Poštnina plačana v gotovini. Štev. 38.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik 1.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroika eeeta S. Uprava i Maribor, Koroška ms ta L Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po msHb. — Uaja vsako soboto sjutr^
Marksisti napoveda|e|o svoto smrt
V	»proletarskem raju« v sovjetski Rusiji streljajo in zapirajo tako zvano Lje-ninovo gardo kar na debelo. Poročali smo že, da niso pomagale in spravile Stalina k pameti brzojavne prošnje združenih evropskih marksističnih veličin. K usmrtitvam v Moskvi se je tudi oglasil avstrijski socialistični general Oto Bauer in napisal dolg članek, katerega je ponatisnila tudi »Delavska politika«. Članek je dolga kolobocija, v katerem veliki marksist ne ve, kako bi opral Stalina zaradi njegove »demokratičnosti« in »svobode«. Nas zanima ta članek v toliko, ko sam Oto Bauer v nejm jadikuje, češ, kaj bo pa sedaj? Velika nesreča bo prišla nad nas! Ljudje nas zapuščajo, ker sprevide-vajo, kdo in kakšni smo. Tega je pa kriv samo ta presneti Stalin, ki je tako bedast in gre streljat Ljeninove tovariše in prve komuniste! — Pa naj Oto Bauer po »Delavski politiki« sam govori:
»Ali se zavedajo v Moskvi, kako je vplival izid tega procesa na one meščanske in kmečke mase, ki naj sodelujejo v vseh državah, povezane s proletarskimi strankami, v boju proti fašizmu in vojni? Kako zelo je ojačil stališče nasprotnikov enotne in ljudske fronte!
Ali v Moskvi res ne poznajo zapadno evropske mentalitete in se ne zavedajo, s kakšnim strahom je ta proces napolnil vso tisto evropsko inteligenco, ki je bila najsprejemljivejša za ideje porajajočega se socializma.
Nova ustava Sovjetske Rusije pomeni prvi veliki korak v pravcu demokracije. Toda ali more biti govora o demokraciji, ako se vsako opozicijsko stremljenje in kritiko preganja in tako kruto zatre?
Moskva je s svojo politiko v Franciji, v Španiji, s sklepi VII. kongresa kominter-ne, z osnutkom nove ustave moralno pridobila. Ali se v Moskvi ne zavedajo, da ta proces resno ogroža vse te pridobitve? Ali more biti Moskvi to vseeno, v trenutku, ko se fašizem oborožuje proti Sovjetski Rusiji in skuša s svojo propagando proti njej nahujskati vse razredne instinkte posedujočih slojev.
Fašizem se trudi prikazati »boljševizem« in vsako socialistično delavsko gibanje kot tolpo zločincev. Ali' ni naravnost blazno, fašizmu pomagati s sodbo, ki v svoji utemeljitvi ugotavlja: »Da, možje, ki so pod Leninom organizirali oktober-sko revolucijo, izvojevali zmago v meščanski vojni, utemeljili sovjetsko državo so tolpa zločincev!«
Nihče ne more ceniti zgodovinske zasluge sovjetov, hitre industrializacije in kolektivizacije gospodarstva pod Stalinovim vodstvom, bolj kot jo cenim jaz. Prepričan sem, da bodo vsi ti veliki uspehi na polju socialističnega gospodarstva, ako se posrečijo, od presodnega značaja za socializem na vsem svetu. Baš .zato se tudi zavedam, da mora proletarijat braniti Rusijo proti vsakemu napadu njenih sovražnikov. Ta zavest je prodrla danes že globoko v proletarijat, za kar gre zasluga predvsem francoskim in španskim delavcem. Prav zato pa moram z grozo ugotoviti, kako zelo so nas ta proces in te usmrtitve potisnile na tej poti nazaj. To, kar se je v Moskvi zgodilo, je več kot napaka ali zločin: to je strašna nesreča za socializem vsega sveta brez razlike strank in smeri.«
Mislim, da Oto Bauer dobro pozna razpoloženje delavstva do komunizma in strah evropske inteligence, ki je škilila v Rusijo. Pa ja tudi njega ni strah pred tem »rajem«? Zato pričakujemo od »Delavske politike«, da bo v bodoče posvetila malo več pažnje državi, v kateri se »vsako opozicijsko stremljenje in kritiko preganja in tako kruto zatre.« Svetujemo ji, naj za nekaj časa pusti pri miru našo demokracijo, ker to bodo čuvali že drugi, resnejši, rešuje pa naj rajši rusko, ker ji bodo ruski delavci in inteligentje zelo hvaležni za trud.
Ponatisnili smo besede vodje avstrijskih marksistov Oto Bauerja zato, da zvedo naši čitatelji, da niso brez podlage
Vlada za delavstvo.
Minister za socijalno politiko Cvetkovič je imel v Kragujevcu shod delavskega odseka JRZ, na katerem je prikazal delo vlade za socijalno osiguranje našega delavstva. G. minister je izvajal:
Zakonodaja si je lepo zasnovala določbe, ki naj zaščitijo delavstvo, toda tisti, ki jim je poverjeno, da izvršijo organizacijo tega dela, niso bili kos delavskim problemom, temveč so se bavili s politiko raznih intemacijonal ter niso izpolnili glavnega cilja ter so vzrok, da so vse te ustanove doživele popoln polom. Če pogledamo uredbo o zavarovanju delavcev, če pogledamo njihovo ureditev, boste videli, da so te ustanove birokratske. Uradi za zavarovanje delavcev imajo več ko 100 milijonov dinarjev od delavskih mezd. Prav tako so borze dela in delavske zbornice ustanove, kamor nosijo delavci težke milijone. Ali so te ustanove, kjer danes vodijo in gospodarijo takoimenovani voditelji, pokazale učinkovite uspehe? V teh delavskih ustanovah se je ustvarjala besna oligarhija, ki ima pred očmi samo svojo korist. Hočemo napraviti konec takim razmeram.
Nekateri ljudje govore: Dajte nam svobodo, ne moremo se organizirati. Takim zmerom odgovarjamo: Kdaj je bila v tej
državi zadnjih pet ali šest let dovoljena stavka? Kdaj je bilo dovoljeno, da se delavci bore za svoje gospodarske pravice? Nikoli! Vzemimo n. pr. zadnjo stavko gradbenih delavcev v Belgradu. Uspeli so zboljšati si mezde za 50 do 60 odstotkov. Prav tako je bilo z drugimi stavkami. Zmerom sem bil na strani upravičenih delavskih želja in sem vse storil, kar je bilo v moji moči, da pridejo delavci do izpolnitve svojih upravičenih želja. Kralj, vlada si prizadeva, da ustreže upravičenim delavskim zahtevam. Posebno dela za ureditev velikih vprašanj, kakor vprašanja minimalnih mezd in vprašanja o sprejetju uredbe o splošnem zavarovanju delavstva za onemoglost, starost in smrt.
V	naši državi je dosedaj vladala strašna eksploatacija. Sklenili smo, da to preprečimo, in sicer z izdajo uredbe, ki bode v kratkem izšla. Ta uredba bo definitivno uredila vprašanje minimalnih mezd na temelju osemurnega delavnika, tako da bodo delavci mogli bolje živeti.
Prav tako pripravljamo uredbo o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti. Imam pooblastilo v finančnem zakonu, da to izvedem še v tem letu. Po zaslugi kraljevske vlade bode to vprašanje kmalu odstavljeno z dnevnega reda.
Posvetovanja MZ.
Bratislavska konferenca Male antante, ki se je zaključila pretekli pondeljek, je močno odmevala po svetu. Posvetovanja so podala viden dokaz, da je ostala vez med tremi državami, ki tvorijo to zvezo, trdna kljub vsem glasovom, ki so se zadnje čase čuli po inozemskem časopisju. Izkazalo se je, da so bile to samo intrige, s katerimi so si prizadevali nasprotniki Male zveze, skaliti razmerje med zavezniškimi državami. Uradni komunike, ki je bil izdan ob zaključku posvetovanj, jasno naglaša, da so ostale smernice zunanje politike zavezniških držav iste in da bodo vse tri države tudi v bodoče vodile politiko v dosedanjem svojem pravcu, ki se očituje predvsem v zavezništvu s Francijo, v zvestobi do načel Društva narodov, zlasti pa v prizadevanju, da ohranijo v vsakem evropskem sporu strogo nepri-
stranost in z vsemi silami delajo za mir. Najvažnejši uspeh sedanjega zasedanja pa lezi na gospodarskem področju. Po prizadevanju našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stoja-dinoviča so tvorila najvažnejši del pregovorov predvsem vprašanja gospodarskega značaja. Vse tri države so se odločile, da sodelujejo kar najtesneje tudi na gospodarskem polju. Prvi uspeh medsebojnega gospodarskega podpiranja je dogovor med Romunijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen pred bratislavsko konferenco ob priliki obiska dr. Stojadinoviča v Romuniji. Romunija, ki ima neizčrpne vrelce petroleja, je prepustila naši državi v eksploatacijo nekatera izdatna petrolejska polja, naša država pa bo zalagala romunsko industrijo z bakrom. Tako si bosta obe zavezniški državi medsebojno pomagali, kar bo obema v korist.
Klartfe v Španiji se nadaljuje.
Čete gen. Molle so zavzele S. Sebastian in se pripravljajo zdaj na oblego glavnega mesta baskiške province Bilbao. San Sebastian se je podal skoraj brez boja, ker je zavladala neenotnost med baskiškimi nacijonalisti in anarhisti. Slednji so hoteli tudi San Sebastian pred predajo popolnoma uničiti in zažgati, kakor so napravili to z Irunom. Baski pa so se temu zločinskemu divjaštvu uprli ter so začeli streljati na svoje zaveznike anarhiste. Pred begom iz San Sebastiana so anarhisti pomorili ranjence in bolnike v bolnišnicah, postrelili nekaj sto uglednih meščanov, so
popolnoma izropali vse trgovine in zasebna stanovanja, potem pa pobrali in odvedli s seboj kakih 800 talcev, po večini žen in deklet. Te so zaprli v Bilbao-u. — Uporniške čete so mesto Bilbao že obsedle. V mestu primanjkuje živeža, izbruhnil je tudi legar. Med anarhisti in Baski je zopet izbruhnil spor, ker streljajo anarhisti ugledne osebnosti kar trumoma. Na ostalih bojiščih španski nacijonalisti neprestano napredujejo. Obroč okrog Madrida se čimdalje bolj stiska in komunistična vlada se že bavi z mislijo, da se pre-Beli iz glavnega mesta Španije na katalonsko ozemlje.
