Ameriška Domovina
fltjimmnM e/% ni— h o/vre
•••:?• »'f ■V'. - '	’V-
AM6RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 90
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
mam.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 9, 1975
LETO LXXVII.—VOL. LXXVII
Brezposelnost na 9.2%
Po podatkih delavskega tajništva je brezposelnost v maju dosegla 9.2%, četudi je število zaposlenih po-rastlo za 320,000.
WASHINGTON, D.C. — Brezposelnost je v maju letos dosegla 9.2%, naj višjo stopnjo od leta 1941, ko je bila na letnem povprečju 9.9%. Skupno število brezposelnih je doseglo 8.5 milijona ter se dvignilo za 360,000, četudi je število zaposlenih po-rastlo za 320,000 na skupno 84.4 milijone.
Poleg 8.5 milijona brezposelnih je po podatkih delavskega tajništva še okoli milijon takih, ki so brez posla, pa tega za enkrat ne iščejo. To utegne imeti vpliv na število prijavljenih in delo iskajcčih brezposelnih ta mesec, ko bo iskalo zaposlitev, delno ali polno, tudi večje število študirajoče mladine.
Ko je zastopnik delavskega tajništva poročal o položaju brezposelnosti in zaposlenosti, je sen. Jacob K. Javits, republikanec iz New Yorka označil pobožaj za “katastrofalen”. Po njegovem ogroža sedanje stanje brezposelnosti “socialni sestav baše družbe”. Načelnik narod-bega odbora demokratske stranke. Robert Strauss je izjavil, da J e nekaj narobe z: - vodstvom m«'-:« dežele, ko je brezposelnost bajvečja od depresije sem”.
Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal novinar-Km, da so objavljene številke Približno v skladu z napovedmi Wadnih gospodarskih strokov-bjakov. Položaj je po sodbi teh tipičen za dobo na začetku gospodarskega okrevanja”.
Ford Sso iiaziiaisšl svojo kandidaturo še ta meses
WASHINGTON, d.c. — Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal, da bo predsed-*bk Gerald R. Ford še ta mesec °bjavil svojo kandidaturo za Predsednika ZDA. To je neobičajno zgodaj za kandidata v Be-* biši, če pomislimo, da bodo v°litve šele prihodnje leto v no-
Vembru.
Vzrok tako zgodnji objavi naJ bi bila želja preprečiti pri-ttiarne volitve republikanske stranke, ki bi mogle povzročiti spore, trenja in zagrenjenosti, ar bi oviralo republikansko zbiago pri glavnih volitvah. Re-Pbblikansko konservativno kri-0 kaže za enkrat še vedno na-^bro postaviti svojega lastnega kandidata, po vsem sodeč R.
bsgana, ker mu je predsednik t’ord preveč “liberalen”.
Uradna objava je potrebna , <ai zaradi novega volivnega za-°ba, ki točno določa meje in ^ožnosti zbiranj a volivnega S \a^a- Brez denarja je v naši j.bželi težko voditi uspešno vo-*vbo borbo na katerikoli ravni. redsednik Ford ima že sestav-ibn ožji kampanjski odbor, to-a ta ne more začeti resno de-a h dokler nima denarja, de-rJa pa nj mogoče zakonito Obirati, ne da bi Ford objavil ^0j° kandidaturo.
Vremenski prerok

^‘PROMOVIRAL JE'" — Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dobil nedavno yiaslov častnega doktorja prava na Heidelberg Collegeu v Tiffinu, O.
^ Večirioma sončno in toplejše. (2Q|VUja temperatura okoli 69 F
Olje iz Severnega morja za Britanijo
Pretekli teden je bilo objavljeno, da bo ta mesec začelo pritekati olje iz nahajališč izpod Severnega morja, ki pripadajo Veliki Britaniji.
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden so objavili, da bo ta mesec začela Velika Britanija dobivati olje izpod Severnega morja. Predno bo ta tekel v zadostni meri, bo minilo brez dvoma še par let, toda vsaj začetek je tu.
Računajo, da bodo tekom prihodnjih 20 let ali več dobili izpod Severnega morja, ki pripada Veliki Britaniji, okoli 4.5 bilijonov ton surovega olja. To olje naj bi Veliko Britanijo rešilo iz njenih finančnih stisk.
Velika Britanija je do nastopa krize energije ob proglasitvi arabskega oljnega bojkota leta 1973 prehajala v rabi energije od premoga k olju. Od tedaj je smer preokrenila in se začela vračati k rabi premoga, ki ga ima doma v izobilju, med tem ko je treba olje v celoti uvažati.
Ko bo sedaj začelo pritekati olje iz lastnih britanskih virov, se bo položaj Velike Britanije v oskrbi z. viri energije bistveno spremenil, postala bo neodvis-nejša in tudi gospodarsko- trdnejša, ko ji ne bo treba plačevati za uvoz dragega olja.
Sena! izglasoval za orožje 25 bilijonov
Po enem tednu razpravljanja in neuspešnih poskusih črtati posamezne programe je Senat v petek s 77:6 izglasoval 25 bilijonov za orožje.
WASHINGTON, D.C. — Liberalna skupina senatorjev, ki ji pripadajo pretežno demokrati je hotela črtati sredstva za gradnjo novega bombnika B-l, za opremo novih elektronskih poveljniškh letal B-707 in sredstva za izpopolnitev jedrskih večbombnih glav. Vsi ti poskusi so po daljših razpravah pri posebnih glasovanjih propadli.
Pretekli petek je prišel na glasovanje ves pooblastilni zakon za orožje in opremo oboroženih sil ZDA. Zanj je glasovalo 77 proti pa 6 senatorjev. Izglasovani predlog je šel pred konferenco obeh zbornic, ki morata doseči sporazum o skup-niem besedilu. Predstavniški dom je namreč izglasoval v isti namen 26.5 bilijonov dolarjev in v njegovem predlogu ni omejit-1 ve za preskušanje novih več-, Oba sta sporočila ZDA SVOJO bombnih raketnih glav, ki jo je Senat sprejel na predlog H.
Humphreyja s 43:41 glasovom.
Izglasovanje sredstev za na-radno obrambo pomeni zmago zvezne vlade, ki je v zadnjih tednih vedno znova svarila in opozarjala Kongres, morajo ZDA po polomiji v Indokini pokazati svetu, da niso izgubile svoje odločnosti in volje za obrambo svobode, svoje in svojih zaveznikov in prijateljev.
LIBANON SE BMIBIL
BEIRUT, Lib. j- Spopadi in boji med palestinskimi gverilci in med FalangistS, ki so se začeli 15. aprila v Beirutu, so pretekli teden pod pritiskom nove vlade Rašida Kafamija prestali. V teh spopadih ih bojih je bilo več sto mrtvih ih narodno gospodarstvo je imeio, kot računajo, okoli 500 milijonov dolarjev škode.
Spori in trenja so narastli, kristjani in muslimani, ki si v Libanonu delijo Oblast, so globoko sprti med seboj. Njihovo pomirjevanj-e bo fežko, ker kristjani vidijo v palestinskih gverilcih tuje vsiljiV.qe, ki motijo red in mir v drža\Ii.
Med tem ko muslimanski del libanonskega prebivalstva bolj ali manj podpira hoj palestinskih Arabcev za YzPostavo njihove lastne države v Palestini, se kristjani v to nočejo mešati in skušajo ohraniti dobre odnose z Izraelom.
Izrael in Egipt pred obnovo razgovorov
V Veliki Britaniji pri železniški nesreči sedem ubitih
NUNEATON, Ang. — Nočni brzovlak Londoni-Glasgow je tod pretekli petek iztiril, ko je vozil z brzino 70-80 milj. "V nesreči je bil 7 oseb mrtvih, med njimi 2 otroka, 36 pa ranjenih.
Japonska ribiška ladja zasežena pri Aleutih
JUENAU, Aljaska. — Obalna straža je pretekli petek ustavila in prijela japonsko ribiško lad-
VELIKA BRITANIJA JE OSTALA ČLANKA EGS
Ljudsko glasovanje je z večino 67% glasov odločilo, da o-stane Velika Britanija članica Evropske gospodarske skupnosti. Izid glasovanja je okrepil položaj Wilsono-ve vlade in bil sprejet z zadovoljstvom v vseh državah EGS in v ZDA.	-...-...................
LONDON, Vel. Brit. - Dol-1 okrePil0 Položaj Wilsona v vla-goletna razprava o britanskem	v d+elavvfi stranki, kjer so
°	„	, .	, ibili proti članstvu predvsem
članstvu v Evropski gospodar-
...	, . .	. . , levicarn, ki tudi sicer delaio te-
ski skupnosti, ki je vznemirjala . TT ’	,
TT ...	, j• A^rJzave Wilsonu. Računajo, da bo
Veliko Britanijo, pa tudi EGb ,	...	.	. .
. ,	,	, ta v bližnji prihodnosti izvedel
samo, je bila pretekli teden končana z : ljudskim glasovanjem.
Pri volivna udeležbi okoli 65%,j7“'	7“J1 TL	■
, .	, . , ,	.	, darsko ozdravljanje, ki je sedaj
nekaj malnj kot pri zadnjih I .	.	,	, ,	.
J	;glavna in prva naloga vlade. ln-
parlamen-tarmh volitvah, je 67%
vseh voiivnih udeležencev glasovalo za ohranitev članstva v EGS.
Razprava je bila dolga in polna zapletljajev in spreminjanja stališč. Britanija je bila med početniki tega načrta, pa je obstala izven Evropske gospodarske skupnosti, ko je bila ta uradno ustanovljena. Šele čez leta, ko se je pokazalo, da Skupnost uspeva, so Britanci spoznali, da so napravili napako in so se od-
v vladi nekatere spremembe, ki inaj mu olajšajo boj za gospo-
pripravljenost za obnovo Pogajanj ° novem delnem ločili, da bi le bilo dobro se pri
dogovoru.
