79
Mnogovrstne novice,
* Prve dni t. in. je bilo velikansko delo predora skozi St. Gothard v Svajci dovršeno. S tem pred orom (tunelom) je na najkrajši poti zvezana Italija preko Svajce z Nemčijo. Na švajcarski strani je uhod v ta tunel pri Goschenen-u in izhod v Airolu na Laškem, kjer je uhod iz Laškega skozi tunel v Svajco. Preko-povanje se je pričelo leta 1872., in je biio prve dni t. m., tedaj za eno leto popre), kakor se je bilo sprva mislilo, končano. Za ta predor, ki je dolg 14.920 me-trovJje je upotrebljavalo sila veliko mašin in ljudi. Ta cela dolga pot se prepelje sedaj v 2 urah.    Da je bilo
dokončano delo z velikimi svečanostmi obhajano, raz* ume se samo po sebi. Avstriji ta nova pot ni na dobiček, kajti velik del kupčije med jugom in severom je šel do sedaj čez Brenner na Tirolskem; zdaj pa je mogoče, da si bo kupčija raje pot skozi St. Grothard izbrala. Svajcarji se nove kupčijske poti vesele, ker mislijo, da jim bo od te kupčijske ceste zmerom nekaj dobička odpadlo. Ta nova železnica pa utegne tudi Svajci nevarna biti, ker ob kaki vojski lahko^Prusi tudi vojake skozi St. Gothard v Italijo vozijo in S vaj ca na svojih lastnih tleh ne bo smela nič govoriti. — Zanimivo je, se ozreti na pot, ki je dosedaj peljala čez goro St. Gothard. Ta gora zavzema prostor 5 štir-jaških milj in ima mnogo visocih ^vrhuncev, katerih eden je visok nad 13.000 čevljev. Čez to goro je peljala dosedaj cesta iz švicarskega kantona Uri v Tessin na Laško. V poznejem času so to cesto zel6 popravili tako, da je bila na nekaterih krajih 18 čevljev široka. Na visočini 6650 čevljev je bila gostilnica, blizo nje pa slavnoznani hospic kapucinov, katerega pa od leta 1799. ni več. Samostanci so imeli v tem hospicu pse posebnega plemena, ki so pod imenom bernhardinskih psov sloveli kot za posebno izurjene rešitelje ljudi, ki so v velikem snegu na tej gori obtičali in na pomoč klicaje niso mogli naprej , dokler jim ti močni psi niso prišli na pomoč.
*   Statistika sol. — Nemčija ima 42 milijonov stanovnikov, 60.000 šol, 6 milijonov dijakov, tedaj na eno šolo pride 100 dijakov, od šolskih stroškov pa na vsako glavo stanovnikov 1 gold. 48 kr. — Angleška ima 34 milijonov stanovnikov, 58.000 šol, 3 milijone dijakov, tedaj na eno šolo pride 52 dijakov, od šolskih stroškov pa na vsako glavo 93 kraje. — Avstro-Ogerska ima 37 milijonov stanovnikov, 30.000 šol, 3 milijone dijakov, na eno šolo pride 104 dijakov, od šolskih stroškov na vsako glavo 84 kraje. — Francoska ima 37 milijonov stanovnikov, 71.000 šol, 4 milijone dijakov, na eno šolo pride 66 dijakov, od šolskih stroškov na vsako glavo 74 kraje. — Španija ima 17 milijonov stanovnikov, 20.000 šol, 1 milijon dijakov, na eno šolo pride 56 dijakov, od šolskih stroškov na vsako glavo 70 kraje. — Italija ima 28 milijonov stanovnikov/ 47.000 šol, 2 milijona dijakov, na eno šolo pride 40 dijakov, od šolskih stroškov pride na vsako glavo 42 kraje. — Rusija ima 74 milijonov stanovnikov, 32.000 šol, 1 milijon dijakov, na eno šolo pride 36 dijakov, od šolskih stroškov pride na vsako glavo stanovnikov 14 kraje.
*   Nemški pravopis so začeli nekateri jezikoslovci prenarejati, kakor smo uže omenili. V Nemčiji obstoji uže dalje časa „Ferein fiir fereinfachte rechtšreibung", sedaj se je pa tako društvo ustanovilo tudi na Dunaji. Nemški sch hočejo zamenjati s slovanskim s, ch s h; velike pismenke rabijo samo v početku stavka. Še cel6 kulturonosni Nemci se hočejo nekako ravnati po našem pravopisu! Naj zapišemo nekoliko vrstic novega nemškega pravopisa po društvenem nasvetu:
„Di heršende deutše šreibung bedarf, vi alle sah-kundigen vissen, auf das dringendste einer griindlihen reform", ker rektor dr. Frikke pravi: „Die fereinfahte šreibung fereinfaht zugleih den šulunteriht".