Sovjeti rovarijo v Avstriji.
Avstrijske oblasti so prišle na sled gibanju, ki stremi za tem, da bi se Avstrija znova zrevolucijonirala. Dokazalo se je, da podpira to gibanje Moskva. Zaupniki komunistične stranke so začeli na zelo spreten način, ne da bi pokazali svojo rdečo barvo, agitirati med malimi kmeti, obrtniki in trgovci ter so netili nezadovoljstvo, da bi tako ustvarili razpoloženje
proti režimu. Zaupniki so skušali potegniti v to gibanje pred vsem levo krilo krščansko-socijalne stranke, obenem so se pa trudili, da bi si pridobili zaupanje le-gitimistov. Iz vseh teh skupin naj bi se zvarila nekaka »ljudska fronta«. Pravočasno odkritje teh nakan je preprečilo zvijačne načrte, ki bi imeli v nemirni Avstriji gotovo kak uspeh.
naše ugotovitve o skorajšnjem koncu »socializma vsega sveta brez razlike strank in smeri«, ker to ugotavlja tudi sama
marksistična veličina! To potrjuje tudi zmrznitev maribor. marksistične »Volks-stimme«.
Lačen (taborišča) smrti f soviefshi nosili.
Delo novih cest.
Pokrajina od Petrograda ob finski meji do Severnega ledenega morja se imenuje Korelija. Tu je mnogo jezer in močvirij.
V	teh strašnih krajih so delali ujetniki belomorski prekop, kjer je prišlo ob življenje nad 100.000 ljudi, in tu še zdaj delajo nove ceste. Kisslev Gromov piše, da je pri delu neke 300 km dolge ceste umrlo čez 24.000 ujetnikov. Ujetniki stoje celo poletje v blatu, delajo po 15 do 16 ur dnevno, pri delu jih mučijo muhe in komarji. In če se kateri ujetnik kaj pregreši, ga zverinski čekisti nagega privežejo k drevesu ali kolu. Kmalu je na njem polno žuželk, ki ga pikajo in mu pijejo kri. Revež kriči vsled bolečin in marsikateri omedli, če ima nadzornik-čekist še kaj človeškega čuta, ga da z vodo politi, mnogi se pa niti ne zmenijo za ubogo žrtev.
Prehrana ujetnikov.
Ujetniki dobivajo dnevno kg črnega kruha, zjutraj kašo in zvečer proseno juho. V juhi se kuha vsaki drugi dan nekaj smrdljivih rib, vobla imenovane. Včasih dobe tudi krompir, a vedno zmrzel in na pol kuhan. Na vsak drugi dan dobe ujetniki po 100 gramov konjskega mesa, večinoma od poginjenih živali. Kaša je zabeljena z oljem od solnčnic; na vsakega ujetnika prideta dva grama. Vsak prejme mesečno tudi 400 gramov sladkorja. To je vse. Iz zalog za ujetnike pa še kradejo razni nadzorniki-čekisti za svoje osebe, da ujetniki niti tega ne dobijo, kar je predpisano.
Obleka ujetnikov.
Ujetniki imajo svojo obleko in svoje perilo. Ko svojo strgajo, da obleko uprava, a le tistim, ki delajo v gozdih in svoje delo zvesto opravljajo. V vsakem taborišču je poseben oddelek »neoblečenih«, ki imajo le spodnjo obleko. Dne 1. maja 1930 je bilo v vseh taboriščih 14.875 »neoblečenih«. Kaj storiti? Bode li uprava taborišč te brezplačno krmila? A uprava si je znala naglo pomagati. Prišlo je povelje: »Neoblečeni« naj dobe obleko onih, ki pridejo iz gozdov. Zdaj so pa postali ti za en dan »neoblečeni«. In tako gre naprej.
Bolezni v taboriščih.
Ker imajo ujetniki slabo ali celo nobene obleke, jih pozimi mnogo zmrzne ali vsaj ozebe. V hudi zimi 1930 jih je samo v Kolovicki-Komandirovki 850 tako ozeblo, da niso bili več zmožni za delo. Navadno puste nesrečneže tam ležati, kjer so ,in tam tudi umrjejo. Teh 850 so prepeljali na postajo Kandalakša. Tam so jim vkljub 30 stopinjam mraza obleko vzeli in so jo dali »neoblečenim«. Na pol nage in na pol zmrnjene so tam naložili na sani pokrite s senom. Ko so jih s sani pobrali, je bilo že mnogo mrtvih. Druge so prinesli v mrzle barake in so jih položili na gole deske. Zdravil ni bilo, obvez tudi ne. Zakaj li? Saj so bili pohabljenci in pohabljencev sovjetska oblast ne potrebuje. Umrli so eden za drugim, skozi led so naredili luknje in so jih po noči v morje pometali. Uradno so pa razglasili, da so umrli vsled zastrupljenja krvi. Druge bolezni, ki med ujetniki razsajajo, so nočna slepota, skorbut in krč. Strašno je videti škorbutne bolnike. Odprte rane imajo na rokah in nogah in zobje jim izpadajo. V taboriščih ozdravi le malo bolnikov, največ jih umrje kot muhe o prvem mrazu. Ko revež umrje, ga odnesejo in vržejo v veliko jamo. Takih jam je na tisoče na celem severu. Za vse »slučaje« jih izkopljejo že jeseni.
Krikušniki.
»Krikrušnik« je ječa. Razven palice je to najbolj navadna kazen v vseh taboriščih smrti. »Krikušnik« je pri vsaki ko-mandirovki t. j. v vsakem kraju, kjer več delavcev skupno dela. »Krikušnik« pride od besede krik, kričati, ker tisti, ki so tu zaprti, vedno kričijo in sicer po zimi vsled mraza, po leti vsled muh in komarjev, ki
jih pikajo. Kaznjenci v »krikušniku« so poleti in pozimi nagi. »Krikušnik« je zbit iz lat kot pri nas kako stranišče, le da so late za dva prsta ena od druge oddaljene. A v zadnjem času se čekistom zdi škoda lesa in lat. Zato skopljejo v zemljo tri metre globoko jamo, na dno dajo nekaj slame, pokrijejo z desko in »krikušnik« je gotov.
Zakaj denejo ujetnika v »krikušnik«? Za vsako malenkost. Če ne pozdravi, če prav ne pozdravi čekista, če zjutraj ali zvečer pri nastopu ne stoji ravno, če se pritoži na višje mesto, če naročenega de-
la ni izvršil itd. Avgusta 1. 1930 so poljski komunisti Ostrovski, Hatkovič, Ni-kulski in Mladozinovski bežali iz severnih taborišč na Finsko. Prej so pa prišli iz »kapitalističnega pekla« v »domovino proletarcev«. Boljševiki so jih poslali les sekat na sever. Toda to delo jim ni ugajalo, od tu so zopet zbežali v »kapitalistični pekel«. Na Finskem so pravili, kako kriči in prosi nag ujetnik v trdi zimi v »krikušniku«, da bi ga izpustili. A zverinski oekist odgovarja: Molči, šakal, zmrzni, naj te vrag vzame! Potem bo en šakal manj ...
Politične vesti.
Slovenski tabor JRZ za Dolenjsko. Zadnjo nedeljo 13. sept. se je vršil za Dolenjsko veličastno obiskan tabor JRZ v Novem mestu. Na taboru je bilo 10.000 Dolenjcev, ki so prisegli zvestobo Sloveniji in njenemu voditelju dr. A. Korošcu. Glavni govornik je bil minister dr. M. Krek, ki je poudarjal gospodarsko delo sedajne vlade. Glede razmerja med nami in Slovenci je rekel, da hodimo mi Slovenci radi tega v Belgrad, da od tam branimo slovenske koristi. V Belgradu se bo odločilo, koliko samouprave in samostojnosti bo imela posamezna dežela in tam se bo rešilo tudi hrvatsko vprašanje. Hrvati pa pravijo narobe: Ostali bomo doma toliko časa, da nam bo hrvatsko vprašanje zrelo in rešeno padlo v naročje. Zato tudi nam očitajo, da smo najprej ostali doma, potem pa smo šli v Belgrad. Pri tem pa smo se ravnali po preprostem receptu slovenskega kmeta: Če so zunaj nalivi, toča, viharji, takrat sedi za pečjo, ko pa minejo, gre ven. Kadar je v Belgradu grdo in hudo vreme, da pravi zastopniki ljudstva ne morejo nič opraviti, ostanemo doma, kadar pa se da kaj napraviti, moramo hiteti tja. Drugi govornik g. dr. Fran Kulovec, glavni banovinski tajnik JRZ, je napovedal, da bodo 25. oktobra po vsej Sloveniji občinske volitve, pri katerih bo naše ljudstvo izpričalo svojo slovensko zavest in zvestobo. Posebno burno odobravanje je žel g. govornik, ko je poudarjal, da mi Slovenci nismo in ne bomo odstopili od svojega programa in zahtevamo popolno samoupravo. Govorili so še Fran Smodej, tajnik glavnega odbora JRZ in še en govornik.
Svetozar Pribičevič umrl. V starosti 61 let je umrl 16. sept. v noči v sanatoriju Podoly pri Pragi znani jugoslovanski na-cijonalist in politik g. Svetozar Pribičevič. Rajni je igral v naši državi po prevratu in nekaj let po ujedinjenju važno politično vlogo kot član bivše demokratske stranke. Bil je parkrat minister in sicer za prosveto in za notranje zadeve. Zastopal je idejo narodnega ter državnega edinstva, katerega je hotel uvesti s pomočjo jugoslovanskega fašizma, ki je še vsem v spominu pod imenom rajne »Orjune«. Nekaj let je živel v prognan-stvu na Francoskem. Bolehal je dalje časa na pljučah. Koncem avgusta letos se je bolezen poslabšala. Iskal je pomoči v imenovanem sanatoriju, kjer je pa podlegel kljub skrbni zdravniški negi pljučnemu eksodatu.
Občinske volitve na Hrvaškem. V nedeljo so se vršile občinske volitve v 40 občinah savske banovine. V vseh občinah je postavila svoje liste samo Mačkova stranka, ki je dobila tudi vse mandate. Volilna udeležba je bila presenetljivo majhna ter je ponekod znašala samo 20 odstotkov vo-lilcev.