WASHINGTON, D.C. — Sem dešla poročila trdijo, da je Izrael sedaj pripravljen sprejeti pogoje, ki jih je razgovorih z Egiptom v preteki to marcu odklonil. Predsednik i z r ae 1 s k e vlade bo to povedal predsedniku ZDA, ko bo prišel sem na razgovore z njim ta teden.
Pravijo, da bo Rabin zahteval le “eno ali dve” politični koncesiji od Egipta.
Poročilo iz Kaira trdi, da je predsednik Sadat sporočil ZDA, da je pripravljen obnoviti pogajanja za delni sporazum za Izraelom, toda ta mora najmanj pristati na umik z oljnih polj Abu Rubeis in na vzhodno stran prelazov Mitla in Gidi.
Egipt bo pokazal dobro voljo, če bo to storil tudi Izrael, je sporočil Sadat.
Balkanske države za električno povezavo
ŽENEVA, šv. — V okviru ZN se pogajajo Romunija, Jugosla-jo Jikyu Maru No. 17, ko je v a- vij a, Bolgarija, Grčija in Turči-meriških obalnih vodah lovila ja za povezavo svojih električ-ribe. Ujeto ribiško ladjo je O- nih omrežij, da bi si v slučaju balna straža odpeljala v Kodiak, potrebe lahko pomagale.
družiti Evropski gospodarski skupnosti. Stališča politikov so bila različna in so se spreminjala. Tako je delavska stranka R. Wilsona bila za vstop v EGS, ko je bila na vladi,, pa se obrnila proti temu, ko so vlado prevzeli konservativci in se pogodili za vstop Velike Britanije v EGS.
Ko je prišla delavska stranka znova na vlado, je Wilson zahteval za Veliko Britanijo nove ugodnosti in dopolnitve v medsebojni pogodbi. Četudi ni dosegel vsega, kar je objavil, je vendar izjavil, da je v taki meri izboljšal okoliščine britanskega članstva, da je to poslej spre-jerrjljivo in dobro za Veliko Britanijo. Del delavske stranke in vlade se z Wilsonom ni strinjal in je dalje nasprotoval britanskemu članstvu. Proti njemu je nastopal tekom priprav za ljudsko glasovanje, ki je bilo določeno za 5. junij.
Konservativna stranka je na splošno zagovarjala in priporočala potrditev britanskega članstva, v EGS in ljudsko glasovanje je na priporočili obeh glavnih strank članstvo odobrilo z veliko večino. To glasovanje je
flacija je v prvih štirih mesecih letos dosegla povprečno raven 30%.
Odločni britanski “da” k članstvu v Evropski gospodarski skupnosti so v tej sprejeli z velikim zadovoljstvom, prav tako tudi v ZDA, med tem ko so v Moskvi označili britansko odločitev za zmago “kapitalističnega pritiska nad delavskim razredom.” Gospodarska poveza svobodne Evrope Moskvi ne gre v račun, ker se zaveda, da ji bo sledila tudi politična in vojaška, v kolikor ta že ne obstoja v NATO. Združena svobodna Evropa, politično in vojaško organizirana in edina, bi bila brez dvoma močna ovira za sovjetske politične načrte in cilje v Evropi:
Zanimivo je, da so zagovorniki britanskega članstva v EGS prevladali po vsej Veliki Britaniji, tudi na Škotskem in v Severni Irski, zlasti še v zadnji, kjer so bili protestanti odločno proti njemu, češ da je “kontinentalna katoliška zarota”. Edino prebivalstvo Shetlandskega otočja se je z malo večino izjavilo proti ohranitvi Velike Britanije v EGS.
EVROPSKA VARNOSTNA KONFERENCA SE PREMAKNILA Z MRTVE TOČKE
ŽENEVA, Šv. — Konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti se je začela leta 1973, pa je lani obtičala, ko sta se obe strani zedinili o temeljni sovjetski zahtevi, naj konferenca prizna vse sedanje meje v Evropi in jamči za nje. S tem bi bila priznana in potrjena sedanja delitev Evrope z železno zaveso vred med svobodni in komunistični svet. Pokopani naj bi biil upi na potisnitev sovjetskega vpliva nazaj proti vzhodu, ki so bili v prvih letih po drugi svetovni vojni tako živi in močni, prevladala naj bi stvarna politika novega stanja moči v svetu.
Svobodna Evropa z ZDA in Kanado ni bila pripravljena priznati Sovjetski zvezi tega brezpogojno. Najprej so predložili, naj obe strani zmanjšata število svojih oboroženih sil v Srednji Evropi. V Moskvi so pristali na posebno konferenco na Dunaju, ki naj bi vzporedno reševala to
vprašanje in bila vzporedno in istočasno zaključena z evropsko varnostno konferenco. Razgovori na Dunaju so obtičali in zahodne države so polagoma obupale, da bi mogle to privesti do uspešnega konca. Tako sta obe konferenci životarili, dokler niso glavne zahodne sile na prizadevanje in osebno posredovanje sovjetskega vodnika Brežnjeva pristale načelno na njegov predlog, naj bo evropska varnostna konferenca slavnostno zaključena letošnje poletje v Helsinkih na Finskem, kjer je bila jeseni 1973 odprta.
Razgovori v Ženevi so kljub temu tičali na mestu. Pretekli teden so se premaknili z mrtve točke, ko je Vzhod pristal na izboljšanje delovnih okoliščin novinarjev in drugih poročevalcev v državah sovjetskega bloka in sprejel olajšave za vzpostavo in vzdrževanje osebnih stikov med ljudmi obeh delov Evrope. Načrti besedila za ta del dogovora so pripravljeni in
sta obe strani na nje pristali, treba jim je dati le še končno obliko in jih potrditi.
Še pred dobrim tednom skoraj nihče ni verjel, da je nagel sporazum možen in prav tako ne, da bi moglo priti do slovesnega zaključka konference v Helsinkih pred jesenjo, če sploh tedaj. Sedaj računajo, da je verjetnost, da bo slovesni zaključek nekje v avgustu, če seveda ne pride nenadno do kakih novih ovir. Finska vlada je sporočila u-deležencem konference, da potrebuje vsaj 4 tedne za izvedbo vseh priprav za slavnostni zaključek, ki bi se ga naj udeležili voditelji vseh 35 držav, ki se konference v Ženevi udeležujejo. To so vse države Evrope z Vatikanom vred, odsotna je le Albanija.
Polnopravni članici konference sta tudi Amerika in Kanada.
Slavnostni zaključek evropske varnostne konference v Helsinkih naj bi -bil uradni
UL
politični zaključek druge svetovne vojne v Evropi, podobno, kot je bil dunajski kongres leta 1815 zaključek napoleonskih vojn. Ustvaril naj bi pogoje za daljšo dobo miru, kot jih je dunajski kongres. Na žalost je le malo u-panja, da -bi bilo v Helsinkih kaj takega mogoče doseči. Pomirjevanje med Zahodom in Vzhodom v Evropi in v svetu sploh je precej negotovo. Med tem ko se je svobodni demokratični svet sprijaznil z mislijo, da mora trpeti ob sebi komunistični svet in živeti z njim v miru in upanju, da ga bo postopno mogoče spremeniti s sodelovanjem in stiki, kajti “svoboda je nalezljiva”, se komunistični svet še ni odločil opustiti svoja revolucionarna gibanja in “osvobodilne vojne”. Dokler tega ne stori, svobodni svet ne more -biti miren, ampak stalno euječ in vedno pripravljen na nenaden napad, verjetno na sunek — v hrbet!
Zadnje vesti
BRUXELLES, Belg. — Vlada Belgije se je odločila za nakup ameriškega letala F-16 in s tem končno odločila boj za največjo letalsko “kupčijo” tega stoletja v korist ZDA. Do zadnjega so v Parizu upali, da bo j Belgija le izbrala francosko letalo Mirage-1. Belgija, Ho- i landija, Danska in Norveška bodo skupno kupile 306 ameriških letal, kasneje pa utegnejo to letalo kupiti tudi druge članice NATO. Računajo na možnost nakupa preko 3000 letal, katerih vrednost bi bila okoli 20 bilijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford bo v bližnji bodočnosti objavil poročilo posebne komisije, ki je preiskovala CIA. Del o zarotah proti tujim državnim poglavarjem, ki ni bil vključen v poročilo komisije, bo izročen senatni komisiji, ki prav tako preiskuje delo CIA. — Predsednik Ford bo imel nocoj ob 7.30 tiskovno konferenco, kjer pričakujejo, da ga bodo podrobnejše izprašali o teh preiskavah.
LIBREVILLE, Gabon. — Tu se je danes začel sestanek držav izvoznic olja — OPEČ, ki naj bi odločil o povišanju cene olja. Na sestanek nista prišla oljna ministra Irana in Savdske Arabije, zato sodijo, da bo vprašanje povišanja cen odloženo na prihodnji sestanek, ki je določen za konec poletja.
LIZBONA, Port. — Vojaški revolucionarni svet se je preteklo soboto podal zahtevi socialistične stranke in dovolil obnovo izdajanja njenega lista Republica. Ni pa sprejel zah-
Iz Clevelanda in okolice
Seja in piknik—
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue področje ima v sredo opoldne (ob 12. uri) sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue, po seji pa piknik na Domovem dvorišču, če bo lepo vreme, če ne pa v spodnji dvorani Doma. Vsi člani in prijatelji vabljeni!
V bolnišnici—
Mr. Ana Spesic s 1142 E. 76 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 401. Obiski so dobrodošli!
