Ogersko, biti del vladne stranke, to je tolika odgovornost, da bodo slovenski poslanci gotovo veseli, ako imajo v tem pogledu svobodne roke". Tudi poljska glasila se izražajo jako previdno 0 nadah novega miuisterstva. Jeden poljskih listo? imenuje novo vlado — vlado koalicije bres k o a 1 i r a n i h strank in priporoča Poljakom, naj si ohranijo svobodno roko nasproti temu mi* nisterstvn. Nemški listi napovedujejo že vojno grofil Tbuni. Stranke same pa se še niso izjavile defioi-tivno. Načelništvi nemške napredne stranke in nemške ljudske stranke se snideti nocoj v posvetovanja, a »Mattinu" brzojavljajo s Dunaja, da se niti nocoj ne store definitivni sklepi. Vendar prevladuj« menenje, da se nemške stranke v nadaljnji bodočnost povrnejo k taktiki obstrnkcije. Mi smo že označili svoje menenje v zadnje* izdanja; ponavljamo pa še enkrat, da nas ne plaii ni zastopnik nemških liberaloev v ministerstvu, niti nas ne plaši dejstvo, da naša „zveza" ni zastopana v ministerstvu. Ne plaši nas ni jedno ni drugo, ker si nismo domišljali niti za jeden hip, da je že prišla naša doba. Izjavili pa smo svojo zadovoljnest na izvršeni spremembi, ker smatram* isto novim dokazom, da smo se zopet pomaknili za korak dalje, na dolgi in trnjevi poti do pre-porojenja naše države. Izrekli smo tndi stoje menenje, da grof Thun more računati na podporo tudi naših poslancev za obnovljenje pogodbe s Ogersko. Tema izreka treba nekoliko pojasnila. Mi smo menili seveda podporo v prizadevanja za obnovljenje pogodbe na pravični podhgi, nikari pa, da bi hoteli svetovati poslancem, naj podpirajo vlado, da bode mogla sadovoljiti nezmernim pre-tenzijam Madjarov, oziroma skleniti pogodbo na dosedanji podlag, le da se rešljedae velike skvbi. Nadalnja vedeuje naše delegacije pa mora biti odvisno od nadalnjih dejanj. Ako sa pokaže resnično, česar se boje nekateri, da je namreč zastopnik liberalcev v ministerstvu dobit dalekosežnih garancij v zmislu nemških zahtev, ako bode gosp. Barnreitber dajal glavno ebilježje temu ministerstvu, ako se bode zahtevalo od Slovanov, d* se morajo 1 nadalje odrekati svojim ustavnim pravicam v poplačenje milostnega sodelodvanja takozvanih zmernih Nemcev na opravi države, potem ostanejo Slovencem in Hrvatoui odprta le jsdna vrata — vrata do opozicije. In čez ta prag nam "bodo morali slediti tudi Čehi, ako ne radi, pa prisiljeni po narodu, ki jih je sicsr poslal v parlament z državnopravnim programom, ki pa getovo ni mislil. na to, da bi se radi tega programa moralo ubiti veliko načelo narodne jednakopravnosti in s tem načelom ekzistenca najzvestejih zaveznikov Čehom: ne le narodna, ampak tad' politička eksistenca avstrijskega slovanstva. Od politiško toli razvitega naroda, kakoršen je češki, smemo pričakovati toliko zdravega instinkta, da ne bo dopuščal, da bi se ob njegovem sodelovanja uresničeval program sovražnika vsega slovaastva. Stališče naše more biti jedino to: ako se posreči grofa Thana, da pridobi vsaj jedea del Nemcev za misel pravice, ga bodemo blagoslovljali, ako pa bode hotel žrtvovati nas ideji nemškega nadvladj*. morimo storiti Korak dalje i« dosedanji« dokaz « pridružiti *e ncvej* : da v Avstriji ne bodi ve? možno vladati proti Slovanom ! t Milatin Garašanin. V Parizn j« u