Bivši predsednik grške republike umrl.
V	nekem dunajskem sanatoriju je preminul 16. septembra v 79. letu starosti bivši predsednik grške republike Zaimis.
Most med Romunijo in Jugoslavijo se bo zgradil preko Donave pri Kladovem. Stroške za zgradbo mostu bodo nosile Romunija in Jugoslavija vsaka na polovico.
Tekma v oboroževanju se nadaljuje po vsej Evropi. Italija je odobrila zopet velikanske kredite za obnovo svojega letalstva ter za izpopolnitev v tehničnem oboroževanju. Anglija nadaljuje vstrajno in brez hrupa svojo oboroževalno politiko, Francija je nedavno odobrila štirimilijar-dni kredit za nabavo novega orožja in za izpopolnitev letalstva, o Nemčiji je znano, da je že oborožena do zob, prav tako so pokazale zadnje vojaške vaje sovjetske vojske, da so Rusi silno pripravljeni za vojno, sedaj pa je prevzela oboroževalna mrzlica še ostale države. Obisk poljskega vrhovnega vojaškega poveljnika Rvdz-Smiglyja v Parizu je imel predvsem namen, da dobi posojilo za oborožitev Polj-
Krajevne šolske odbore prosimo, da svo ja naročila za šolske potrebščine pošljejo na naslov: Tiskarna šv. Cirila v Maribor ali v Ptuj.
ske in je v resnici dobil tudi več milijard frankov, Angleži so dali Turkom in Grkom posojila, da si nabavijo še več in še modernejšega orožja. Ves svet je prevzela neka oboroževalna bolezen ter ga žene v strašno in negotovo bodočnost!
Locamske konference ne bo. Za 15. oktober je bila sklicana konferenca vseh držav, ki so podpisale takozvano locamsko pogodbo, s katero so se uredili odnošaji med Francijo in Belgijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Na tej konferenci naj bi se zopet skušalo urediti z novim sporazumom napeto razmerje na zapadu. Ta konferenca pa se ne bo mogla vršiti, ker je Nemčija svojo udeležbo odpovedala.
Nemčija proti Židom in boljševikom. — Nemška narodno-socijalistična stranka je imela zopet svoj vsakoletni kongres v mestu Niirnberg. Nad 1000 posebnih vlakov je pripeljalo na kongres nad pol milijona udeležencev. Na kongresu so govorili Hitler in ostali prvaki stranke. Predvsem sta odmevala govora Hitlerja in Gobbelsa, ki sta bila oba naperjena proti židovstvu in boljševizmu. Židovstvo skuša na dva načina zagospodovati svetu: s pomočjo kapitalizma in boljševizma. Nemčija se bo borila proti židovstvu in boljševizmu do iztrebljenja.
Nevarni časi v Franciji. Za Francijo se bližajo težki časi. Komunisti vedno bolj izzivajo in nič več ne prikrivajo, da hočejo povzročiti državljansko vojno, da bi se v krvavi vihri polastili državne oblasti na sličen način, kakor poskušajo izvesti to na španskem. Stavkovno gibanje se širi neprestano, dasi so delavci dosegli vse, kar so zahtevali. Kljub temu nočejo izprazniti tovarn, ker so nahujskani od komunističnih agitatorjev, ki so državo kar preplavili. Delavstvo, ki hoče mirno iti na delo, so komunistični tovariši napadli ter ga s silo pregnali iz tovarn. Komunisti so si priredili v številnih krajih velika skladišča orožja, ki ga hranijo^ za slučaj revolucije. Ni čuda, če so začele zapuščati Bluma, ki je priklical vso to nesrečo nad bogato Francijo, sedaj meščanske levičarske stranke, ki so pri volitvah s komunisti in socijalisti sestavile takozvano »ljudsko fronto«. Tudi socija-liste je začela z Blumom na čelu boleti glava zaradi slabe komunistične tovarši-je, in sedaj razmišljajo, kako bi se komunistov iznebili. Odločno besedo je sedaj izrekel tudi francoski generalni štab, ki v svojem poluradnem glasilu naravnost zahteva, da mora Blum zaradi interesov Francije odstopiti, da ne bo pognaJ države v krvavo bratomorno vojno, ki bi bila za Francijo usodna nesreča.
študentje! Tud! vašim domačim bo prav, ako boste povedali, da kupujete tani, kjer je za vas najugodneje, to je v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
narjem. Vse te priprave zadajajo največ skrbi Italiji.
Angleško delavstvo ne mara »ljudske fronte«. Angleške strokovne delavske organizacije, ki so najmočnejša delavska organizirana skupina na svetu, so na svojem zadnjem zborovanju odločno zavrnile ponudbo komunistov, da bi šle z njimi v skupno »ljudsko fronto«. Kaj porečejo na to slovenski socijalisti, ki pri nas tako zagovarjajo »slovensko ljudsko fronto«?!
Vodja francoskih komunistov v Moskvi.
Silno pozornost je vzbudilo potovanje voditelja francoskih komunistov Thoreza v Moskvo. Thorez je odkrito priznal, da gre v Moskvo po navodila zaradi nadaljne politike francoske komunistične stranke.
Spor med Norveško in Rusijo je nastal zaradi tega, ker je Rusija zahtevala, da mora Norveška izgnati Trockega. Norve-
Trgovci, kupujte šolske potrebščine za domače šole pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju!
ška vlada pa je odgovorila negativno in zaradi tega ji ruski sovjeti groze s pre-kinjenjem diplomatskih odnošajev.
Upori kmetov v Rusiji. Izredno slaba žetev je povzročila letos po vsej Rusiji gospodarsko stisko. Ker so najbolj prizadeti kmetje, je naravno, da se povsod pripravljajo upori zoper komisarje, ki prihajajo plenit žito v imenu države. Upori kmetov se širijo okrog Volge in v Sibiriji. Kmetje žito skrivajo, obenem pa so začeli sabotirati delo ter nočejo več obdelovati državnih posestev, na katerih morajo naravnost tlačaniti. Proti upornikom mora nastopati vojska in kmete streljajo kar v masah, cele vasi pa požigajo.
Domače vesti.
Zarota proti albanskemu kralju je bila odkrita. Prišli so ji na sled v Romuniji, kjer se je osnovala družba albanskih be-guncev-teroristov z namenom, da organizirajo atentat na albanskega kralja. Romunske oblasti so glavne organizatorje aretirale in zaprle.
Anglija se utrjuje na Sredozemskem morju. Potovanje angleškega kralja po Jadranskem morju, njegov obisk v Grčiji in Turčiji ni bil zgolj oddih, temveč ima izreden političen pomen. S kraljem je potoval tudi angleški vojni minister in skoraj istočasno je inspiciral angleška sredozemska vojaška oporišča mornariški minister. Pregovori, ki so se vršili v Grčiji in Turčiji, in živahna aktivnost v diplomatskih odnošajih med obema državama, kažejo, da je Anglija skovala novo zvezo v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer leži za njo tako važen Sueški prekop. Angleži gledajo za tem, da bi si pridobili predvsem Turčijo in Grčijo, da bi tako oslabili premoč Italije. Turčiji so dali veliko posojilo, s katerim bo utrdila Dardanele, na novo oborožila svojo vojsko in pomnožila letalstvo; Grčija pa bo obnovila svojo mornarico z angleškim de-
700 letnico obstoja križniške župnije Velika Nedelja so slavili s cerkvenimi svečanostmi in ob ogromni udeležbi ljudstva tri dni: 6., 7. in 8. septembra. Pomenljivega in prisrčnega jubileja sta se udeležila oba slovenska škofa, veliki mojster križniškega reda, redovna ter svetna duhovščina ter poleg ljudskih množic velikone-deljske in sosednih župnij še tudi zastopniki oblasti.
Dva ponesrečenca prepeljana v mariborsko bolnico. V Razvanju pri Mariboru je padel z drevesa in se je težje na znotraj poškodoval 14 letni železničarjev sin Ivan Ledinek. — V Morju pri Framu so podirali drevje. Enemu delavcu se je zmuznila iz roke sekira in je hudo zadela v desno nogo tesarja Franca Koren.
Stariši, ki dajete denar za šolske potrebščine, opozorite svoje otroke, da kupujejo v Tiskarni sv. Cirila!
Podlegel poškodbam. Zadnjo soboto se je peljal iz Maribora na dom v Duplek posestnik Pavel Dvoršak, ki je bil vinjen. Ko se je pripeljal mimo posestnika Koprivnika, ki je bil do pred kratkem še orožnik, ga je pričel zmerjati, ker je imel Koprivnik z njim opravka radi tatvine. Kreg je čul Koprivnikov hlapec Herman Vohak in je prišel z dvorišča. Kakor hitro je zagledal Dvoršak Vohaka, ki je izdal njegovo krajo, se je lotil tudi njega z jezikom. Hlapec je vrgel Dvoršaku kamen v hrbet in ga je ohladil s kolom po glavi in hrbtu. Dvoršak je skočil z voza, radi vinjenosti je padel in kolo mu je šlo preko glave. S počeno lobanjo so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam v nedeljo 13. t. m. v noči.
10.000	Din vreden vlomilski plen. V Barjem dolu v občini Rošpoh pri Mariboru so odnesli nočni vlomilci iz trgovine Franca Rudi 2000 Din gotovega denarja in precej raznega blaga. Skupna škoda je cenjena na 10.000 Din.
S hudimi poškodbami na hrbtu in glavi je bil oddan v mariborsko bolnico zidarski delavec Ignac Jezernik iz Slov. Bistrice. Jezernik je padel pri novi stavbi na Radvanjski cesti pri Mariboru z odra.
Smrtna nesreča pri pleskanja strešnih žlebov.
V	Mariboru na hiši v Marijini ulici štev. 10 je pleskal strešne žlebe 21 letni Ozvald Mlinarič, kleparski pomočnik pri mojstru Andreju Somraku. Ker ni bil privezan, je zgubil radi nagibanja pri delu ravnotežje in je padel 22 m globoko. S čisto zdrobljenimi udi ga je sicer naložil rešilni oddelek, vendar je umrl med prepe-ljavo v bolnico.
Umrl vsled padca z motornega kolesa. Poročali smo, kako je padel z motornega kolesa pri Ptuju 46 letni trgovec Martin Vrabl. Prepeljali so ga v nezavestnem stanju v ptujsko bolnico, kjer je bila vsa zdravniška pomoč zastonj. Vrabl je umrl na posledicah padca.