Seja—
Podružnica št. 15 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer v SND na E. 80 St. sejo, po njej pa razvedrilo in prigrizek. Šestdeset let poročena—
Mr. John in Mrs. Josephine Alich s 6722 Bonna Avenue bosta jutri obhajala 60-letnico svoje poroke. Poročil ju je pri Sv. Vidu pokojni msgr. J. Ponikvar. Čestitamo in jima želimo še dosti zdravja in zadovoljstva!
Smrt motociklista preiskujejo—
V petek zvečer je policija lovila 20 let starega Derricka J. Browne-ja, ki ga je sumila, da ima ukraden motocikel. Ko se ni maral ustaviti in naj bi bil streljal na zasledovalca, naj bi ga tadel s streli iz svojega revolverja. Ranjeni se je zaletel in bil v kratkem mrtev na mestu nesreče. Pregled trupla kaže, da je fant umrl zaradi ran od revolverja in ne zaradi tre-ščenja z motorjem. Policija je izvedla preiskavo, posebno preiskavo pa je odredil tudi predsednik mestnega sveta G. Forbes, ko je črna okolica, kjer je bil D. J. Browne prestrežen, obtožila policijo, da so fanta “umorili”. Fantova mati trdi, da je ta motocikel kupil, James Kola, pomožni upravnik Rick Case Honda Inc., pa je izjavil policiji, da je bil motocikel pred 4 do 6 tedni ukraden pred njihovo trgovino, ko je njegov lastnik v njej kupoval rezervne dele.
Večja podpora javnosti
predsedniku G. R. Fordu
NEW YORK, N.Y. — Louis Harris je po Fordovem odločnem nastopu za osvoboditev u-grabljene ladje Mayaguez povprašal večje število volivcev po vsej deželi, kako sodijo o predsedniku Fordu in njegovem vodstvu dežele. Dobil je odgovore v razmerju 50:29 za predsednika, med tem ko so se ti mesec preje izjavili 57:40 proti njemu in njegovemu vodenju dežele.
teve po odpustu komunističnih tiskarjev podjetja, ki so zasegli pred tedni tiskarno ter celotno poslopje in ustavili izdajanje lista, nakar ga je vlada uradno zaprla. Kljub temu sodijo, da pomeni dovolitev
tiskanja zmago socialistov in tudi zmago njihovega boja za ohranitev politične svobode.
MUENCHEN, Nem. — Včeraj je prišlo do hude železniške nesreče, ko sta dva vlaka pri Warngau, 18 milj od glavnega mesta Bavarske, trčila drug v drugega. Vsaj 35 ljudi je bilo mrtvih, še več pa ranjenih.
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je Sovjetska zveza poslala proti planetu Veneri vesoljsko vozilo brez posadke, deveto te vrste, ki naj bi doseglo Venero v oktobru. Niso povedali, ali bo to le obkrožilo ali bo na njej pristalo.
JifšEftišKit Domovina
=fe
oo:
• •/* C-/»: %—•*<» Vil
6117 St Osir Ave. — 431-9628 — Cleveisfiš, Ohio 44198
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
• Združena države:
$23-00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 sa 3 mesec?
8 Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTIOnIŠATES;
United State*
$23.00 per year; $11.50 for 5 months; $7.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month* Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 90 Monday, June 9, 1975
Za močno Slovensko skupnost
V Devinu je bil 24. maja 1975 prvi deželni kongres Slovenske skupnosti, ki je “izraz politične volje demokratičnih Slovencev v Italiji” in ki je “prvič v vsej povojni zgodovini združila vse Slovence v pravno telo”, kot je to dejal deželni koordinator Drago Štoka. V njej naj bi zamejski Slovenci prišli do skupnega vodstva in do skupnega udejstvovanja. O sestavi, pomenu in delu Slovenske skupnosti je goriški slovenski tednik “Katoliški glas” 29. maja 1975 objavil članek, ki ga prinašamo tu našim čitateljem.
Ko si marsikdo želi, da bi Slovenske skupnosti ne bilo, ali da bi bila zelo šibka, pa ta za naš narodni obstoj neob-hodno potrebna slovenska politična organizacija raste in dobiva dež,elni značaj. Po razočaranju nad neslovenskimi strankami si je ideja o samostojnem političnem nastopanju utrla pot tudi na Koroškem.
Vse to ne dokazuje samo neugasljivega življenjskega hotenja vseh zamejskih Slovencev, živečih v Italiji in Avstriji, ampak tudi potrjuje pravilnost političnega pojmovanja, da Slovenci tako v Italiji kakor v Avstriji moramo politično samostojno nastopati, če se hočemo otresti brezime-nosti. odtujenja, odrinjenosti, prezira in diskriminacije.
Le takrat, ko se dokopljemo do vseh lastnosti, ki označujejo polnoletnost nekega naroda, torej tudi do lastne politične organizacije, lahko zamejski Slovenci sami, brez tujih sebičnih ali nesebičnih varuhov kot zreli ter kulturno in politično samostojni subjekt ali osebek razvijemo svoje politične ustvarjalne sile in jih usmerimo v obrambo ter za razvoj našega narodnega obstoja. Prav dobro se moramo zavedati, da bi nam kmalu grozil zaton, če bi kot narodno telo ne imeli tudi lastne sile in zaupali v lastno moč, ampak bi svojo usodo obešali na ramena drugih.
Položaj Slovenske skupnosti je zaradi potrebe po skupnem nastopanju nujno nekoliko drugačen od drugih političnih strank, ki imajo navadno tudi enotno ideologijo, nas pa druži nad vse potreba, da se ne razletimo in razpršimo po drugih neslovenskih strankah, ker bi nas to ošibilo in onesposobilo za dosego prvega in poglavitnega cilja, to je narodne ohranitve in okrepitve.
Napak bi ravnali le, če bi se zaprli v geto, če ne bi kot politično samostojna organizacija iskali zaveznikov in prijateljev v tistih strankah večinskega naroda, ki so nas pripravljene podpreti in nam nuditi zavezništvo. In če so pripravljene na to, morajo tudi iskreno in dosledno priznati, da lahko nastopamo kot njihov partner le kot samostojni subjekt, ne pa kot brezoblična masa brez lastne glave in lastnih glasnikov.
Ko je to vprašanje razčiščeno, ni nobene ovire za sodelovanje pri reševanju najbolj žgočih skupnih vprašanj od borbe za utrditev demokracije, za uveljavitev raznih reform, za socialne pravice, za boljše življenjske pogoje delovnega ljudstva, proti fašizmu, proti slabemu gospodarjenju in korupciji v javni upravi itd. pa do boljše skupne politike in uveljavitve pravic Slovencev v naših občinah, po-kraiinah in v deželni upravi.
Trdno pričakujemo, da to potrebo razume in nas podpre tudi matični narod, s katerim hočemo in moramo biti povezani, od katerega želimo razumevajočo pomoč in od katerega se v nobenem primeru nočemo in ne smemo odtrgati.
Za tako velike naloge in potrebe pa si mora zavihati rokave tudi Slovenska skupnost. Razširiti in,še bolj modernizirati bo morala svoj narodni, socialni in politični program, vzdramiti iz politične letargije slovenske razumnike in strokovnjake, pognati globlje korenine med slovensko delavsko in dijaško mladino, poiskati zaslombo ter podpreti delo sindikatov in jih opozarjati na odgovornost in dolžnosti do Slovencev, ki so tam v narodnem pogledu nekoliko zanemarjeni, podpreti odprto in novo temeljito politiko družbeno-socialnih sprememb, ki jih terjajo novi časi in nove razmere, postaviti kot narodna vest pred zgodovinsko odgovornost vse Slovence, izpopolniti svoj organizacijski ustroj, ki naj bo funkcionalen, sistematičen, demokratičen in v hotenju jekleno trd, da nam bo vsem uredil narodni dom, varnost in zaupanje tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
Če vsi v politični enotnosti in nazorski raznovrstnosti pod okriljem Slovenske skupnosti zagrabimo za delo, bomo kljub temu, da je naša usoda z asimilacijsko nevarnostjo tragična, a zato tudi nujno ustvarjalna in nas naravnost sili k delu in v široke perspektive, izšli zmagoviti iz narodne stiske, ostali živi ter bomo lahko nadaljevali z našim narodnim poslanstvom ne kot na smrt obsojeni podložniki, ampak kot visoko kulturni udje malega naroda, ki je v pravem pomenu most na križišču med slovanskim, romanskim in germanskim svetom.
K. B.


BESEDA IZ NARODA


Pismo “ameriški Domovini”!
Lorain, O. — Cenjena “Ameriška Domovina”! Ne vem, ka-' ko bi pričel s pisanjem tega pisma, ko se že toliko čsa nisem nič oglasil. Mi je žal, da sem te tako dolgo pustil brez novic; veš, ni novic, tukajšnja, nekdaj cvetoča slovenska naselbina izumira. Morda je še kak ducat staronaseljencev, ki so se naselili v začetku tega stoletja. Vso svojo dediščino - cerkev, Slov. narodni dom in društva — so prepustili drugi generaciji. Ta se je začela razhajati, tretja pa se je utopila v moderno ameriško življenje in izroča to dediščino drugim s komaj na pol slovensko zavednostjo.
Ne bom rekel, da je temu odlašanju vzrok kako večjo delo, ki me zadržuje od pisanja, le čas silno naglo teče.