ari tamošnji rtip! m« t m k i zastopnik Srbije, Milatin Ga rala n in. Gtrašanin je kakor večkratni mi-nister obodno oplivai na novejo zgod>vine Srbije. Neprijetno je mp. it: za kom kamenje v grob, ali dohnoet spoštovanja do zgodovinske resnice zahteva, da beležim, tn, da je imel pokojni Gara-ianin na svoii ve. Cesar je priiel oaebio, da se prepriča, kak. se razvija bolezen. Zlravniui ne nadejajo, da visoka goBpa v kakih 14 d neb okreva toliko, da tiod 1 mogla odpotovati v tn lejše južne kraje. Za podrulnlco družbe sv. Cirila iu Metoda ■a Greti se je nabralo ▼ nabiralniku v gostilni g. Josip. Katalaiia v Bojanu a gld. 60 dvč. Odlikovanje odličnega Slovenca. V*eučili*ki prof -.ur v Grsi icu, gosp. dr. G r e sr o r i j Krek je imenovan Čutnim členom češke akademije znanosti in nmetn v Pragi. Papežev jubilej. Sosebno slovesno so proslavili »apetHV moilej v Lvovu. Vhh mesto je bile razsvitljeuo. A zabeleženja vredno je, da se je med razsvitljeniml poslopji odlikoval tndi tempelj napr^dn h izraelitov. Slovenski zemljevid. Jedna pola za vpisava-nje odjemalcev tega zemljevida se nahaja v kavarni „Comraercio*. Prijavljanje novorojencev. Babicam je dolž nost, rta pnglasajo novorojstva dotičnim zdravstva* nim oblastim. Stališem pa je dolžnost, da prijavijo rojstvo za vpi^i v matice. Sedaj j« izdal mestni magistrat razglas, v katerem povrtarj<>, da se te prijavo vrše jako netočno, da si mora biti znano vsakomur, da je prijava otroka velike koristi toliko v javnem, kolikor v zasebnem pogledu. Ta netočnost je magistratu v povod, da opozarja v gori omenjenem razglasu na cesarsko naredbo od 20. aprila 1854. Ta uaredba ukazuje: Novorojene je priglasiti najdalje v 40 dneh po dnevn rojstva dotični cerkveni oblasti ali cerkveni občini, ki vodi zapiske o rojstvih. Brezver-ske otroke pa je priglasiti tukajšnjemu magistratu v teku 8 dnij. V to priglasitev so obvezani legitimni očetje novorojencev. V slučaju odsotnosti teh poslednjih in o nezakonskih otrucih pa morajo storiti to zdravnik, babica ali pa ©ni, v čegar sta* no\auju je bil porod. V veakem drugem alu^aj« mora skrbeti pa mati sama, da se to zi?otii. Kdor ne ftori tega, zapade po naredbi od 30. septembra 1857 kazni od 50 gold.; v slučaju n-iztirljivo-sti pa 5 dnevnemu zaporu ter se ta vej zaprosi sodišče r a izvršbo kazni. Italijanščina in Tržafiani. S posebnim veseljem pripoveduje „Piccelo", da je v ponedeljek neki slovenski odvetnik nagovoril na sodišču neko pričo iz Trsta v slovenskem je/ikn in 'Ia ta priča ni uiaela »iovenakpga vprašanja. Kaj hotel „Pic-colo" dokazati a t-in, ui prav uaumljivo, kajti neštevilokrat se dogaja, da zagovarja Slavenec Itainana, ali obratno Italijan Slovenca v nvojem jezifcu n rta n^ umeta jeden drugega. Ali pa je hotel ,Piocolou a tem, da Lah ne ume slovenščine, moi •'« di-kttzati, da slovenščine v Trstu aploh treba ni? Re.