S prebito lobanjo prepeljan v bolnico. Franc Komar, 24 letni delavec iz Zgor. Kaple pri Sv. Duhu ob severni meji, je dobil v noči od neznanca s !|planko po glavi. tako močan udarec, da so ga spravili v mariborsko bolnico s prebito lobanjo.
Vlomilci na delu. V Svečini ob severni meji je dobil nezaželjen obisk posestnik Janez švin-ger. Vlomilci so mu odnesli 800 Din, precej obleke, perila in raznih drugih predmetov. —. V Makolah pri Poljčanah so ukradli iz viničarije posestnika Jožefa Babšek 501 vina.
Izredno starost 100 let je dočakala v Središču ob Dravi Terezija Čurin, rojena Kolarič v Vodrancih pri Sv. Bolfenku na Kogu. 100 letna ženska je še precej čila in rada vzbuja stare spomine, ko je od doma peš nosila na trg v Ptuj in Varaždin. N
Transmisija zdrobila mlinarju nogo. V mariborsko bolnico so pripeljali 571etnega mlinarja Rudolfa Loppert z Ribnice na Pohorju. Loppert je zašel z nogo v transmisijo, ki mu jo je zdrobila.
Dva uboja pred sodniki. Mariborsko sodišče je sodilo 15. sept. dva ubijalca. Letos 26. julija ja zaklal v pijanosti in pretepu 26 letni delavec Friderik Lešnik iz Kamnice pri Mariboru delavca Janeza Brunčiča. Lešnik je bil obsojen na 4 leta težke ječe. — 201etni hlapec Alojzij Režonja iz žibercev je ob priliki nabora 25. julija sunil z nožem v prsa posestniškega sina Henrika Zemljiča. Zabodeni je podlegel izkrvavitvi. Ubijalec je bil obsojen na 3 leta strogega zapora.
Vlomilci odnesli za 3000 Din blaga. Nočni vlomilci so obiskali trgovino Starašina pri Maj-špergu in so zginili z blagom, ki je vredno 3000 dinarjev.
Ustrelila se je v Vukovskem Vrhu v Slov. goricah 30 letna posestnica Marija Bezjak.
Konj zlomil z udarcem posestniku nogo. V ptujsko bolnico so pripeljali 44 letnega posestnika Ivana Gomilšeka iz Gomile. Konj ga je udaril tako nesrečno s kopitom, da mu je zlomil desno nogo.
Starorimski vodovod, ki je segal od današnjega »zlatega studenca« v Framu in je šel v ravni črti do Hajdine, kjer je stal rimski Ptuj, so odkrili zadnje dni. Vodovod je obstojal iz ka-
nala, ki je bil 60 cm širok, globok pa 45 cm. Ob vsaki strani kanala je bil 45 cm debel zid.
Učiteljevo stanovanje okradeno. Pri Mariji Snežni so neznanci odnesli iz stanovanja učitelja Friderika Majcena vso posteljnino v času, ko se je mudil g. učitelj v šoli.
Otrok zidarja utonil v potoku. V Crensovclh v Prekmurju se je zplazil v odsotnosti staršev do bližnjega potoka in je padel vanj ter utonil 16 mesečni sinček Stefana Sarjaša, zidarskega pomočnika. V potoku je bilo komaj 30 cm vode.
Neprevidnost — plačal z življenjem. Karol Komperšek iz Zitnič v občini Jurjevski dol v Slov. goricah je kot tesar marsikaj popravljal pri posestniku Jožefu Režonji. Hotel je v hlevu popraviti jasli, za katere je bil privezan hud bik. Gospodar je tesarja svaril pred živaljo in mu je naročal, naj ne gre poprej na delo, dokler bik ne bo premeščen na drug prostor. Komperšek pa se je lotil jasel kljub svarilu in razljuteni bik ga je tako pritisnil, da mu je počil želodec in je čez 7 ur umrl.
Smrten obračun med pijanim zetom ln starim tastom. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je zgodil krvav zločin, ki je zbudil med tamošnjim dobrim prebivalstvom ogorčenje. Jakob Ferk, posestnik in oče petih otrok je zvečer v vinjenem stanju in v prepiru ubil svojega 83 letnega tasta Janeza Kramberger. Zločinec se je sam javil orožnikom z izgovorom, da ni mogel več prenašati prepirov, ki so bili med njim in tastom na dnevnem redu.
Radi neozdravljive pljučne bolezni je skočila v Muro pri Radgoni in je utonila 18 letna služkinja Elizabeta štefanec, doma iz okolice Gornje Radgone in uslužbena v gradu Rotenturm.
Vol se je splašil in pod voz je padel 68 letni Matija Kocjan iz Gornjega Jakobskega dola v Slov. goricah. Zlomil si je nogo in štiri rebra.
V	meglo zavit umor. Orožniki so našli v Sotini v Prekmurju ob madžarski meji pred kakimi 14 dnevi umorjenega delavca Antona Bička. Najbrž je postal smrtna žrtev tihotapcev, ki so ga imeli pomotoma za graničarja. Umorjeni zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
Krog skrivnostne smrti prvotno neznane ženske. Neznanec je pripeljal v ptujsko bolnico žensko. Niso je sprejeli, ker je že bila mrtva in jo je nato oddal v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Mrtvo so raztelesili in zdravnik je našel v želodcu arzenik. Javili so se sorodniki rajne in izjavili, da gre za Marijo Novak, posestnico iz Tršetincev v občini Koračice v Slov. goricah, ki se je sama zastrupila.
Rudar smrtno ponesrečil. V premogovniku v Libojah pri Celju so našli v jami mrtvega rudarja Franca Buzil. Najbrž je prišel v 3tik z električno napeljavo.
Obsojen na 15 let radi uboja. Iz ljubosumnosti je ustrelil 28. julija zvečer na Križanvrhu v občini Sv. Peter pod Sv. gorami 231etni posestniški sin Alojz Polak 171etno Kristino Polak. Ubijalec je bil v Celju 16. septembra obsojen na 15 let ječe.
Otrok se opekel po celem telesu. K pastirjem, ki so kurili na paši, je prišel štiriletni delavčev sinček Stanko Plaskan iz Latkove vasi pri št. Pavlu pri Preboldu. Fantek je padel pri igranju v ogenj, vnela se mu je obleka in s hudimi opeklinami po celem telesu so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam.
Potepuha se splazila v hišo skozi okno. V Ko-tredežu v Zagorju ob Savi so bili pri posestniku Jožefu Pircu domači zaposleni na polju. Priklatila sta se dva mlada potepuha, ki sta se splazila skozi okno v hišo, kjer sta vse preobrnila in odneača 500 Din. Pirčev sosed je opazil nezaželjen obisk in je poklical pomoč. Pirčevi so se odpravili na zasledovanje vlomilca, ki sta pa bila toliko drzna, da sta odpodila zasledovalce s streli. Uzmoviča zasledujejo orožniki.
Od hriba se odtrgala skala. V Dolnji Straži na Dolenjskem se je odtrgala od hriba Srebrnik kakih 6000 kg težka skala in se je zvalila 500 m daleč. Podrla je drevje, ki ji je bilo na poti in en kozolec.
Vsled odloma skale smrtna nesreča delavea. Te dni so zaključili pri jezu na Kokri pri Kranju popravljalna dela. Pri razstavljevanju nasipnega materijala se je nenadoma utrgala skala, ki je zajela 28 letnega delavca Lojzeta Rejca iz Strahinja pri Naklem. Skala je pritisnila Rejca k steni. Pritisk mu je malodane odlomil eno nogo v kolku in ga je hudo poškodoval na znotraj. Ponesrečenega so koj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrl.
Večji in manjši požari. V Tomačevem v ljubljanski okolici je uničil podtaknjen ogenj znano Jerkovo kopališče s 70 kabinami, ki je bilo zgrajeno pred 2 letoma. — V Spodnjih Račah je zgorelo posestnici Pavli Kmetič na hiši ostrešje ter znaša škoda 10.000 Din. — Dne 14. t. m. kmalu po polnoči je nastal ogenj v trgovini Ferda Jagriča v Selnici ob Dravi. Uničenega je blaga za 100.000 Din. — V predmestju Kamnika pri »Grogu« na Grabnu je zadnjo nedeljo uničil ogenj veliko gospodarsko poslopje. Oteli so samo živino. — Hiša je zgorela pod Sv. Primožem v vasi Prapretno na Gorenjskem posestniku Starovesniku. Zgorela je vsa oprava, obleka in živež. Pred dvema letoma mu je zgorelo gospodarsko poslopje, še prej pa koča na Mali planini. — V Leskovcu pri Pragerskem je po-
gorelo posestniku Blažu Pivko gospodarsko poslopje z raznimi pritiklinami in je škode za
100.000	Din. V isti vasi je uničil ogenj 20.000 Din vredno gospodarsko poslopje posestniku St. Pogorevcu. — V Bistrici na Pohorju je upepelil ogenj hišo in gospodarsko poslopje posestniku Francu Mašat. Zgorela so živila, krma, hišna oprema ter obleka. Požarna škoda, katero je najbrž povzročil slab dimnik, znaša 60.000 Din.
ffod kladivo!
Zopet eden, ki komaj čaka, da bi še rešil komunističnega raja. Vodja avstrijskih marksistov Oto Bauer piše k usmrtitvam v Moskvi tudi tole: »Bolj kot vse drugo, me je v tem procesu pretreslo zadržanje moža, ki sem ga dobro poznal in visoko cenil. Poznal sem Rakovskega še ko je stal na čelu rumunske socialne demokracije, njegovo hrabro zadržanje med svetovno vojno in njegove zasluge v meščanski vojni. Kot trockist preganjan, se je upiral dalje in vztrajal mnogo bolj možato, kot ostali njegovi tovariši. V teku procesa pa je v »Pravdi« objavil članek, ki začenja s slavospevom na Stalina in nadaljuje z nepoposnim grdenjem obtožencev in Trockega. Ali Rakovski veruje v krivdo ustreljenih? Ali pa je vse to pisal iz strahu in proti svojemu prepričanju oklevetal svoje nekdanje najožje prijatelje? Uganka za uganko!« — Za nas pa ni uganka, ker smo trdno prepričani, da je Rakovski pisal članek v moskovski »Pravdi« samo »iz strahu in proti svojemu prepričanju«. Prav tako smo pa tudi trdno prepričani, da bi se Rakovski rad čimpreje zopet znašel v Rumuniji, kjer mu ne bi bilo treba pisati raznih slavospevov iz strahu pred kroglo. Da, da, obljubljena dežela Rusija, iz katere bi marsikdo zbežal — če bi le mogel...