Pomisli, trideset let ni tako kratka doba, pa so minula kot bi bila samo tri leta. 6. maja je minulo trideset let, od kar sem zapustil dom in domovino. Le kam so šla ta leta ... ? Zdi se mi, da sem ravno kar zapustil Ljubljano, šel preko Sorškega polja, prešel Šentvid, mesto Kranj, Naklo, Tržič in preko Ljubelja stopil v prelepo, Koroško, domovino naših dedov in pradedov. Koliko truda, trpljenja in potnih srag teh, da je zaživel današnji rod slovenski. Prešel sem nato Borovlje, dravski most, hitel po vijugasti cesti navzgor mimo Vetrinj v mesto Celovec in nato dalje mimo Bačkega jezera v drugo, nekdaj slovensko mesto Beljak.
Od tu me je peljala pot preko Alp v Italijo. Prva postojanka, zavetje in oddih je bilo mesto Udine v nekem samostanu. Ta pot ni bila lahka za 70% invalida z nožno protezo, pa šlo je za življenje .. . Bili so krasni majski dnevi, ozelenelo je drevje in rože so zacvetele v vsej svoji razkošnosti. Veseli smo bili tega, ker je zopet zmagala toplota nad mrazom, pa nam prinesla tudi silno razočaranje, ker so nas Anglo-Amerikanci izdali in se na vso moč trudili, da so ustregli svojim “velikim komunističnim zaveznikom”.
Kaj vse se je v tistih majskih dneh dogajalo, veš ti sama, saj si bila edina, ki si o vsem pravilno poročala. Od šmarničnega oltarja v samostanski kapeli je duhtelo pomladno cvetje in nam prinašalo upanje od nje, ki je Kraljica majnika. Pri smarnič-ni pobožnosti je donela slovenska pesem: “Marija pomagaj ti nam”, vzdihi in prošnje, naj ona nas varuje in pripelje na cilj novega življenja.
Po nekaj dneh postanka in vasovanje pri njej, ki je bila tudi begunka pred preganjalci smo nadaljevali pot dalje proti jugu v mesto Treviso-Monigo, nato v mesta: Forli, Senigalijo in Barleto. Po treh letih premikanja po taboriščih, po raznih zasliševanjih in pretresanj ah so nas odpeljali v taborišče neza-željenih k San Antoniu blizu Salerna ob Sredozemskem morju. Tam se je odločilo in podaljšalo naše taborenje. Dne 16. avgusta 1948, smo zapustili jasno italijansko nebo, ki so ga opevali veliki pesniki sveta, deželo oranž in limon, lavorja in palm in se odpeljali v živinskih vagonih v Zahodno Nemčijo. Dne 20. avgusta proti večeru smo dospeli v barake bivših pripornikov. Na registracijski izkaznici je stalo: Nadh Kreis/-Lager: 101783, Fluchtlingslagers in Unterjetingen Kr. Boblingen. Bila je to dežela poljedelstva, dišeče detelje in brenčečih čebel, jabolk in tepk, krivih gabrov in jesensko žarečih bukev kot pri nas na Dolenjskem.
S težavo radi invalidnosti, pa z vztrajnostjo dobrih sorodnikov v Združenih državah se mi
je končno posrečilo dobiti vselit-'veno dovoljenje in v začetku oktobra 1950 sem se ukrcal na ladjo Gen. M. L. Hersey z ostalimi 1368 potniki raznih narodnosti in tako nazadnje v plavajočem taborišču General M. L. Hersey- plul proti novi domovini upajoč, da mi bodo dale mogočne Združene države kotiček, kjer bom zaživel novo življenje, življenje svobode, katere si tako vsi želimo.
Hvaležen sem sorodnikom, ki so mi omogočili vselitveno dovoljenje, hvaležen sem tudi takratnim državnikom ZDA ia njih zastopnikom, da so mi dali možnost vselitve v njih ponosno domovino.
Sedaj kot upokojenec gledam na vso težko prehojeno pot in na začetne brazde, ki sem jih oral ter setev in žetev novi domovini. Spomini mi obnavljajo sto in sto dogodkov, ki sem jih doživel v teh tridesetih letih, žalostnih in veselih, prijetnih in neprijetnih, grenkih in tudi nekaj manj sladkih. Zaradi prehitre upokojitve radi bolezni sem imel samo sedemnajst let manj in bolj. plodovitih, zato sem moral zelo pridno in načrtno izkoristiti, da sem zamujeno v letih revolucije in taboriščih nadomestil, da je sedaj žetev boljša kot sicer.
Preizkušeni Job je dejal: “človek rojen od žene, živi malo časa in je ves poln težav in bridkosti”. Pravimo, da je življenje lepo - da, res je lepo, toda vso lepoto življenja ustvarjajo tudi težave napori in njihovo premagovanje.
Cenjena ‘Ameriška Domovina”, kakor veš — saj se ti je prebralo veliko pisem — poteka trideset let, od kar so zavezniški stražarji izročili dvanajst tisoč razoroženih slovenskih protikomunističnih borcev komunističnim krvnikom. Dejali bodo: Vsak, kdor piše o tem, brska po preteklosti in išče krivce, ko vendar to ni bilo zlonamerno storjeno, saj to ni bilo grešno, to je bila samo pomota, za katere se nam ni preba opravičevati .. .
Moramo brskati, ako ne bomo brskali po_ preteklosti in iskali krivcev, kateri nočejo priznati pomora, potem se bodo take situacije še dalje pojavljale. Protikomunistični borci niso nič drugega zakrivili kot to, da so pravilno razumeli, da komunistična osvobodilna borba ni ni-kaka osvobodilna borba, ampak je samo krinka, ki je bila takraj popularna, skrivala je socialno in politično revolucijo, ki naj spravi slovenski narod pod jarem rdeče diktature,...
Kako živim te bo morda zanimalo? Odkar sem začel penzi-jonariti, mi je življenje bolj enolično. Dnevi teko in so podobni drug drugemu. Čas prebijam ‘z branjem novic v časopisju in pri T.V. Ves svet se je znašel v veliki gospodarski in politični stiski. Tudi naša domovina se je v velikih težavah zaradi velike porabe energije. Čeravno so nekateri opozarjali na možnost pomankanje olja -nismo verjeli. Šele ko je prišlo do početverjen j e njegove cene, smo se znašli v težavah, ko jih dotlej nismo marali videti. Smo preveč razvajani in se kar ne moremo sprijazniti s tem, da nam bi kaj manjkalo, kaj šele popolnoma zmanjkalo.
Človek je vedno sanjal, da se bo rešil dela za preživljenje, veroval je, da mu bo prinesel tehnični napredek tisto, kar človeka osrečuje, toda daj, ko je tehnika segla že skoraj do neverjetne višine, se jim nabira grenak okus, razočaranje postaja vse bolj jasno, da tehnika ne bo prinesla izobilja, ki bi nas osvobodilo dela.
Grški modrijan Aristotel in sv. Tomaž Akvinski sta dejala: “Če se človek ne zmeni za postave in pravice, je hujši kakor katera koli žival; zakaj oborožen je ne samo z nagonom, ampak tudi z razumom. Z razumom pritira razstrelivno moč svojih strasti do viška.” Te besede so mi prišle na misel, ko sem pisal to pismo, ker v dostojen red spraviti zmešnjave današnjega sveta ni mogoče brez kakih večjih posledic. Te nevarne pojave je vredno meriti z nevarnostjo jedrskih naprav.
❖ ❖ *
Čital sem, da je bil senator Viljem Borah začasno nastavljen kot sodnik v svojem rojstnem mestu Boise City. Nekega dne se je zagovarjala pred njim 70-letna ženica, ker je u-kradla hleb kruha. Priznala je z : izgovorom, da je tri dni poprej pošteno stradala. Sodnik: Mamica, nič ne pomaga; obsoditi vas moram na denarno kazen za 5 dolarjev, ki jih bom pa jaz za vas založil. Obenem naložim vsem radovednežem, ki so v sodni dvorani, po pol dolarja za pokoro v prid obtoženki, ker jih ni sram, da žive v mestu, kjer stari ljudje in ubožči stradajo in od lakote umirajo!
Kaj lepa prispodoba k današnjim časom? Oprosti temu dolgemu pisanju, sem prepričan, da mi ne boš zamerila, ker vem, dd si plemenita in silno potrpežljiva.
Z odličnim spoštovanjem vdani
Lojze Tomažič
Seja Kluba slovenskih iipokojenoev za Waterloo load
CLEVELAND, O. — Redna seja Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okolje oo v četrtek, .12. junija 1975, ob
1.30	popoldne v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bode sončne priprave za kosilo — ‘golaž in polenta” in druge za-leve zaradi piknika 25. junije ia SNPJ prostorih.
Preskrbljen bo avtobus, kate d bo odpeljal izpred SDD of L 1.30 dopoldne in se vrnil ob
3.30	zvečer. Tako bomo imeli vsi .epo priliko uživati prijetno po-Doldne.
Na sejo je povabljen govor-lik od Greyhound Bus družbe. Pokazal bo filme o zanimivem sraju, kamor se tudi mi lahko oeljemo posamezno ali skupno.
Po seji bo postreženo s prigrizkom.
, Vsi člani in članice vabljeni! Pridite!
C. Wolf, tajnica
IZ NAŠIH VRST
BELLEVILLE, Oni. — Tu pošiljam za enoletno naročnino in $2 za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, je mnogo poučnega čtiva v njej, le da bi želel manj angleščine. Če že ni drugače mogoče, bi bila ena stran po mojem dovolj. Angleško je za mlade, ki pa bi bilo lepo, če bi se naučili slovensko.
List prihaja včasih z zamudo, kar pa ni Vaša krivda. S pošto je povsod križ. Na 29. maja 1975 bom dopolnil 64 let, pa sem odločen AD ohraniti, dokler jo bom mogel brati. Tu ni nobenih naših ljudi, ki bi se oglasili v našem listu, pa berem vsaj od drugod in mi je manj dolg čas.