«, v v.liki zadregi morajo bm L^hi, ako se morajo uanUnjati na take ,dokazna. Vrliko bolj poučen za tržaške razmere je slertači siucaj, ki se je zgodil takoj < s« seveda kmalu razšli. Galerija *e pa ni zbrala zast nj, marveč je priredila ovacijo aa čast Cavallottiju, podleglemu te dni v dvoboju. Cavallotti je bil v klubu onih poslancev Italije, ki so v zvezi z našo iredento. Javni ahod v Skopem aa Kraeu, katerega je sklical minolo nedeljo mnog »zaslužni gospod dr. T u m a, rtež. poslanec in odbornik, je bil vrlo dobro obiskan. Gosp. poslanec je govoril o načrtih za gospodarsko povzdigo Slovencev na Goriškem. Mnogobrojni poslušalci, ki so velikim zanimanjem sledili iavajanjem govornika, želo iskreno, da se čim prej izvedejo njegovi načrti, zlasti pa, da se zasnuje aavarovalnica za govejo živine. In s cer bi bilo svetovati, da se zasnuje za več občin akupaj. Ker le tako postane trdna v denarnem pogledn. Iz Barkovelj nam pišejo : 35 let je že minulo, kar se je ustanovil v Barkovljah pevski zbor. Bil ja to prvi zbor v okolici, ki je štel takrat 40 pevcev. Število prebivalcev naiih Barkovelj se je od takrat pomnožilo precej. Ne pa tako število pevcev. Držimo se pa vendar iu upamo v tem pogledu boljših č.sov. Naše pevsko društvo „A-rt rij a" je priredilo dud 20. febr. zopet jedno veselice. Da smo imeli več prostora, treba je bilo preuarediii prostor v našem „Narodutuu domu*, kar j" stalo precej truda in troškov. Vapored te veselice je bil lep iu različen. Ražmovi skladbi: »Ne udajnao in »Sredi vasi" peli sti se dobro. Prva je korafioica iu je lepa, navdušujoča iu melodična, — zahteva pa močan zbor z močnimi tenorji. Drnga skladba je sicer kratka, a ljubka ter tu pa tam vefi harmonična skladbica, pri kateri je treba preciznosti. Petzovi dveglaani ženski zbori s spreulje-vanje® glasovirja so ugajali občinstvu zelo. Za veliki trud, ki so ga imele pevke in gosp. pe-vovortj*, želi so zasluženo pohvalo. Pele so tako dobio, da so naeral« ponavljati. Živele pevke 1 Opaziti bi bilo tu, da kb zapazujc, ua vspevajo dandanes jako dobro mešani zbori, *ko se le dobro izvajajo. Krivo imajo torej oai, ki so protivni mešauim iborom. Domača godba, ki je nastopila takrat v prvič, storila jo povsem svojo dolžnost, namreč, vzbudila je dovolj smeha in veselja. Teh domačih mnzikan-tov je bilo 20, ki so bili opravljeui v pustni nosi. Peli i n E>odli so priproste narodne ša'j ve pesmi, kaktga Angelja Penso in 321etnega Nikolaja Marcolin, poškodoravši ju hudo na glavi. Na lice mesta pozvani zdravnik jima je obvezal rane, na kar so ju sproveli na njiju Hta-novanja. Mizar Antonn Lovrančič iz Trušk pri Pomja-nu je hotel razklati Čok. Zamahnil je tako nesrečno, da mu je spodletela sakira in ga zadela v levo nogo. Revežu je začela vretl kri iz rane. Bližnji so mu sic*r obvezali rano, ali ker se je rana hujšala in ni hotela nehati teči kri, preveli &o ga predvčerajšnjem v tržaško bolnišnico. Tatvine. V ponedeljek popoludne sta hotela ulomiti dva tatova v zapuščeno bivališče .Tul;je Križanac v Žavlah št. 3. Brata Anton in Paskual Delacu sta zapazila 'tatove ter sta jednega prijela ter ga izročila redarju, ki je pribit«! takoj. Tat je neki 20letni Ivan M., brezposelni sodar. Dietni Rudolf Brodnik in llletni Viktor Ci-kutti sta kradla posušene figa iz vreč v svobodni luki. Zapaz.il ju je stražar, ki ju je odvel na policijo. Tamkaj sta se tudi zlagala, da sta brata« Pozvali so mater Biodnikovo, katerej sta bila izročena pobalina, potem, ko jima je napravil pol. inšpektor m*lo pridigo. Take fl^e je kradel in hotel utihotapiti čez fin linijo 27Jemi težak Ribard Colognese. Toda zasačil ga je