Ali vodijo Španijo komunisti ali ne? »Delavska politika« se silno huduje nad vsemi, ki pravijo, da vodijo Španijo komunisti in pravi, da to ni res in da je to samo natolcevanje. Da Španijo resnično vodijo komunisti, dokažemo »Delavski politiki« — in tudi drugim, ki tega še ne verujejo — ž njenim pisanjem. V ponatisu članka Otona Bauerja se čita tudi sledeče: »Moskva je s svojo politiko v Franciji in Španiji moralno pridobila ... Baš zato se tudi zavedam (Oto Bauer namreč in z njim vsi marksisti z »Delavsko politiko« vred), da mora proletarijat braniti Rusijo proti vsakemu napadu njenih sovražnikov. Ta zavest je prodrla danes že globoko v proletarijat, za kar gre zasluga predvsem francoskim in španskim delavcem.« Evo vam, gospodje! Sami priznavate, da se španski delavci bojujejo za Rusijo, ki je s svojo politiko v Španiji dobila tudi vaše simpatije! To vaše priznanje je zelo dragoceno in nas samo veseli, da ste se končno le razgalili! Zavedate se ,da so dnevi marksizma šteti, zato se hoče ohraniti s silo s tem, da hujska delavstvo h krvoprelitju in nasil-stvu. Taka je torej politika Moskve, za
Svoji k svojim ne sme biti samo prazna beseda! Zato kupujte v Tiskarni sv. Cirila.
katero lomijo združeni marksisti svoja kopja. Vendar se, gospodje socialisti, zelo motite, če mislite, da vam bo delavstvo povsod sledilo in se dalo pobijati, da bi nekaj gospodov prišlo na stolčke! Bo pač račun brez krčmarja.
»Ljudska fronta« je komunistična tvorba in za komunizem. Marksist Oto Bauer in »Delavska politika« pišeta, da ima Rusija svoje prste v Španiji in Franciji ter da se španski in francoski delavec bojujeta za Rusijo. Prav v teh dveh deželah je tudi početek »ljudskih front«. Sedaj je »Delavska politika« vendar enkrat priznala, da so »ljudske fronte« komunistične! Ugotovimo to, da bo konec slepomišenja z »ljudsko fronto«!
Ali bo konec tudi »krščanskega« socializma? Oto Bauer pravi, da je streljanje v Moskvi »strašna nesreča za socializem vsega sveta brez razlike strank in smeri.« Pa menda ja ne misli s »socializmom brez razlike smeri« tudi »krščanskega« socializma? Upamo, da bodo »krščanski« socialisti ugotovili, da nimajo z Otonom Bauerjem in s streljanjem v Moskvi — nikake zveze...
Vodja jugoslovanskih socialistov bogat lesni trgovec. Predsednik bivše soc. demolcr. stranke in generalni tajnik Delavske zbornice v Belgra-du, g. dr. Živko Topalovič, Je sklenil pogodbo za nakup velikih gozdnih kompleksov, v katerih bo začel sekati še to jesen. Samo pri Majevici bo podrl okoli 3000 klafter gozda.
Zelezjnčapiba
Zakaj pa povišanje stanarine v Železniških hišah? Iz krogov železničarjev nam sporočajo, da je železniška uprava zvišala stanarino v železničarski koloniji za 60%. Kaj pomeni to zvišanje, se železničarjem ni objasnilo. Da pa je to zopet zelo hud udarec za nje, je jasno, prav posebno sedaj na jesen, ko nastopi toliko potreb in reveži itak nimajo denarja za najnujnejše življenje. Otroci morajo v šolo, kurjava se mora kupiti, razsvetljave se več porabi, kje naj vzame železničar še denar za povišano stanarino ? Povrhu pa mora še sam popravljati stanovanjske hiše in stanovanja, ki so v slabem stanju, dasiravno bi morala vse to vršiti železniška uprava. Imejte vendar uvidevnost z ubogim železničarjem!
Silen naval v šolo železniške delavnice. Letos se je otvorila pri mariborskih železniških delavnicah strokovna obrtna šola, v katero je bilo sprejetih 40 učencev, šola bo trajala 4 leta in bodo imeli vajenci po zaključku pomočniški izpit, obenem pa možnost, da pridejo v poklice, za katere se zahteva pri železnici mala matura.
V	to šolo je bil silovit naval ter je bilo vloženih nad 300 prošenj. Med prosilci so bili večinoma železničarski sinovi, med sprejetimi pa so pripadniki vseh stanov. Mislimo, da bi se moralo tukaj ozirati v prvi vrsti na železničarje, saj ti reveži zaradi silno slabih prejemkov itak ne morejo svojih otrok spraviti do boljšega kruha. S pomočjo te šole pa bi se vsaj nekaterim lahko nudila pomoč, da svoje otroke primemo izobrazijo.
ODPADLE SO POSLEDNJE OVIRE ZA PRIČETEK POGAJANJ!
Od kralj, banske uprave smo sprejeli: Sporočeno je že, da se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva
niso mogla pričeti, ker so delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki stavkali na nezakonit način. Na poziv gospoda bana so tekstilni delavci povsod v banovini izpraznili tovarne razven v Kranju in Škofji Loki, kjer so tovarniški objekti ostali zasedeni tudi dalje. Da bi se zaščitilo razsodno in disciplinirano delavstvo, ki je v pretežni večini, in da bi se pogajanja mogla početi čimprej, je žan-darmerija, kombinirana s policijsko stražo iz Ljubljane 15. t. m. med 4. in 6. uro izpraznila vse tekst, tovarne v Kranju: delavstvo se oboroženi sili ni zoperstavljalo. Tekstilni delavci v Škofji Loki, ki so tvomiške objekte imeli zasedene iz solidarnosti s kranjskimi tekstilnimi delavci, so po dogodku v Kranju tovarne izpraznili. Potemtakem so dani vsi pogoji za takojšnji pričetek pogajanj. Izdan je poziv podjetnikom in delavcem, da pošljejo zastopnike.
Dne 16. t. m. so se sestali zastopniki tekstilne industrije in člani Osrednjega tarifnega odbora tekstilnega delavstva. Industrijci so delavcem izročili predlog kolektivne pogodbe z izjavo, da predloga ne smatrajo za končnoveljavnega. Po želji zastopnikov delavstva so se začela pogajanja v Ljubljani 17. t. m. popoldne. Predlog kolektivne pogodbe je po svoji vsebini zadel pri delavskih zastopnikih na povoljen odmev.
100 delavk zapušča ljubljansko tobačno tovarno. Skromna, a lepa je bila slavnost dne 31. avgusta t. 1. v tobačni tovarni, ko se je delavstvo poslavljalo od svojih sodelavk, katere gredo v zasluženi pokoj. Dolgo se je moralo delavstvo boriti, da si je izvojevalo pokojnino, kar je končno doseglo s pomočjo Zveze združenih delavcev in s pomočjo naših gg. ministrov dr. Korošca in dr. Kreka, za kar se jim delavstvo najlepše zahvaljuje. Ob treh popoldne se je zbralo delavstvo v oddelkih, ki so bili okrašeni z zelenjem in cvetjem, ter povabilo g. ravnatelja, podravnatelja in šefe oddelkov, da se udeleže skromne slovesnosti. Slavnost je začel g. ravnatelj Edvin Jilli, ki je z lepim nagovorom postavil stare delavke, ki gredo po zvestem delu v zasluženi pokoj, mlajši generaciji za lep vzgled, da bi tudi one tako zvesto in pošteno služile domovini, kakor so stare delavke. 2eleč, da bi upokojenke dolgo časa uživale zasluženo pokojnino zdrave in vesele, v kar jim Bog pomagaj, je zaključil g. ravnatelj svoj govor. V imenu uradništva se je poslovil od upokojenk g. inšpektor Golob Franc, a za delavstvo pa gdč. Smončič. Dejala je: »Danes se poslovimo med seboj po mnogih trudapolnih letih zvestega in poštenega službovanja, napora in trpljenja.
V	prvi vrsti Vam želimo 9e veliko zdravih ter veselih dni, da bi jih veselo še na pozna leta uživale. Oziram se na čase nazaj. Bile ste Se mlade, komaj 14 let stare, sedaj Je minulo že pol stoletja. Doba zgodovine, ko Je še dr. Krek prihajal. Danes smo se zbrale k slovesu. Veliko naših sotrpink je že med tem časom umrlo. Bog jim daj večni mir in pokoj! V spomin so vam časi skupne borbe zo pošteno delo. Poglejte, drage tovarišice, ničesar se niste ustrašile, vse ste voljno prestale z zaupanjem v božjo pomoč. Ponosne bodite, ter se z veseljem ozrite na pretekle čase, lahko se ponašajo mlajše delavke na vas. Prišla so leta, ter z veseljem prepuščate mesta mlajšim. V spomin vam bodo marsikateri lepi dnevi veselja, vaše lepo petje, vaš zdravi humor ter naše skupno razumevanje in tolažba v časih nesreč in žalosti. Z marsikatero se ne bomo več videli. Apeliramo na vas, ki ste tukaj združeni, da se poslovimo in ločimo naj-prisrčneje ter v najboljšem spominu na vse pretekle čase. Ostane naj ljubezen med nami. Na vaše zdravje kličem še enkrat vsem skupaj: Bog vas živi še mnoga leta in vam daj zdravje, srečo in vse, kar vam srce želi! Bog z vami!« Na koncu slavnosti so se vse upokojenke slikale z g. ravnateljem in podravnateljem. S temi delavkami odhaja iz tobačne tovarne stara gar-
da, ki je pod dr. Krekom pred 50 leti prva za-počela krščansko delavsko organizacijo.