Prisrčne pozdrave urednikom in vsem sodelavcem lista, pa tudi njegovim čitateljem!
William Margan «>
-St. Thomas, Ont. — Z listom sva zelo zadovoljna, le neredno prihaja. Včasih hodi kaka številka kar dva tedna. Sredi letošnjega maja sva dobila eno AD, celo cd preteklega — januarja/ Veva, da list redno oddajate na pošto, pa kaj moremo, ko je. po-
VESTI
Umrl je slovenski filozof dr. Franc Veber
Kot piše “Družina”, je dne 6. maja letos v Ljubljani umrl prof. dr. Franc Veber. Dnevno in drugo časopisje v Sloveniji ni beležilo smrti tega naj večjega slovenskega filozofa. Imelo je namreč preveč skrbi z govori in manifestacijami zadnjih tednov.
Franc Veber je bil doma iz Gornje Radgone, na meji med slovenskim in nemškim ozemljem na Štajerskem. Toda Franc Veber je ostal Slovenec, čeprav je njegov priimek pravzaprav nemški (Weber pmeni tkalec). Toda to so pogosti primeri v teh obmejnih krajih, da priimek ne pove, kaj kdo je.
Rodil se je 20. septembra 1890. Srednjo šolo je končal v Mari-3oru, stopil v bogoslovje, ali po poldrugem letu je izstopil in šel v Gradec študirat filozofijo. Doktoriral je leta 1917. Njegov profesor je bil znameniti dr. Meinong, Veber pa njegov naj-jubši učenec. Vse je kazalo, da po Franc Veber nasledil svojega učitelja na filozofski fakulte-I v Gradcu. Toda po končani prvi svetovni vojni je mladega ’ilozofa priklicala domovina. Prišel je v Ljubljano, opravil labilitacijski izpit za filozofijo j Zagrebu in od leta 19J9 dalje predaval filzofijo na univerzi v Ljubljani. Na tem mestu je o-;tal do leta 1945, ko so ga nove polasti prisilno upokojile. Od iakrat naprej za tega velikega noža ni bilo več mesta v novi Jovenski družbi. Kot poroča ‘Družina”, si je materialno po-nagal tako, da je bil za korektorja pri “Družini” in pa pri reviji “Cerkev”. (Korektor je tisti, ki popravlja rokopise in odtise v tiskarni.)
Zapisali smo, da je bil največ-i slovenski filozof. To vsestran-ko drži in so priznali tudi tuj-:i. Za njegovo 80-letnico, leta 1970, je v Muenchnu izšel njemu na čast poseben zbornik, ki ga je uredil dr. Anton Trstenjak. Zbornik je vzbudil v nem-:kem svetu neverjetno veliko janimanje. Graška univerza je svojemu bivšemu dijaku podeli-a listino zlatega doktorata. Ljubljanska univerza, ki ji je služil 26 let in jo proslavil pred svetom, je molčala, kot je molčala sedaj ob njegovi smrti. Zakaj? Zato, ker je Veber bil krščanski filozof, danes je pa v gjubljani kaj vreden samo, kdor je materialist in kdo zna misliti kot sproti misli partija. Veber tega ni znal, zato so ga še razmeroma mladega potisnili na stranski tir in ga še živega pokopali v molk. Uverj eni pa smo, da bo prišel dan, ko bedo pozabljeni številni današnji mogotci ljubljanske univerze, ne bo pa pozabljen dr. Franc Veber in njegova “Knjiga o Begu”.
Pokopali so ga na Žalah. Pogreb je vodil p. dr. Tominec. “Družina” pravi, da ga je na zadnji poti spremljalo veliko prijateljev in nekdanjih študentov. Nič ne pove, da je kdo zastopal ljubljansko univerzo.
(K. G.)
Priznanja
Na mednarodni razstavi je dobilo podjetje Mlinotest iz Ajdovščine pokal za najkvalitetnejšo proizvodnjo testenin, Fructal-Alko, prav tako iz Ajdovščine, pa zlato plaketo za hruškov sok.
šta taka!
Pišite več slovensko, mi ne znamo angleško brati. Ob nedeljah gledamo ini poslušamo slovensko polko iz Clevelanda. Poljsko, nemško, angleško, le slovenskega ni nič. Le kje ste clevelandski Slovenci, da se ne zavzamete, da bi bilo tudi nekaj v našem jeziku?
Vsem najlepše pozdrave!
Mihael in Rozi Lesnika *
Commack, L.L, N.Y. — Rada berem Ameriško Domovino, tudi povesti nikoli ne izpustim. Tako se mi je zadnjič sanjalo o nadaljevanju romana “V letu Gospodovem”, ko lista ni bilo.
Četudi sem dopolnila 19. aprila že 90 let, še vedno berem in pišem brez očal. Sem že tlve leti bolna, v tem času sem bila trikrat v bolnišnici. Imam, ’hvala Bogu, debro postrežbo pri moji nečakinji, ki je bolničarka.
Lepo pozdravljam vse. ,
Katarina .Pavlič
V letu za 30.6% višj'e cene
Cene na drobno so bile letos aprila v primerjavi z lanskim aprilom v vsej državi povprečno za 30.6%' višje, kot je objavilo ljubljansko “Delo” 9. maja 1975.
škoda za plazovi
V	tolminski občini so plazovi samo na nekaj večjih objektih povzročili v letošnji zimi za 23 milijonov dinarjev škode. Samo na kaninski žičnici je bilo škode okoli 9 milijonov. Popravilo Tičarjevega doma na Vršiču brez inventarja je preračunano na 420,000 dinarjev.
Setev soje v Sloveniji možna?
Pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo Ivo Marenk je na to vprašanje odgovoril, da bi jo lahko pridelovali v vzhodni Sloveniji, v porečju Mure, Drave in Save. Soja namreč po* trebuje za rast precej vlage. Nekateri kmetovalci v teh krajih, zlasti v Pomurju, tudi že spra-' šujejo; kje bi dobili sojino seme, da bi jo poskusili pridelovati.
Naša kmetijska pospeševalna služba še ni dovolj proučila možnosti pridelovanja soje, sa] ji niti v Vojvodini, kjer so ob rekah in prekopih ugodnejše naravpe razmere za pridelovanje, niso posvetili dovolj skrbi-Ko so lahko uvažali sojo in soji' ne tropine po nizki ceni, so pri' delovanje zanemarili. Letos Pa naj bi jo po programu posejali na 15,000 ha, a v nekaj letih bi pridelovanje razširili na 50,000 hektarj ev.
Ali jo bomo torej pridelovali tudi v Sloveniji? Precej bo od' visno od tega, kaj bodo pokazali ^ poizkusi in od ocene kmetijske ^ strokovne službe, ali se bo iz' plačalo uvesti v organizirano , pridelovanje tudi to novo polj'
| ščino. Po letošnjih zajamčenih odkupnih cenah soje in pšenic6 so izračunali, da je 1500 kg, sojnega zrnja vredno toliko kof 440 kg pšenice. Toliko naj hi namreč zraslo soje na 1 ha, na t boljši zemlji in cb boljšem ob' delovanju pa tudi do 2000 kil°' gramov.
(Delo, 15. V. 75.)
že 7.5% nepismenih
V	mariborskem okraju je š6 vedno 7.5% nepismenih in le 44% prebivalcev ima dokončan6 osnovno šolo. Nujno pa bi P°' trebovali 370 učiteljev.
štore dobile nov otroški vrtec
Po lanskem potresu so otrocJ železarjev morali ostati dom3' ker se je stara hiša, kjer je bd zasilni otroški vrtec, skoraj P°” rušila. V kratkem času je ob n6' vi šoli zrastel lep vrtec za otrok. Ob njem se urejajo še d6' dedni prostori za otroške jasli-
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Sloveff^r poslušajte v Clevelandu in okr lici Slovensko radijsko uro “Pe' smi in melodije iz lepe Slovel' je" vsak večer od ponedeljka petka na postaji WXEN-FM n° 106.5 MC, katero vodita dr. ^ lan in ga. Barbara Pavlovčič-
Pokol slovenskih domobrancev pred 30 leti
A. V Teharjih
II.
Teharsko taborišče je eno iz-ttied mnogih, ki so jih zgradili Nemci med vojno. V njem je kilo 78 barak. Okrog taborišča je bila železna mreža in bodeča žica. Tudi vsaka baraka je bila Posebej obkrožena z bodečo* ži-Co- Prav tako je bil štirikotni Prostor sredi med barakami ob-dsn z žično ograjo. Posut je bil 2 debelim kamenjem. Tamkaj s° najprej zaprli domobrance in na tem kamenju so stali štiri do Pet dni, nekateri bosi, brez jopičev, brez odej. Podnevi in pojoči so ždeli na tem prostoru in ^akali svoje usode. Kaj vse so korali slovenski d o m o b ranči Prestati, pretrpeti v teharskem taborišču, nam pripoveduje domobranski častnik:
in čakale v napetem pričakovanju, kdo bo izstopil iz vrste.
Neki čuden hlad je spreletaval moje telo, ki pa se je hip nato spremenil v vročino, ki me je dušila, in občutil sem, kot da me izriva iz vrste pred rdečega rablja. Kot da bi se hotel u-stavljati, sem stopil pol koraka nazaj te se hotel skriti za glavo drugih, kajti zdelo se mi je, da mi je napisano na obrazu, da spadam med te, katere je rdeč-kar zahteval.
Lahno mi šepne tovariš za menoj:	“Bodi miren, če hočeš,
da te ne spoznajo.” Strmel sem nepremično na vojake pred seboj in čakal, sam ne vem, kaj.