fin. stražar in ga je izročil redarju. Zapomni naj si mož, da tudi fige treba plačati, ako jih hočemo jesti I — Čez streho so prišli tatje in utonili v trgovino Štefana Moretti v ulici Sette Fontana %:aloga pohištva ^ tvrdke t Alessandro Levi Minzi i % trst # % Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov 2 lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, 2 vsakovrstnih slik, žimnis in pogrinjal. Na 2 zahtevan je ilustrovan cenik zastonj in fi-anko. ^ Naročeno blago se 2 na železniško postajo L bruTHii ceni a zasionj in iranKO. o se stavlja na parni k, ali 2P postajo, ne da bi za to ra- 2 čunil stroške 2 it. 11. Pol. inšpektor je zapazil ob 3. iri sjt-traj, da so Trata itacnne odprta in notri vse v nereda. Dal js pozvati gospodarja itacnne, aaa pa je ned tem srečno zalatil drznega tata. Viktor Sasteršič je zaspal blizo vrat avojoga stanovanja, ker ni mogel naprej, ker je bil preveč pijaa. Med tem, ko je Viktor mirno in merda todi sladko spal, prišel je neznan prijatelj in mn je od-nesel še nove čevlje, vredne 3 gld. 40. Gospodu Urbano Lenček, gostilničarja v alici Cordajuoli, je bil ukraden voziček, vreden 16 gld. To je policiji še znano. Dvajseto miniateratve v Avatrijl je sedanja ministerstvo Tbunjvo. Od leta 1848 sem so se vrstila ta ministerstva tako- le : Mibisterstvo Kolovrat od 6. aprila 1848 do 18. junija 1848. Doblhaif do 11. oktobra 1848. J5cbwarzenberg do 11. aprila 1852. Baol do 21. avgesta 1859. Jtiecbberg do 4. febrnvarija 1961. E. -H. Beiaer do 96. junija 1865, Belcredi do 7. febravsrija 1867. Beust do 27. jnnija 1867. Auersperg do 24. septembra 1868. Potočki do 4. febrnvarija 1871. Hohenwart do 30. oktobra 1871. Helzgetban do 25. novembra 1871. Auersperg do 15. februvarja 1879. Stremajrr do 12. avgasta 1879. Taaffe do 11. novembra 1893. Windisch • Gratz do 19. jnnija 1895. Kielmansegg do 29. septembra 1895. Badeni do 28. novembra 1897. Gantsch do 5. marcija 1898. Najkrajša so bila ministerstva: Kolovrat 3 mesece, 13 dni; Doblhoff 2 meseca, 93 dni; Beust 4 mesece; Hohenwart 8 mesecev 24 dni; Hols-getban 36 dni; Streuajr 6 mesecev; Kielmansegg 3 mesece, 10 dni in Gautsch 3 mesece 5 dni. Najdlje se je držal Taaffe, in sicer 14 let in 3 m. Rovi sodni pravilnik za grajanske stvari ▼ »redovnem slovenskem prevodu. (Dalje.) Kakor v drugih naših časnikih nahajamo tudi v le tem prevoda preveč zdnekanja, rekše upotrebljavanje češko-poljskega z dne namesti našega, hrvaško-srbskega, bolgarskega in rnskega od. Naši slovenivci državnih in deželnih zakonov so sicer slišali nekaj zvoniti od severa, a dozdeva se nam, da niso prav razložili tega zvonjenja. ,Z d u e* (so dcja) nam je rabiti le tedaj, kadar imamo v mislih nemški: ,v o m t a g a", italijanski: „dal g i orno-, -na pr. „zakon ed 1. maja 1896. št. 64. drž. zak. stopi v krepost v treh mesecih računaje z d n e svojega razglašenja", a tudi to bi povedali lehko še bolj po domače, a. pr. „zakon od 1. maja 1896. leta št. 64. drž. zak. stopi v krepost v treh mesecih po svejem razgla-ienji". Vsakega dragega z d n e, a da se na glavo postavimo, ne slišimo prav nikder iz ust priprostoga našapa človeka. Kdo bi na pr. koga popra-šal, da s katerega dne prebivaš za Brdom? Kdo je neki slišal kedaj, da bi mu le