Jesenice. Javno zborovanje JSZ. V nedeljo 13. t. m. dopoldne se je vršilo v Krekovem domu javno zborovanje JSZ Na zborovanju je refe-riral dr. Andrej Gosar o vprašanju Jesenice-Zonica; Joško Rozman, strokovni tajnik iz Ljubljane, pa o dosedanjem medstrokovnem delu JSZ. K besedi so se še prijavili: marksist Kralj z Javornika, dr. Aleš Stanovnik in dr. Štempihar, oba z Jesenic. Udeležba je bila precejšnja. — Dr. Gosar je na svojstven način na splošno zelo temeljito obdelal vprašanje Jesenice-Zeni-ca, v podrobnosti pa se ni spuščal, ker je to vprašanje preveč zavito v tajinstveno meglo, če hočemo govoriti o smotreni gospodarski politiki, mora ta zajeti vse gospodarske panoge. Tak gospodarski načrt ne sme biti tajen. Javnost mora imeti kritiko o njem, potem ga šele odobri tisti, ki je zato pristojen. Imamo celo vrsto takih vprašanj kot Zenica, ki ima vse mogoče olajšave, rudnik bakra v Boru, kjer je tuji kapital dobil že 18krat povrnjeno glavnico z dividendami, rudnik aluminija v Dalmaciji, kjer se javnost upravičeno pritožuje radi prenizkih prevoznih tarif, naročilo železniškega materijala za 400 miljonov dinarjev za 7 let naprej, ko bi to blago povečini lahko izdelali doma itd. Vse to skriva resne nevarnosti za naša domača podjetja. Ker v politiki ne bomo imeli odločujoče besede, moramo tem več pažnje posvetiti krušnemu vprašanju. Na merodajna mesta moramo postavljati le prvovrstne sile. Naša moč ni v številu, pač pa v kvaliteti. — Tajnik Rozman je govoril o dosedanjem medstrokovnem delu JSZ. Poudaril je potrebo enotnosti vsega delavstva, kadar gre za krušna vprašanja. V svojih izvajanjih je bil skoro da prekratek. Povedal ni, da je krščansko delavstvo v takih momentih vedno hotelo in zahtevalo enotnost vsega delavstva! Povedal ni, da v najtežjih letih 1931 in 1932, ko je bilo vse delavstvo izprto, framazonski socijalisti te enotnosti niso hoteli! še več! Zastopnik krščanskega delavstva sam, je bil v letu 1932 naravnost izgnan od razprav, izgnan po framazonskem socijallstičnem diktatorju, ki se danes sonči v gnezdu JNS. Takrat ti ljudje enotnosti niso hoteli. A danes? Po enotnosti kriče vsepovsod, ker jim je Moskva tako naročila! Marsikdo jim res nasede. Enotnost delavstva je, kadar gre za krušna vprašanja, neobhodno potrebna, framazonskim socija-listom pa so krščansko delavstvo ne bo pustilo komandirati! — K Rozmanovem referatu se je oglasil dr. Stanovnik, nato pa še dr. Štempihar. Oba sta povdarjala enotnost delavstva, dr. Stanovnik je prišel z Vodnikovo pesmijo »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava«, dr. Štempihar pa je končal z zadnjimi verzi iste pesmi in rekel: »Delavci, vi ste kos delovnega kolektiva na Jesenicah. Ostanite to, sicer vas čaka palca beraška in strgan rokav. — Ali ne diši vse to po slovenski ljudski fronti? Ta ljudska fronta pripravlja svojo listo za občinske volitve na Jesenicah.
9Qed
ovapisi
Minister dr. Miha Krek pred slovenskimi delavci. V nedeljo popoldne se je vršil shod pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Na shodu, katerega se je udeležilo po večini delavsko ljudstvo, je nastopil kot glavni govornik minister dr. M. Krek, katerega so delavci navdušeno pozdravljali. Saj poznajo vsi našega ministra kot človeka, ki je sam izšel iz delavske družine, ki sam najboljše ve, kaj teži našega delavca ter se na svojem mestu neprestano trudi, da bi olajšal slovenskemu delavcu njegovo bedno življenje. Med drugim je g. minister izjavil: »Delavstvu je
Vse za vse šole bomo kupovali v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Maribora in v Ptuju!
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	37
— Oprostite, gospod Muzard. Videl sem avto neke dame, ki me čaka.
Odšel je in se ustavil pri krasnem črnem avtomobilu, ki je iz njega stopila elegantna dama. Muzard je spoznal v njej slavno plesalko Butterfly, ki je izkazovala svojo naklonjenost samo milijarderjem. Bila je elegantna blodinka. Na sebi je imela dolg plašč iz belega žameta. Okrog vratu in v ušesih so se ji svetljikali diamanti. Po sijaju ni zaostajala za kako kraljico. Ljudje so se ustavljali in jo občudovali, ona pa je ponosno korakala med množico ko kaka boginja. Loche je stopil k njej in ji je poljubil roko, ki mu jo je milostno prožila. Plesalka se mu je sladko nasmehnila. Nato sta se oba vsedla v avto in se odpeljala. Muzard je doumel, da v tem leži razlog Lochejevega propada.
V	tem trenutku je zaslišal za hrbtom znan ženski glas:
— Gospod Muzard! Gospod Muzard!
Okrenil se je in zagledal Nineto Casquard. Dekle je začelo naglo govoričiti:
— Veseli me, da sem vas našla, ker bi vas rada prosila ze neko uslugo. Za Deziderija sem našla sijajno službo! Dobil bi tristo frankov mesečne plače, a dela ne bi imel skoraj nič. Rekla sem mu, naj se odpove sedanji službi, a on noče in noče. Prosila sem ga in jokala, on pa me je nagnal. Prosim vas, pregovorite ga vi! Vas bo gotovo ubogal.
Muzard se je nasmehnil. Obraz se mu je zjasnil. Vest, ki jo je slišal, ga je privedla do spoznanja, da 86 je Deziderij res spremenil. Ko je Nineta utihnila, Je dejal:
— Nineta, veš, kaj ti svetujem? Brigaj se za svoje zadeve, Deziderija pa pusti pri miru. Boljše službe, kakor jo ima pri župniku Naimu, nikjer ne najdeš zanj. — Z Bogom!
Nineta je našobila ustnice in užaljeno odšla. Muzardu si ni upala ugovarjati.
XVI.
Ivan Soleme je hlastno odprl vrata ženine obla-čilnice. Snel je klobuk in ga vrgel v kot, torbo pa je treščil na toaletno mizico.
Bil je bled in se je tresel.
Ivanka je začudeno strmela vanj, a še preden je mogla vprašati, kaj se je zgodilo, je obupno dejal:
— Tovarna je zaprta!
— Kaj ? — je z grozo v očeh vprašala žena in je prebledela.
— Da, tovarna je zaprta in obkoljena s četo redarjev. Sodna komisija preglejuje knjige. Štam-biljke so že odnesli.
— Kaj pa je z Lochejem? — je vprašala Ivanka. — Je že aretiran?
— Ne! — je odkimal mož.
Ivanka je vstala. Stopila je k možu in ga molče gledala.
— Uboga Ivanka! — je vzdihnil on. — Propad nama preti.
Ivanka je videla moževo bol, a ni imela zanj niti ene tolažilne besede.
Dolgo sta molčala. Ivanka je prva spregovorila. Trdo je dejala:
— Prvo, kar bo treba storiti, je to, da previdno obvestiš teto baronico. Ona izgubi mnogo denarja in nama nikdar ne bo odpustila tega, da sva jo vmešala v to stvar.
— Naj dela, kar hoče! — je ravnotako trdo odvrnil Ivan. — Naj me črta iz oporoke. Utrujen sem
in preobremenjen z neugodnostmi, tako da ne morem prevzeti tega mučnega posla.
Zena se je jedko nasmehnila in rekla:
— Čestitam ti k tvojemu junaštvu! Najprej si naju sunil v prepad in ko bi naj obisk pri teti mogel rešiti druge nesreče, se ti opravičuješ z utrujenostjo. Lep mož si! Ali nimaš nič sočutja z menoj, da o ljubezni niti ne govorim?
Ivan je sklonil glavo. 2enine besede so bile zanj neusmiljeni udarci.
— Dobro! Grem! — je dejal polglasno.
Pobral je klobuk s tal in brez slovesa šel iz sobe. Srce mu je močno utripalo.
Ivanka je ravnodušno zrla za možem. Za hip se ji je sicer zasmilil, a strah pred prihodnostjo je v kali zadušil čut usmiljenja.
Soleme je spotoma razmišljal o tem, kako bi teto najlažje potolažil. Zdelo se mu je, da bo najbolje, če ji bo dopovedoval, da bo tovarna nadaljevala z obratom in ker je tovarna najmočnejša opora banke Fidelije, se ni treba bati propada.
Ko je prestopil prag tetinega stanovanja, mu je začelo srce močno utripati. Teto je našel v njeni delovni sobi. V naslonjaču je sedela in dremala.
— Dober dan, ljuba tetka! — je pozdravil s tresočim se glasom.
Teta je spoznala nečakov glas. Okrenila se je z naglico, ki ji je človek pri njeni debelosti ne bi pripisoval in je jedko dejala:
— Ah, ti si, ljubi nečak! Gotovo mi prinašaš dobre vesti! A si prepozno prišel. Vse mi je znano.
V	časopisih sem brala... Še vedno se spominjam onega dne, ko si mi hotel izmamiti petsto tisoč frankov, da bi jih vložil v vaše bajno podjetje. Hvala Bogu, da se nisem dala premotiti!
(Dalje sledi.)
na tem, da se v državi vlada po načelu demokracije. Morda še ni pri nas popolne demokracije, ker vsmo prevzeli vse prej kot demokratično dedščino od prejšnjih režimov. Toda eno moramo pribiti, da imamo po petih letih diktature sedaj prvo vlado, ki je znala na podlagi starih zakonov napraviti v državi red, vliti zaupanje do državnih oblasti, uvesti zakonitost in dati mnogo svobode. Drugo vprašanje volilca bo, ali je vlada vsaj v okviru možnosti kaj storila v pogledu izboljšanja raznih socijalnih vprašanj. Vi vsi dobro veste, da so bila pod prejšnjim režimom delavstvu usta popolnoma zaprta. Tudi je bila delavcem onemogočena vsaka akcija, ki bi imela namen izboljšati delavcem delovne pogoje. Stavke so bile — prepovedane! Danes pa je položaj popolnoma drugačen. Danes se sme delavstvo popolnoma svobodno boriti za svoje pravice in sme tudi štrajkati. Verjemite, če bi bila vlada proti delavcem, potem bi v naši državi ne bilo naenkrat po 40 do 60 mezdnih gibanj, kakor se sedaj dogaja, in bi se delavstvu ne dvigale stalno plače tako, kakor se to dogaja v letošnjem letu, ko smo mi na vladi.«
Vestnik Zveze združenih delavcev.