Namesto vode bič
“Stoj, banda prekleta!” in su-r°vi gias rdečega prostaka je zastavil razbičano, izmučeno in smrti žejno vrsto prodanih, ^bjak se je naslonil na vojaka, Prijatelj je dajal poguma prija-telJu, brat je brisal bratu krva-Ve srage z razbitega potnega čela.
v'Pred gosto omreženim tabori-sčem je stal polk nekdaj ponos-^Ib in neustrašenih fantov, prodan in razočaran, do smrti iz-hiučen.
Iz težkih, krvavih pogledov je SeVala samo ena želja in suh je-je ponavljal samo eno proš-ftjo: “Vode!” Namesto vode pa le padel bič po že raztepenih kr- j vavih glavah domobrancev in vr,sta se je težko ter počasi premaknila dalje, ker je slutila, da 1° Vsak korak približuje hladnemu grobu. Biči, pasovi in puškima kopita so nas hitreje pogna-a v notranjost taborišča. V div-lehi diru smo morali obkrožiti
b
arako in nato obstati sredi ta-
mrišča.
kat
^edno so prihajale nove čete,
■ere je priganjal rdeči bič in 6zko puškino kopito, vmes pa S° jih spremljale kletve in gnus-
e Psovke. Dvorišče se je napol-. m. Stal sem v vrsti in z očmi j^^al po razmaličenih licih, kje 1 Uzrl brata ali vsaj prijatelja. r°za me je obšla in noge so se 0 zašibile, ko sem v tretji vrsti asproti sebi zagledal dragega
b
rata. Tudi njegove osteklenele vave oči so bežno gledale po mlinih in iskale, da bi uzrle
mene.
2:9čuti sem vročo črto1, ki se je
te° P°maknila navzdol. Po-
gnil sem z roko preko lica ter bal^l rn°br0|i;o na dlani. Pogle-
čutii
sem: kri. Sedaj šele .sem za-
kate
skelečo rano na glavi, iz
las 6re je curljala kri in lepila e Ua žgočem soncu, še tam
Pod
Ud Cekiskim gradom me je bil “rd rdečkar s kopitom ter mi
. čepico na tla, ker nisem do-
Vol
gard,
J glasno vpil: “Mi smo bela
Rajši smrt, kot izdati častnike
Neprestano so vsi pričakovali, kdo se bo javil, toda nihče ni izstopil. Ko je rdečkar to videl, je potegnil iz vrste dva mlada fanta in jima grozil, da ju na mestu predere s svojim nožem, katerega je potegnil izza pa^u, ako ne pokažete vseh častnikov in podčastnikov. Šla sta od vrste do vrste s počasnim, težkim korakom. Vidno so se jima vzdigovale mlade prsi od težkega sopenja, pogled pa jim je zrl nekam daleč in misli so se jima pletle in potapljale v smrtni grozi, tako da sta mrmrala nerazločne besede mimo vrst.
Bila sta v obupnem položaju. Ako pokažeta častnike in podčastnike, ki jih poznata, se s tem sicer za sedaj rešita, toda izda-sta svoje brate. Ako pa vztrajata in molčita, položita s tem svoji mladi telesi na oltar domovine.
Šla sta že mimo zadnjih vrst, ne da bi pokazala katerega nadrejenega. Obhodila sta že zadnje vrste, nato se obrnila proti partizanom in zaklicala: “Tovariš, nikogar ni, ki bi ga poznala!”
Te besede so bile, kot bi na novo razpihal ogenj. Ves divji se je surovež pognal na uboga fanta. Z udarci pod brado ju je zbil po tleh, nakar ju je obdeloval s svojimi okovanimi čevlji, dokler je čul iz njunih grl o-bupne klice. Ko mu je bilo dovolj je naročil straži, da ju je odvedla, čez nekaj minut smo slišali dva rezka rafala nemške strojnice, ki sta vzela življenje dvema domobranskima junakoma.
Šla sta v smrt, ker sta bila zvesta svoji obljubi, ker sta bila zvesta Bogu in domovini.
še naprej išče častnike
rod > izdaialci slovenskega na-l a’ Z rokavom sem obrisal! vav0 lieg, kajti robec mi
is.čij u iu:uec im je
ral komunist, in si hotel po-h uti lase, kateri so mi padali Po cel
Ur^j. u’ toda nisem jih mogel
žle^k ker jih. je kri premočno catf^a'	sem brata pokli-
kc-’ t°cla zaman sem se trudil
Su ®u,ko grlo ni dalo toliko gla-a bi me brat slišal.
Oficirji in podoficirji, pr.	naprej!”
čast 1S^°	ved partizanskih
Ub 1^;ov> ki so se spravili nad Ua^f6 ZIdve in kazali svoja ju-b s^a na onemoglih telesih. Bi-•naS v Pestmi> revolverji, k čevlji in vsem, kar jim je ° Pcd roko. Vmes pa so pre-SjknJa:| d1 vpili nad nami, zakaj
ta,ko “hajkali”, da so 1 tolikokrat bežati.
0hi°?e^ Se je ustopil pred nas
pfe,^arNzan, ki se nam je že dve,^ avN pred celjskim kolo-
Ua.
in se pohvalil, da je atvere§a zasul živega. Zaj.,- aračil se je pred nami in
kapre/,„ <5>ficir-li in Podoficirji: ka. o • ^as1:aia ie grobna tiši-ci vseh so se široko odprle
Toda tisti partizan kljub temu še ni odnehal. Šel je sam od vrste do vrste in si izbiral žrtve. Obstal je pred vrsto pred menoj, zapičil sovražni pogled v svojo žrtev, jo pograbil za ovratnik in potegnil iz vrste, nato se pa vstopil pred mene. Namršil je obrvi, pogledal izpod čela, zapičil svoj ostri pogled, kot bi mi hotel pogledati v dušo in tam razbrati mojo preteklost.
Čakal sem, da bo stegnil svojo krvavo roko in me divje potegnil iz vrste, toda občutil sem, kot da mi neka skrivnostna moč vliva poguma, da sem postal hladen in ravnodušen. Mirno sem ga gledal v oči, niti trenil nisem. Ošinil me je s pogledom, ki je obstal na mojih hlačah. Ker sem imel že dvakrat zamenjane, raztrgane in vse blatne, zato skoro lahko trdim, da me zaradi hlač ni mogel uvrstiti med izbrane žrtve.
Odšel je s počasnim korakom naprej. Kot da bi odložil težko breme, sem se čutil lahkega. Korakal je od vrste do vrste in nabiral žrtve. Nabral jih je še nekaj. Gnal jih je na gornji konec dvorišča, kjer se je zopet ponovila krvava drama. Nato so vse odgnali k drugim častnikom in podčastnikom v klet pod skladiščem, kjer so jim zvezali roke in noge in jih nataknili na železne kljuke, da so viseli kot meso v mesnici z glavami navzdol. Partizani so od časa do


] , '! j > ■» I >
KOLEDAR
društvenih prireditev
< i
<.

JUNIJ
13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR
priredi spominsko proslavo 30. obletnice pokolja slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi
22. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi prvi redni društveni piknik v parku Triglav. Ob 11. sv, maša, nato kosilo in domača zabava. Za ples igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
25 — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo bb 1:00 pop. uri. Ples od 3. do 7. ure.
26.	-27.-28.-29. — poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
JULIJ
4. — Piknik Slovenske pristave. 13. — Misijonski piknik na Slovenski pristavi.
13. — Društvo Kras št. 8 ADZ
priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy, Ohio.
20. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
20. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na Izletniških prostorih v Leroy, Ohio.
20. — Belokranjski klub priredi
“Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli svatje”.
27.	— Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti.
AVGUST
3. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi.
10. — Štajerski piknik na Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet.
17. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik.
17. — Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani.
časa hodili k njim in jih bili z revolverji po zobeh in pljuvali v krvave raztepene obraze. (Dalje sledi)
“Odprti grobovi11 IV./91-110.
17.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav.
SEPTEMBER
7. — Društvo SPB Cleveland
prireja romanja v Frank, Ohio.
14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 -večer.
21. — Olatarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Graduacija šole uv. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
28.	— Narodni Baragov dan: sv.
maša ob 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu.
OKTOBER
5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO- TRGATEV v parku Triglav.
12. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18.	— DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Občni zbor Slovenske pristave.
19.— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
25.— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet.
NOVEMBER
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. — Belokrajski klub priredi
“martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in
ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi
koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
31.	— SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v
Slovenskem narodnem domu na E.; 80 St.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. FEBRUAR
14.	—- Štajejrski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček no razdeljen med bolne člane Kluba in med Slovenski starostni dom na Neff Road.