ta odgovoril, da prebivam za Brdom z d u e Šestnajstega kozoprska? Živa duša ni še tega slišala od priprostoga Slovena, saj bi on le vprašal svojega tovariša, da od kedaj prebivaš za Brdom in saj bi mi odgovoril le ta njegov tovariš, da prebivam za Brdom od 9. vinotoka. Od naroda, od pripro-stega naroda nčimo se slovenski, saj je njegova govorica jedino prava in jedinstveno pristna, zanesljiva in dasto-verna naša slovnica. Dvakrat deset let temu nazaj nismo še pisali uebarmeaičoega tega zdnekanja, nego pisali smo pošteni svoj starinski o d, kakor ga govori še vedno ves naš narociee m kaior govore in pišu Hrvajje, Srbi, fcolgnrji in Ra*ki. Oklenimo se tore znova domačega našega o d, pa opustimo raskavi in drenovi ta z dne, ki je problematične vrednosti in ki žali ušesa in očesa. V tem prevodu nahajamo preveč k o t k a n j a rekše upotrebljavanja conj. kot za nemški a 1 s Le ta beseda niti ne žive na Slovenskem. Vtepla se je v našo knjigo za omenjani nemški a I s, za italijaiski in q nalili in come iatotako, kakor se je vtepU prav po nepotrebnem pod obliko J.astcik k a o v hrvaški, pod obliko j a k v poljski ia Čeeki, pod obliko k a k pa v raski književni jezik. Za srečo ni ie prodrla nikder v priproeti narod in tadi nikdar ne prodre va-nj. ker je prav nič ae potrebaje in ker bo brez nje prav lehke izhajal, kakor pravi narodna pesem: ,ča do soda boijaga". (Pride ie.) Najnovejie vesti. Carigrad i. Bolgarski diplomatski apent I Markov je dobil od porte obvestile, da je kajaaa-kan v Kosaanovu odstavljen in 'U se oblasti posvetujejo o odrodbah prati policijskemu načelniku v Ueskiibn, na katerega pada velik del odgovornosti radi nastopanja policije proti Bolgarom. Sredec 9. „Agr-nr* Tel<®c:rp.fique Balgare" označuje kakor povsem neosnovane vesti o vojaških pripravah v Bolgarski. Tvgovlaak« braojavke las viatl. 3a4!»P«tt» PtoniA* aept. 9.06 9 07 Pienio* t« spomlad 1*98 12 02 do 12.03 Ove« ** »pomlad 6.51—6.58 Ki sa spomlad 8.51 a ft.lKorasa aa maj-jnni 1818 5.37 5 38. Plenica: ponudbe slabe, mlini rezervirani. Prodaja nekoliko tisoč meter škili stetov. Vreme : oblačno. Bavra. Kava Santo* geod »verug« k« mar« 36.— t« jal i 36.25 Fan»fcnrcr Baataa *ood av«raga ia mesec mare 90 tO ■ ■> maj 29.50 ia september 80.50 — december 31. -■ JUMUMjak« bo*a DrJavni dolg v papirju „ „ v srebra Avstrijska reata v alatu „ „ * krc*>«0» Kreditne akcij* . . . London tO Lat. , . Napoleoni ..... ?0 mark lito 0*li. lir 9. maroM dane* . . . 10245 . . . 10235 . . . 1513 — ... 102 70 963 15 120 30 9.63 11.78 . . . 48.15 .■(*■? S. včeraj | 102.45 102.40 123 — 102.60 369.78 180.28 9.627, 11.78 48.1» ■pirltua alnapla oompoaltaa ALGOFON jediao sredstvo proti zobobolu, revmatlč. glavobolu, mlgresl itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazzi granite TRST. Paziti n& ponarejanje Mladenič) posestnik večega premoženja v nekem glavnem trgu na Qnrišk°m z gost In» m menico, iš:e pridne, varčno pospodtnio, četndi odov", x gotovino 3000 gld. — Rosne ponudbe pod ,Ž^aitevu n« uprav-ništvo tfea Inta. Hotel Volpioh % A Nleolt, V j,pri črnem orlu* (Aquilanera)? 