VSEM TOBAČNIM NOVOVFOKOJENCEM!
Ker naše tovarišice in tovariši, ki so šli v tem mesecu v pokoj, nimajo več pravice do zdravil, zdravnika, hranarine itd. po zakonu o zavarovanju delavcev, vabi Zveza združenih delavcev vse naše člane, ki so šli v pokoj, da po par. 55 točka 4 ostanejo lahko še nadalje člani OUZD, če se zglase tekom štirih tednov, to je pred 28. septembrom t. 1., v pisarni OUZD v pritličju in se tam sami prijavijo v zavarovanje kot »prostovoljno nadaljujoči člani« in plačajo celotne prispevke za zavarovanje zoper bolezen, to je: prispevek, ki ga je preje plačeval delavec in tobačna tovarna, ki bodo znašali približno 35 do 45 Din mesečno, član OUZD bo ostal vsak toliko časa, dokler bo plačeval predpisane bolniške prispevke in sicer vedno mesečno v naprej. Če bodo prispevki v redu plačani, boste imeli iste pravice kot redni člani OUZD. — Vse naše člane in članice Podružnice tobačnega delavstva ZZD prosimo, da obveste nujno o tej ugodnosti, ki jo daje zakon o zavarovanju delavcev, vse bivše sodelavke, da se bodo pravočasno zglasile v pisarni OUZD v Ljubljani. — Opozarjamo vas, da podpor in dajatev po par. 56 zzd ne morete dobiti, ker imate pokojnino in se lahko poslužite ugodnosti prostovoljnega nadaljujočega članstva po par. 55. — Centrala Zveze Združenih delavcev.
Poročilo s članskega sestanka podružnice ZZD v Grobljah 13. t. m. Ob pričetku sestanka je bilo navzočih 28 članov. Centralo sta zastopala
tovariša šešelj in Kalčič. Predsednik podružnice tov. Povšič je otvoril drugi sestanek in povedal, da so tri mesece počivali. Nato je dal besedo najavljenemu govorniku iz Ljubljane g. Šešlju, ki je v lepih in zgoščenih besedah orisal naloge organizacije in pravice ter dolžnosti vsakega člana. Drugi predavatelj, preč. g. Godina, je najpreje nanizal uspehe, ki jih je organizacija dosegla v tej kratki dobi svojega obstoja. Nato je obširno razložil težave in ovire, ki jih povzroča Delavska zbornica radi sprejema naše Zveze. Izrazil je upanje, da bodo poklicani faktorji napravili konec takemu nezakonitemu postopanju. Mimogrede je omenil še to, da so naše delavske ustanove doživele popolen polom, ker so se bavile s politiko raznih intemacijonal. Kljub temu, da je naša socijalna zakonodaja ena najmodernejših v Evropi, niso naše delavske institucije pokazale nikakih uspehov, postale so preveč birokratske. Dalje pravi, da gremo s svojim delom naprej, prepričani, da imamo prava načela, da imamo za seboj vse slovensko ljudstvo. Prepričani smo, da imamo pomoč Boga in ljudi, in zato ni mogoče, da ne bi bila naša pot prava. Naša organizacija ni zadovoljna samo s tem, da se popravi krivica v tem ali onem podjetju, ali da se povišajo mezde, to za nas ni zadosti, to je vsakdanji namen. Imamo še drug namen in sicer končno ureditev današnjega družabnega stanja. Mi si predstavljamo družbo urejeno po stanovih, ne pa po razredih. Naša organizacija ima program stanovske ureditve države, s tem bo odpadla današnja težka borba za kruh. Kapitalizem se nas boji, ker je naša ureditev družabnega reda možna, je način, ki ni pretiran in se more z močno organizacijo izvesti. Nasprotno pa kapitalizem ne polaga važnosti na socialistično ureditev družbe, ker jo smatra za neizvedljivo. H koncu priporoča še članstvu malo več korajže, zato smatra potrebno imeti čim več sestankov in ustanoviti čim več podružnic. Omeni še lep uspeh podružnice z zaključitvijo kolektivne pogodbe pri tvrdki g. Vrečar. — Nato zopet prosi za besedo član centrale tov. šešelj in predlaga, da se na tem sestanku sprejme protest proti zavrnitvi organizacije v Delavski zbornici. Predsednik da predlog na glasovanje, kateri se enoglasno sprejme. — Pri debati izreče tov. blagajnik zahvalo preč. g. Godini in centrali za izredno uspehe organizacije v tem kratkem času. (Kolektivna pogodba pri Vrečarju, upokojitev tobačnega delavstva, ureditev zdravniškega okoliša itd.) — Preč. g. Godina vzpodbuja članstvo k številnim sestankom, kajti uspehi naše organizacije v tem kratkem času so zelo lepi. To je prava delovna organizacija in naj vsak pomaga po svojih močeh, da se bo Zveza Združenih delavcev čimbolj razširila. Zatem se določi, da se vrši sestanek vedno vsako prvo nedeljo v mesecu po sv. maši. Po kratkem razgovoru o nabiranju novih članov zaključi tovariš predsednik lepo uspeli sestanek. Bog živi!
Ali sl le obnovil
naročnino?
Problem starostnega zavarovanj a.
Delavci, nameščenci nam kažejo pot.
Vprašanje starostnega zavarovanja za naše delavstvo je življenjsko važno vprašanje. Kaj nam pomagajo vsi uspehi, ki jih naše delavstvo zadnje čase s svojimi gibanji glede zvišanja mezd dosega, če pa je to samo trenuten uspeh, ki ga delavec uživa, dokler je še pri moči in zdrav. Cim pa pride starost, ko delavske roke oslabijo, pa se mora umakniti mlajšim močem, mora popustiti stroj, pri katerem je stal in delal desetletja in pade kakor izrabljena, ostarela mašina na cesto. Ce je prejemal za časa dela še tako lepo mezdo, kaj mu to koristi. Prihraniti si ni mogel prav ničesar in če nima morda svojcev, ki jim je v svoji skrbnosti pripravil boljši kruh in če ga ti ne marajo vzdrževati, potem mu preostane še edino beraška malha. Le poglejmo po naših podeželskih občinah, pa po mestnih sirotišnicah. Leto za letom pošiljajo mesta in industrijski kraji izmozgane stare delavce na občine, ki jih morajo vzdrževati. Ker je podeželje samo revno, ne more dati domača občina takemu revežu drugega, kot beraško palico in dovoljenje za prosjačenje s prijaznim nasvetom: kar si boš izprosil, to bo tvoje. Od hiše do hiše se tak siromak vlači, po hlevih in šupah prenočuje .dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Sebi in drugim je v nadlego. Srečni so še tisti, ki so pristojni v mesta, kjer je socijalno skrbstvo nekoliko bolje urejeno. Ti imajo vsaj stalno streho v sirotišnici nad glavo in ni jim treba s strahom gledati v prihodnjost, tresoč se za borno skorjico kruha. Tako je danes z našim delavcem, ko ostari v tovarni.
Edina pomoč je tukaj starostno zavarovanje. Sedanja vlada je obljubila, da ga bo izpeljala ter ima zato tudi že pooblastilo v finančnem zakonu, še te dni je minister za socijalno politiko Cvetkovič izjavil, da bo zakon o starostnem zavarovanju delavstva v najkrajšem času uresničen. Zakon se nam tedaj obeta, vendar pa vidimo, da se delavstvo zanj in sploh za svoje starostno zavarovanje še vse premalo briga. To je res nerazumljivo. Za vse mogoče politične pokrete ima naš delavec časa, povsod bi se rad organiziral, ker ga vabijo v organizacijo razni »generali«, ki bi se radi na ramenih delavca povzpeli do politične moči, kadar pa gre za bodočnost delavca samega, tam pa odreče, zato se ne briga. In vendar, kaj je danes v teh slabih časih važnejšega, kakor preskrbljena starost! Delavstvu bi morali biti v tem oziru vzor zasebni nameščenci. Le poglejmo, kako vzorno starostno zavarovanje so si ustvarili v Sloveniji! Ljubljanski Pokojninski zavod je danes ena največjih gospodarskih ustanov v Sloveniji. Z malimi sredstvi so zbrali nameščenci skupaj ogromen kapital, ki danes gradi palače, posoja milijone občinam in zasebnikom, gradi nameščencem cenena stanovanja in pod državnim nadzorstvom upravlja od njih zbrani denar tako, da jim bo na starost nudil primerno pokojnino, s katero se bodo lahko preživljali. Vzgled slovenskih zasebnih nameščencev je vplival tudi na ostalo nameščenstvo v drugih pokrajinah države.
Preteklo nedeljo se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje nameščenskih delegatov iz Hrvat-ske in Srbije, na katerem so razpravljali o vprašanju pokojninskega zavarovanja.
Z največjo pozornostjo so zbrani delegati sledili izvajanjem direktorja Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančiča, ki je med drugim naglasil, da zavzema Pokojninski zavod stališče, da mora ostati strogo ločeno pokojninsko zavarovanje za delavce in za nameščence. Obojega hkrati ni mogoče izvesti. Za izvajanje pokojninskega zavarovanja za nameščence je potrebno 90 do 100 milijonov, a ravno toliko za pokojninsko zavarovanje delavstva. To pomeni, da bi bilo potrebno 2 odstotka od našega državnega proračuna. Govornik je nato dokazoval, kako hitro se prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje vračajo gospodarstvu v obliki hranarine, pokojnine in naložbe kapitala Pokojninskega zavoda. Če ni mogoče izvesti prostovoljnega, se mora izvesti prisilno pokojninsko zavarovanje, ker je to v interesu same države. Nadalje je dr. Vranič naglašal, da se mora pokojninsko zavarovanje v onih delih države, kjer še ne obstoja, izvesti potom posebnih pokrajinskih zavodov, ker ni mogoče združiti pokojninskega zavarovanja z bolniškim zavarovanjem. Pokojninski zavod v Ljubljani ima sedaj okrog 300 milijonov Din kapitala, pa je še vedno deficitert in zato ne more prevzeti na svoje breme zavarovanja v drugih delih države, ker bo že takoj od začetka deficitno. Kar bo manjkalo, bo morala doprinašati država. Po njegovem mnenju bi se moglo razširjeno pokrajinsko zavarovanje izvajati že s 1. januarjem prihodnjega leta. Ljubljanski Pokojninski zavod je pripravljen organizirati pokojninsko zavarovanje v drugih pokrajinah in izvežbati potrebno uradništvo.
Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja:
1. Osnovo za razširjenje pokojninskega zavarovanja naj tvori pooblastilo ministra socialne politike v finančnem zakonu, zavarovanje pa naj se izvede na osnovi obstoječega pokojninskega zakona za Slovenijo in Dalmacijo.
2. Razširjenje zavarovanja naj se izvede takoj.
3. Zavarovanje naj bo integralno ter naj se razširi na vse kraje države, na vse gospodarske panoge in na vse kategorije nameščencev.
4. Nosilci tega zavarovanja naj bodo samostojni Pokojninski zavodi.
5. Novelizacija zakona o pokojninskem zavarovanju naj se izvede šele po razširjenju zavarovanja na vso državo,
Tako delajo danes nameščenci! Slediti jim moramo tudi delavci, če ni potrebno za izvedbo starostnega zavarovanja za delavstvo po izjavi dr. Vrančiča več kot 100 milijonov Din, se bo ta denar moral dobiti. Delavstvo mora povsod in ob vsaki priliki zahtevati izvedbo starostnega zavarovanja.
Dopisi.
Prevalje. Krivoverske knjige. Po Mežiški dolini so se jele zopet širiti razne brošure neke vrste sekte. Prodajalci teh brošur so s svojo robo naravnost vsiljivi. Prodajajo jih po smešno nizkih cenah tako, da je že mogoče iz tega sklepati, da so pri prodaji teh knjižic ne samo
trgovski, ampak tudi še drugi nameni. Prebivalstvo opozarjamo, da se teh knjižic varuje in da prodajalcem pokaže vrata. — Prijatelje našega lista obveščamo, da je prevzel dopisništvo »Delavske fronte« poročevalec »Slovenca« Albin Dretnik iz Prevalj.
Pričetek državnega nogometnega prvenstva.
V nedeljo se je pričelo dolgo in nestrpno pričakovano državno nogometno prvenstvo. Prineslo je kar prvi dan nekaj presenečenj, med katerimi je bilo vsekakor največje prepričevalna zmaga slovenskega zastopnika SK Ljubljane nad reno-mirano belgrajsko SK Jugoslavijo. Belgrajčani so prišli v Ljubljano v zavesti gotove zmage, pa so se v resnici ušteli. SK Ljubljana je namreč tik pred prvenstvom doživela notranjo krizo, večje število igralcev prvega moštva je izstopilo, pa je morala svojo enajstorico izpopolniti z rezervnimi silami. Vse je tedaj pričakovalo njenega poraza. Ljubljanski igrači pa so pokazali, kaj premore požrtvovalnost in elan v borbi proti močnejšemu sovražniku, zlasti če prihaja ta na igro preveč samozavesten. Premagali so Jugoslavijo z 2:1 ter so bili ves čas igre v premoči. — V Zagrebu so imeli kar dve prvenstveni tekmi. Hašk se je boril proti belgrajskemu BASKu. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Druga borba se je vršila med zagrebškima kluboma Grad-janskim in Concordio. Zmagal je Gradjanski 3:0. V Belgradu je nastopil Hajduk iz Splita proti domačemu BSK-u. Zmagal je BSK 1:0.
V Sarajevu sta se spoprijeli obe Slaviji. Sarajevska Slavija je premagala Slavijo iz Osjeka 2:0. S pričetkom državnega prvenstva je prišlo v naš nogometni šport zopet novo življenje. V državni ligi se bori za naslov prvaka države 10 klubov in sicer SK Ljubljana iz Ljubljane, Gradjanski, Hašk in Concordia iz Zagreba, BSK, Jugoslavija in BASK iz Belgrada, Slavija iz Osjeka in Slavija iz Sarajeva ter Hajduk iz Splita.
Domač nogmetni drobiž. V nedeljo so se doma igrale še sledeče tekme: V Ljubljani drugo moštvo SK Ljubljane : Dask iz Trbovelj 5:1, Reka : Grafika 7:0. V Celju Olimp : Svoboda (Ljublj.) 5:2. V Mariboru ISSK Maribor : Slavija (Pobrežje) 3:1. V Varaždinu Slavija : Rapid (Maribor) 3:0.
Tekma za srednjeevropski pokal. V Pragi se je končalo letošnje tekmovanje za srednjeevropski pokal. V zadnji tekmi sta se srečala avstrijska Austria in praška Sparta. Obe moštvi sta se preteklo nedeljo borili na Dunaju neodločeno, sedaj pa se je posrečilo Avstriji zmagati 1:0 ter so si priborili to zanimivo trofejo, za katero so se letos vršile tako ogorčene borbe. Prihodnje leto bo v tekmi za srednjeevropski pokal najbrže sodelovalo tudi jugoslovensko moštvo.
ženski šport se pri nas ne more prav razviti.
Zlasti v lahki atletiki nimamo v Sloveniji športnic, ki bi pokazale vsaj povprečno znanje. V Mariboru je do nedavnega časa imel samo Rapid žensko lahkoatletsko sekcijo. Letos je uspelo tudi SSK Maratonu organizirati močno žensko lahkoatletsko skupino, ki marljivo trenira. V nedeljo je priredil Maraton ženski lahkoatletski miting na svojem igrišču, katerega so se poleg klubovih športnic udeležile tudi tekmovalke Ra-pida. Slednje so zaradi večje rutine in daljšega treninga zasedle vsa prva mesta, vendar pa so se tudi Maratonke zelo častno postavile. Upati
je, da se bo Sčasoma tudi ženski šport pri nas tako uveljavil, kakor se uveljavlja pri drugih narodih.
Teniške tekme za državno prvenstvo, zvezane z mednarodnimi tekmami, so se vršile v Zagrebu. Poleg naših prvakov so se jih udeleževali znameniti inozemski teniški mojstri, tako drugi najboljši nemški igrač Henkel, prvak Švice Ellmer, prvak čehoslovaške Caska, prvak Avstrije Metaxa, Francoz Legeay itd. V prvenstvu posameznikov je bil prvi naš prvak Pun-čec, v ženskem prvenstvu pa je zmagala naša prvakinja Kovačeva.
Motorne dirke so se vršile minulo nedeljo v Ptuju na 6 km dolgi progi. Zmagovalec je bil Mariborčan Lešnik, član Peru na, na motorju Rudge 500 cm, ki je prevozil progo v treh minutah. in 4 desetinkah sekunde.
Slovenski lahkoatleti, člani ljubljanskega Primorja, so gostovali v Sofiji v Bolgariji proti atletom »AC 23« ter jih premagali s 93:88.
•
Takse za športne prireditve ostanejo. Finančni minister Letica je v nekem razgovoru s časnikarji poudaril, da ne bo mogel znižati ali odpraviti taks na športne prireditve, ker so te takse važen dohodek ministrstva za telesno vzgojo, ki ga zaradi težkih gospodarskih razmer ne more nadomestiti iz drugih proračunskih sredstev. Takse, ki razvoj športnih klubov zelo ovirajo, bodo toraj ostale tudi še v prihodnjem letu.
Ali ste res varni?
Marsikdo se hoče iznebiti zastopnika Vzajemne zavarovalnice ali »Karitas« z izgovorom: »Ne bom se zavaroval. Moj stan, moje delo ni nevarno.« Ali more kdo tako trditi. Nikdo na svetu, življenje vsakega je negotovo.
Mizar pri stroju, klepar na strehi, šofer na avtomobilu, športnik na kolesu, uradnik na cesti, cerkovnik v zvoniku, duhovnik na poti k bolniku, gostilničar v gostilni, voznik na vozu, delavec v delavnici, kmet na polju itd., vsakdo in povsod je v nevarnosti: doma, na cesti, na vozu, na železnici, na kolesu.
Pred dnevi so časopisi prinesli imena mrtvih, ob smrti katerih je »Karitas« zadnji čas izplačala zavarovalnino. Vseh je 27. Med njimi so stari in mladi, možje in žene, fantje in dekleta. Eni so umrli naravne smrti, drugi vsled kake nesreče. Morda je tudi med njimi kateri mislil, da je še varen pred smrtjo, a danes je v grobu. Domači imajo ob izgubi vsaj to tolažbo, da jim je bila z zavarovalnino odvzeta briga za kritje pogrebnih in drugih stroškov.
Zavarujte sebe in domače čim prej pri Karitas, da se glede bodočnosti rešite hudih skrbi. »Karitas« je že poplnoma zasidrana v ljudstvu. Vsak dan pristopi povprečno 20 novih članov (zavarovancev).
Stopite nemudoma k domačemu zastopniku Karitas ali pa se obrnite (pismeno ali osebno) na vodstvo Karitas v Mariboru, Orožnova ul. 8 in izpolnite ponudbo, če ne premorete plačevanja višjih premij, se zavežite vsaj za 5 Din mesečne premije .
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Velika izbira platna, svile, sukna v Trpinovem bazarju. Delavcem veliki popusti!
Vse za ysc šole v Tiskarni sv. Cirila
v Mariboru: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg Kralja Petra 6
v Ptuju: Slovenski trg 7.
Na obroke lahko dobijo šolske potrebščine:
1. Člani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev (Rotovški trg, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo).
2. Člani železničarske Nabavljalne zadruge (Frankopanova ulica in Aleksandrova cesta, kjer naj zahtevajo nakaznico za Cirilovo).
3. Nastavljenci in delavci v podjetjih, če ista prevzamejo zaračunavanje obrokov.
Vse pa, ki kupujejo v naših prodajalnah, zagotavljamo, da bodo z blagom in nizkimi cenami zadovoljni.
Priporoča se
TISKARNA SV. CIRILA.
MILIJONSKI DOBITEK
llllllllllllllllillllll!lllllllllllllll!llllllllllilllllllllllllll!lilllllllllllllllllllllll!lllllllllll[lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l[IIHIIffl!lllillllllillHilllllllllllllllll!lil
je zadela pri glavni kolekturi državne razredne loterije
Bančna poslovalnica BEZJAK
Maribor, Gosposka ulica 25
kupljena srečka št. 59971 dne 31. avgusta 1936. Nove srečke dospele, oskrbite si jih čimpreje!
Cela srečka
polovična
četrtinska
Din 200'-Din 100*-Din 50-
Brez srečke ni dobitka!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv, Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).