------o-----
larovi za Slovenski starostni dom v OleveEandu
CLEVELAND, O. — Ob priliki Tony Petkovškovega “Radio Telethon”-a 21. decembra 1974 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. so darovali za Slovenski starostni dom na Neff Road:
Po $50:	Cleveland Ambassa-
dors of Sports, 32nd Ward Democratic Club, Loyalties SNPJ št. 158, Frank in Rose Grego-rich, SNPJ Athletic League, Frank in Grace Sechnik, M/M Dick Sodja;
po $25: Century Tire Service,
' James in Ann Hočevar, M/M Frank Koss, Fred in Maria Kužnik,. M/M Frank Novak, M/M Edwin Polšak, John in June Price, Bill Ratajc, John M. Rogell: Jr., Marie Shaver, Hilda in George Stoces, M/M John Strancar Jr., M/M Raymond Strumbly, Vic in Mary Tomažič, David Trenton, Richard in Angela Tursik, M/M Joe Ursi-na;
po $20: Agnes Lunder in F. Fabian, M/M Louis Frebevsek, M/M Thomas Quate, Sinich’s Shore Beverages;
po $15: John in Millie Kokal, Frank in Ann Kristoff;
po $10: Joe in Helen Banisau-kas, Frank in Albina Bittenc, M/M Frank Branisel, Eddie in Dennie Bucar, M/M Albert Bo-| zic, Tony Champa, M/M Char-! les Dever, M/M Cyril Ferkul,
! Betty in Tony Grdina, Prof, in ! Mrs. E. Gobetz, Frank lie Jr.,
I John Jane, Mary in Tony Ko-' morowski, Frank Krainz, Ann ! Kutcher, M/M Louis Kovac, Charles Lampe, Frances Moc-' nik, Joe in Delia Moze, Mary Mavko, Frank in Molly Plut, John in Mildred Payerchin, Robert in Catherine Ostrunic, He-! len Prebevsek, Gus Ryavec, A-j dolph in Stella Rupe, Louis in i Evelyn Strnad, M/M Fred Sko-laris, Cleveland Sokols. Wanda | Sulak, M/M Edward Stampel, i
Za vsakovrstna tiskarska dela
fie priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, iistki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
Mary J. Turk, Ernest in Wilma Tibjash, Mike Telich, Mary Vodičar, Jennie Wick, Margaret Wardield, M/M Mirka Yama. M/M John Yakos, M/M Henry Zupančič, M/M Eddie Zaller, Cy Barlet- Radio WEWL, E. B. Brown Optical Co., “Tone”;
$8: Eddie Andres in Ed Anderson;
$6: Neimenovan;
po $5: John Arko, Nancy An-zlovar, Harry Blatnik, Millie Bradač, John in Mary Bradač, Al in Louise Brezec, M/M Michael Brichta, Joseph Cadez, Robert Cox, Michael Krensek, Joseph Eperasy, Louis in Mary Fink, M/M Paul Gibbons, Paul Imman, M/M John Jevnikar, John Koski, Vicki Kamolic, Frank Kochevar, M/M John Kužnik, Joe Kocab, Chuck Kir-cher, Edward in Helen Morel, James Medveš, M/M Joseph Mazie, George in Margaret Meyer, Albert Miklavič, Albert in Helen Miklavič, Jo in Eddie Novak, M/M Frank Novak, Joe Petrich, John Osredkar, Stan in Jackie Peklay, Frank Pike (Lindberegh Ave.), Frank Pike (Swetland Ave.), M/M Reboi (Wickliffe), Frank Sire, Mary in William Stefančič, Kathy Scholf, Frank in; Lena Siewo-rek, William Soibe, Judith Tur-cott, John in Helen Veniska, Joseph Valencie družina, Steve Valencie, M/M Frank Videm-sek, Mike Yarolin, Terrence Za-delle, Ray Zabec, Mrs. Thomas Zabjak, Agatha Zajc, SNPJ št. 94, Doris Sadar, dir., Ženski odsek SNPJ Farm, Neimenovan.
Po $2: Ralph Malec, George Verner.
Vsem darovalcem topla zahvala v imenu Slovenskega starostnega doma in vseh, ki so v njegovi oskrbi. Za te gre, za te se prizadevamo, da bi jim življenjski večer bolj olajšali in jih o-skrbeli z vsem za dostojno in človeka vredno življenje.
Cecelia Wolf
Korejes Kim dolži IM
TOKIO, Jap. — Predsednik Severne Koreje Kim II Sung je tekom svojega obiska v afriški Mavretaniji trdil, da so ZDA zbrale v Južni Koreji velike množine jedrskega orožja in da lahko vojna “vsak čas izbruhne”.
Severnokorejski radio je obdolžil ZDA, da še vedno “hočejo raztegniti nadzor nad vso Korejo uporabljajoč pri tem Južno Korejo za svoje oporišče”.
Adm. Noel Gayler, poveljnik oboroženih sil ZDA na Pacifiku, je dejal japonskim voditeljem narodne obrambe, da ne pričakuje neposrednega napada Severne Koreje na Južno Korejo.
“V zvezi z razvojem v Vietnamu moremo pričakovati povečanje 'napetosti v Koreji, toda to ne bo privedlo do neposrednega vojaškega napada,” je dejal adm. Gayler.
ti-----a------
Indonezijci v boju s komunistično gverilo
DJAKARTA, Indcnez. — Vojaški poveljnik na zahodnem Borneu gen. Seno Hartono je objavil, da so indonezijske varnostne sile pospešile boj proti komunistični gverili na mejnem področju z malezijsko državo Saravak.
Cilj novega napora je uničiti rdeča oporišča v obmejnem pasu, zato sodelujejo pri njem indonezijske varnostne sile z malezijskimi.
Turski predsednik na obisku v Iranu
TEHERAN, Iran. — Predsednik turške republike Fahri Ko-ruturk je bil zadnji teden na u-radnem obisku v Iranu, na svojem prvem v tujini, odkar je bil leta 1973 izvoljen za predsednika republike.
PrijafePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLASI
EUCLID ZIDAN 6-6
narejen po naročilu, pet let star, tri spalnice, IVz kopalnica v vsakem stanovanju. Razdeljena klet. Dvojna priključena garaža. Morate videti da se prepričate.
MORA PRODATI $22,900
od Dille Rd. z aluminij am obit Colonial, dve spalnice zgoraj, ena spalnica spodaj, rekreacijska soba. Priključena garaža. Lep lot. Lastnik kupil drugo hišo. Se mora hitro prodati.
380 ČEVLJEV GLOBOK LOT
se nahaja na lepi E. 260 cesti. V Euclid, tri spalnice ranč, z rekreacijsko sobo. Cenjeno za hitro prodajo.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
_______________________ 03)
V	najem
Oddamo. 2 stanovanji, ena hiša sama zase $90 mesečno, in eno stanovanje v dvodružinski hiši $80 mesečno. Vprašajte na 1115 E. 64 St.
— (93)
Rent Wanted
Would like to rent five room single or five rooms in the St. Clair neighborhood. Call mornings 944-5694.
-(92)
V	najem
Štiri sobe spodaj, samo odrasli. Na 1405 E. 41 St. _______________________-(91)
GROCERY FOR SALE
Established business. Present owner 18 years. Owner retiring. 17703 Grovewood Ave.
Call 531-2855
(93)
Naprodaj
Zaradi selitve je naprodaj nekaj komadov kuhinjske ter hišne opreme in air conditioner. Kličite 431-2134
SOBE SE ODDAJO
Dva stanovanja, eno 3 sobe drugo 4 sobe na 1150 E. 61 St. za odrasle. Kličite 361-2329 ali 391-4126. Nič otrok. _______________________ -(90)
V	NAJEM
Dve stanovanje po tri sobe vsako stanovanje, na 1191 in 1193 E. 60 St. zgoraj, kopalnice in furnezi. Kličite 881-7122.
________________________ (90)
Apartment for Rent
3 rooms, heat furnished. On Euclid Ave. near Collinwood. Call 681-6122
_________________________(90)
WANT TO BUY
Small Tape Recorder, 3” Reel-to-reel, AC current; must be in good working condition. Call 361-4088 mornings only. Ask for Frank.
(x)
V najem
Oddam 3 sobe spodaj, zadaj, na E. 53 St. med Superior in St. Clair Ave.
Kličite 391-4172
(90)
V	NAJEM
Na 1083 E. 71 St. od St. Clair Ave. 6 velike lepe sobe, sami plačate plin in elektrika. Vidite oskrbnika ali kličite lastnika po 6. uri zvečer 843-8033. $70 na mesec.
_______________ (961
Help Wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed ax St Mary1« Church. Anyone interested call 761-7740. Living qusxters available.	(x)
RADI BI DOBILI
Slovenko starejšo da bi delala druščino starejši ženi, da bi kuhala in malo pospravljanja, v Collinwoodski naselbini. Priporočila, Kličite 531-0047.
(90)
Housekeeper-Baby Sitter
Middle-aged Housekeeper and Baby Sitter —- 8 a.m. to 5 p.m. $22 per day. — Call 486-8236.
(m.th.f'X
---aeoeococaoooocoaooooc^oceieiocMscoooogioacicaoocaoae y
*■1 gKarl H. Waggerl
LITO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ
_. »jocMOoeaoiSOogocopaoograccaaoeosooeooiaocioooocMaošscc^__
Da, ljudje v ubožnici so čudno ljudstvo, polno temnih nagibov, kakor otroci, in včasih tudi nevarno. David se spominja nekoga, ki so ga klicali za očeta Jakoba. Ta ga je nekoč stisnil med kolena in ga začel ^ščegetati. Spočetka je bila to samo šala, David se je smejal in kričal na vse grlo, ali oče Jakob se ni smejal. Srepo je gledal predse in je le tem močneje poprijemal, čim bolj se je njegova žrtev branila in obračala. David je bil res že čisto moder in na poi zadavljen, ko mu je končno prišla sestra na pomoč.
Zdaj je takšnim igram že davno odrasel, tudi oče Jakob leži v svoji jami in ne more nikogar več do smrti ščegetati. David se dobro razume s starimi ljudmi, čestokrat pomiri njihov otročji prepir, ali se z njimi dolgo pogovarja.
Mati Gertruda ste bili zmeraj slepi?
Da,, zmeraj.
In ne morete sploh nič videti, sonca tudi ne, mati Gertruda?
Ne, tudi sonca ne. Ali sveto Devico vidim.
Kakšna pa je?
Topla, David. Čisto topla in mehka, tako kot spomladi na hišni klopi. Njena obleka diši po medu, tiho šumi in blisne komu čez obraz, ko, gre mimo, in zmeraj šepeče: Jezus — Jezus!
To je vendar veter, mar menite.
Ne, ta je Mati božja.