2 Via 8. Spiridione, Corse, Via S. V najbolj v središču A popolnoma »a novo opravljen. A J KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM.? v v pritličju .Restavracija Pilaen" 5 A od F. V o 1 p i eha. * L><><><><>4><><><><><><><* $ $ ) Prilika ta praznike in novo leto. Velika zaloga zim> skih ogrinjal (žjalov) r vseh barvah po gld. 3.60 in fld. 1.20 Zbirka fržtanja v raznih risanjih od 20, 30 in 87 nvč. Možko srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz p 1 i s a za gospe po 65. 75 nvč. in več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 < ZAVOD za uniformiranje in ciilna krojač ni ca FRANA JIRAS ulica Caaermu it. 9 priporoča se za napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poltena. Zaloga vseh vrat za uniforme po originalnih tovarniških cenah. !!! Nečuveno !!! 3/tT 190 krasnih predmetov za samo gld. 1.0O nč. 1 krasno pozlačena ura i. 3 letno garancijo, 1 fino brušeuo toiletno z-Tcalo v toku, 1 krasni čep za smotke, l notes vezan v angleško platno, 1 elegantna ovratnica za gospode, igla iz zlata doubla s kamenom 1 garnitura gumb /.a zapestnico, 1 n n za srajce, 1 zelo koristna pisalna garnitura, 1 fino dišeče toiletno milo. 1 elegantna verižica z lepim privezkom. 72 Jako dobrih peres v originalnem omotu, 60 pol finega pupirju za pisma. 50 finih zavitkov. Teh 190 krasnih predmetov razpošilja za samo gld. 1.90 nč. eksportna hiia švicarskih ur na debelo i. Wanderer Krakove, Stradom it. I. Kar ne ugaja, vzame se tekom 8 dni nazaj. ifV Ilustrovan oenik gratis in franoo. ^ Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 € -v Priliku ca nrunili. in nnvn l.tn VJiVn ..I... -i_ > Išče se cvetličar, kateri bi dopoailjal neki veliki avstrijski tvi 'ki od meseca aprila do zvrietka avgusta plssčnika (Hmphf-as) samo barve rosa in tudi m^c nlitfcte drngih evKhc. Pnontbe pod ,W. K. 1083* na Rudolfa M o« se, Dunaj § $$$$$$$$$$$ && STzaloba POHIŠTVA in ogledal i <3> Rafaela Italia <$> <3> Via Matcanton it. I. «£> <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <3> »prejemnice, zininic in peresnic, ogledal in releznih blaganj. po cenah, da se ni bat^rv kenkarence. z> v v v? w v? Josipa Natzonik & Karola Aite Via S. Catterlna St. 5 ^iSr^i^ Via S. Catterina st 5 vabi gg. kole.-arje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; uioileli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok ae jamči. Fspravijenja v tej stioki izvršujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna pet za nikiliranje. Sloveča vina iz Tisa v zalogi vin Via S. Lazzaro št. 4. Opolo iz belo sladko Kakor tudi Visa po fino „ 34 novč. liter, 36 „ „ n 40 najfinejša vina. Prosto na dom od 5 lit. Peter Benussi v r> desertna naprej, iz Visa. lOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti o»ebe Ts^kepi -i.jnu v vsakem kr«ju gotovo in pošteno, brnz kn iiala in rizika & razptičavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod ua^l v« ui Ludwifl Oisterreicher Hil Dent^ lir-aa^M 8 v n-idi.»pešti. IYAN SCH1NDLER Dunaj, III Erdbei*gmtr. it. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko-hrvatskem jeziku z vefi kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. (k nižje Mor drugo! Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastni k. Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. konzorcij Uhta^.Edino-f . 'zdavateli vo -orm : Fr.-^ii Hodnik. — Tiska« !';tt« v Trstu.