Mnogi so dobro izvedeni v težavnih in skrivnih rečeh, kar se tiče vremenskih znamenj, zdravilnih zelišč proti vsakovrstnim hibam, vpliva lune in zvezd. V raku, pravijo, v znamenju raka si ne smeš nikoli striči las, sicer se lahko zgodi, da ti narobe rastejo, v možgane, razumeš, in potem umrješ za sončarico, seveda, ker imaš vso lobanjo polno volne. Kozorog spet je ugoden za igro s kartami, tisti, ki so v tem znamenju rojeni, imajo v igri srečo. Kajti kozorog je drzna žival in povrh tega edina, ki ji je moči gledati ne samo naravnost, marveč tudi okoli vogla, to vedo lovci.
Da, in nasploh je proti slehernemu zlu na svetu kako sredst-
Delo, da ni naj hujše, je menil, in znoj in skrb za kruh, to se da prenašati. Ali veliko jih je vendar slabotnih po naravi, šibkih in neodpornih, te da ima hudič posebno na piki s svojimi telesnimi in duševnimi nadlogami in da je žalostno gledati, kako bredejo iz nadloge v drugo, in nihče jim ne more pomagati z bratsko ljubeznijo. Zakaj vse čednosti bi spet rasle na kamnitni zemlji, samo ena, naj lepša ne: usmiljenje.
In to je ganilo ljubega Boga, ker je oglar tako rekel: z bratsko ljubeznijo. Posegel je v zaklad svojih milosti, in potlej je poslal pravičnika nazaj na svet, da bi razsipal te milosti, v tolažbo in pomoč vsem, ki so blage volje.
Pravični oglar je šel potem tudi z vnetostjo na delo, v svoji preprostosti jo je mislil hudobcu nabresti in vse dobro skriti, da bi hudoba ne izsledila in ne skazila božjega daru. Med vsemi zelišči je izbral tiste, ki niso kaj krasne, in jim je podelil zdravilno moč, trpotcu proti jetiki, rmanu proti žgoči mrzlici, medtem ko arnika hladi in celi rane. Ti, je ukazal drobnjaku, ti se boš zvijal, kolikor časa do spomladi bo pretil še sneg in mraz, da bodo imeli ljudje vsaj kakšen blagoslov po vrtovih. Ve pa, lastovice in šoje, naznanjajte vreme, slabo in dobro, kajti vreme je huda preizkušnja, kar se tiče psovanja in preklinjanja. Učil je tudi vetrove poganjati mline in vodovje nositi ladje, da so imeli ljudje pomoč v svojem uboštvu in jim ni bilo , treba obupati. In tako je vse premislil v svoji glavi, samo enega ne: kako naj bi ljudje našli ono, česar sam hudič ni izduhal. Zato ker je hotela biti preprostost pametna, imamo še danes svojo ljubo bedo, stisko in nadloge. Marsikaj smo seveda z leti prinesli trudoma na dan, prebrisani ljudje v vsem svetu iščejo in iščejo in niso malo ponosni, če njihova učenost spet kaj iz-najde, kar je oglar skril. Ali večina tega nam ostane še dolgo skrita, morda za zmeraj. Samo oglarji so v tem izvedeni, čemur se ne čudi nihče, ki ve, kako je to.
David je zvedel vse mogoče
in ko je cesar umrl, mu je hotel izkazati poslednjo čast:
No, cesarja so že pokopali, ko je prispel njegov dragonar. Tomaž je legel na grajsko preprogo, da bi spal. Kaj meniš, pripoveduje, nisem ondi slabo spal, pa so me pustili ležati skoraj kar na kamnu? Nak, ko j je prišel k njemu možakar, človek v sijajni uniformi, s čelado in sabljo, bržkone cesarjev strežaj. Kaj mu le šine v glavo, je rekel, to ne gre, tu vendar ne bo spal! In vzel ga je s sabo v neko toplo izbo, ondi so zapisali njegovo ime. Tako, so dejali, dragonar si bil, to jim je ugajalo. In zdaj je Tomaž dobil posteljo čez noč, tega si sploh ne moreš misliti, tako sijajno še ni spal v življenju. Luč je gorela na stropu in umivalno posodje je stalo ondi, in če morebiti meniš, da je te krasote konec, se presneto motiš. Drugi dan so mu prinesli jesti, za jed mu sploh ni bilo treba prositi. Samo jej, gospod dragonar, so dejali.
In potlej, če verjameš ali ne, potlej se je peljal domov z železnico, pa zmeraj je imel postreščka za sabo in še enega ob strani, in vse to, dobra hrana in kvartir in popotovanje, ga ni stalo še groška ne. Tu lahko vidiš, koliko je premogel cesar, tudi ko je umrl!
O, da, to David razume, saj je imel tudi sam nekoč opravka z nekim visokim gospodom, in to mu je prineslo blagoslova. Od
takrat že njegovo življenje kro- (kljub temu ima že svojo kamro ži. Saj je prav za prav še otrok, j in skrinjo na podstrešju, in vse še šoli ni povsem odrasel, ali 1 to ima ugled in gotovo stalnost.
vo, ki mu odpomore, samo poz-
nati ga je treba.	.od starih ljudi, nekateri so bili
Ko je Gospod vrgel Adama m dale.	ofe Tomaž na
Evo iz paradiža, je bil hudič koj	krivim vratom.
za njima m je razsipaval zlo. fL ,. .	h-
J	,.	-	v. , , Pred leti je nekoč popotoval pes
Ce so bili ljudje ze v sreči tako ,	J ^ f ,	,
, , .	. J	,	,	, v veliko mesto, postal tam vojak,
slabi, je menil, potem bodo v	r
nesreči še mnogo laže padli. In
TEŽAVE V SENATU — Predsednik Ford je imenoval pred časom bivšega državnega guvernerja Wyominga Stanleyja K. Hathawo,y-a (na sliki) za notranjega tajnika. V Senatu ima precej težav, ker so zagovorniki varovanja okolja proti njemu.
PRORAČUNSKO OBRAČUNAVANJE 12 lahkih, sončnih plačil
čemu ne bi vaših plinskih računov vključili v proračun? Sončnega ljudstva proračunski računski načrt vam omogoča razdelitev vašega plinskega računa v enem letu v 12 enakih mesečnih proračunskih plačil. Mogoče vam bo točnejše predvidevati vaše stroške in raztegniti stroške zimskega ogreva preko celega leta. To je posebno važno v teh dneh inflacije in, rastočih cen, ki silijo vsakega k večji pazljivosti v pogledu proračuna.
Ko boste dobili računa za plin ta mesec, poglejte število dolarjev v rdečem krogu. Potem podpišite odrezek, predno ga vrnete... in plačajte enako vsoto za sonce začenši z julijem. Za to ni nobenega posebnega stroška in vsak presežek ali primanjkljaj bo v vsakem juniju popravljen.
Združite proračunsko obračunavanje in avtomatično plačevanje^ plinskih računov za končno udobnost v plačevanju računov.
Pišite ali obiščite katerikoli urad East Ohio za popolno pojasnilo.
Hvala za pomoč pri uravnavanju postrežbe našim strankam.
HSMSilS
^SUNSHINE
SUmIm! mrn PEOPLE'S lillir/
j SfiBIKYMD
1THE EAST OHIO GAS COMPANY
.-Spahi or ime comsolioaieo naivjraeoas svstEM
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO BGMi
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 15. junija 1975 Naročite telefonično: 431-J628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$23.00 na leto $12.50 za pol leta
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........
TONY KRISTAVNI1C
- - » ».twtv j	A'TTNI/T
nebeški Oče je v svoji jezi to dopustil, saj sploh ni maral več pogledati sveta, tako se mu je bil pristudil.
Ali kakor človek pač je, Iju-jdem je bila nesreča koristna. Zavedeli so se in se uprli hudiču in njegovim zvijačam; sploh ni dolgo trajalo, ko je že prišel prvi pravični v nebesa. Gospod Bog mu je velel, da je stopil predenj in ga je dolgo motril. Kdo si? je vprašal pravičnika.
Oglar, je rekel oni.
Tako. Kako pa je to, da si tako poten in razkuštran, poln tvorov in ran?
Da, Gospod, je dejal pravični oglar, to ne more biti drugače, v tvojem svetu je hudič svoboden. Saj ni nič drugega ko trnje in osat in same zapreke vmes, tu mora človek paziti in kožo za to dati, dokler te ne najde.
Me li iščete? je vprašal Bog.
Seveda, Oče, ali to je težko. In zdaj je začel pravičnik opisovati Gospodu svet. Ne veš, je dejal, kaj vse je bilo treba prestati. Oglarji so nekolikanj omejeni in okorni toda močni v veri.
NOVICE- z nega svela
NOVICE- ki jih potrebujete NO VICE- ki jih debile le sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
GOING PLACES—For on-the-go daytime wear. Maid of Cotton Kathryn Tenkhoff finds this three-piece Teal Traina design fills the bill. A bulky-weave cotton in toast and white plaid, the ensemble features a softly gathered skirt and midlength jacket. A bow-neck white cotton blouse complements the wide, white leather belt.
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive

vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo
J
PAINTING AND ! DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
£	Sanitas in p upiranje
:	■ a:	- a _ , -. ■■■ u - - uj.a

OB DESETI OBLETNICI SMRTI
mm šušlja
pevca, dirigenta in kulturnega delavca umrlega, 9. junija 1965 v Clevelandu.
Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne se s cvetlicami.
Drobne ptičice pojo spet v domačem gaj, al prijatla sem nazaj nikdar več ne bo.
Večna luč naj Tebi sveti, večni mir Gospod Ti daj!
AMERIŠKA DOMOVINA

«	G-.	'-- L?