Posamezna številka 40 vinarjev.
SlEV. (90.	11 LMam i sredo, dne 20. ovpia m
Leto xlyil
• SLO V tiNEC« veljn
po po&tj na v<e strani Jngo-
alavlje In v Ljubljani: u oelo leto naprej.. K 84*— u pol leta „ .. „ 42"— ■a četrt lota „ .. „ 21*— >a en mesec „ ■> „ 7*—
Ka lnosamatvo celoletno K 05'—
ea Sobotna Izdaja: s
8« oelo leto.....K 15'—
sa tnosemstvo. . . . _ 20 —
Inseratli
Bnoatolpaa petltvrsta (59 mm široka la 3 mm visoka ali n|e
prostor) sa enkrat ... po K 1-20 uradni naglasi , no K 1-80 Pri naročila nad 10 objav p opast.
fla Jman J»1 oglas 5 B/fl mm K t-
finostolpna petltvrsta K 3-—
Isbaja vsak dan lavzemSl po. nedeljek ln dan po prasnlkn, •b 5. url slntraj.
HT Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Itev. 6/m. Bokopisl se ne vrača]o; nefrankirana pisma so ae sprejemajo. Dredn. telef. štv. BO, oprava. Itv. 828.
Političen list za slovenski narod.
Oprava J« v Kopitarjevi nI. B. — Baten noltne hran. lJnMJaaake It. 650 sa naročnino ln št 349 aa oglase, avstr. ta čeike 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563.
Prvi dneui.
Prvi dnevi naše nove vlade so čudno megleni. Ni mnogo vlad, ki bi ob svojem nastopu očito kazale toliko klavrnega razpoloženja, kakoršno vidimo med člani in pristaši nove zvezne večine. Različna znamenja, ki obdajajo porod tega političnega otroka, tudi niso taka, da bi mu mogli vedeževalci iz njih prorokovati dolgo in srečno življenje.
Kar je najbolj sumljivo in kar najbolj jnaje vero v notranjo moč sedanjega kabineta, je nezadovoljnost strankarskih pristašev tistih klubov, ki so poslali svoje zastopnike v ministrstvo. Demokratska zajednica je vodila boj za sestavo nove ylade v znamenju ministrskih mest in ga je srečno dobojevala; toda izkazalo se je, kakor nam poročajo, da je mest vendarle manj kot sposobnih ljudi v njej. Na bel-grajskih ulicah in drugod, pravijo, je še vedno dovolj demokratskih obrazov, ki so izrazito ministrabiles in vendar niso ministri, dasi je kriza rešena v demokratskem zmislu. To ni dobro; to razburja; to razjeda srce in obisti. Pri socialistih je boljše in je slabše. Tam klub ne more biti nezadovoljen, ker je poslal v vlado vse, kar je sposobno za boljšo družbo, ki jo jhrorijo demokrati — a kaj, ko je vsa Ostala stranka nezadovoljna. Ubogi »Naprej« mora svojim začudenim bralcem dopovedovati, da »program nove vlade ni načelnega pomena (ali nam niso pred nekaj dnevi rekli, da so se demokratje sprli Z radikalci tudi zaradi načelnih vprašanj?), marveč le začasen, administrativen, ki ga diktira položaj.« Natančneje ne povedo sicer, kakšen je ta položaj, ki {diktira združitev meščansko-kapitalistič-ne stranke z revolucionarnim socializmom, a delavci ga pač slutijo in ne moremo se jim čuditi, če ga premalo vpošte-yajo. V tem pa se, kolikor smo poučeni, strinjajo z vlado, da je nje program lc začasen in bi bili pripravljeni diktirati položaju, naj se spremeni.
Kot protiutež novi vladi sc snuje »taktična zajednica« iz Jugoslov. kluba, Narodnega kluba, samostalnih radikalcev in nacionalcev. Taka zajcdnica sc pač sme imenovati zgolj taktična, jc del parlamentarne tehnike, ne pojav političnega življenja v narodu, in ima namen zbrati razcepljene stranke, da vstopijo kot čini-telji na parlamentarno torišče, kjer so se doslej trgali za palmo le radikalci in demokrati. Gotovo je, da bi se s tako tvorbo opozicija okrepila in šibka vladna večina Se bolj oslabela. Njej ne more biti v prid,
LISTEK.
Doživljaji p©sS®«3n3esa Afeeraseraga.
Spisal F. de Chateaubriand. — Plevel M. Jarc, (Dalje.)
»O, kako globoko bi me moralo boleti, da mi ti, Španka, razkazuješ spomenike in priče prošlih časov sreče in slave, ko mi ne bi vlivala v srce tako sladko omamljenost. Ah, vsi ti kraji so kot nalašč za zavetišče sreče in miru, jaz pa ...!«
Aben-Hamet je zapazil na steni udol-bljeno ime »Boabdil«.
»O, kralj,« jc vzkliknil, »kaj je postalo Iz tebe?! Kje te bom našel v tvoji zapuščeni alhambri?« In oči so se mlademu Mauru orosile, ko se je spomnil na one davne čase.
»Vaši nekdanji vladarji«, jc rekla Blanca, »ali pravzaprav kralji vaših prednikov so bili nehvaležni.« —
»Kaj to?« je odgovoril Abcnserag. »Bili so nesrečni.«
Po teh besedah ga je peljala Blanca v neko divno sobano, ki je bila kakor tempelj ljubezni. Vse je bilo tu očarujoče: strop je bil iz sinje modrega baržuna, ki jc bil bogato obložen z zlatom, cveticami in prosojnimi arabeskami. Sredi dvorane jc šumljal vodomet, čigar voda je padala kot rosne kapljice, ki so sc nabirale v školjki iz alabastra.
Se se razkropljene opozlcionalne sile organizirajo.
In vendar so nam ti prvi dnevi nove vlade prinesli nekaj zelo razveseljivega. Nova vlada hoče dvigniti parlamentarno civilizacijo in oplemeniti govorico dnevnega časopisja v Jugoslaviji. Ljubljanski dopisni urad je sporočil listom naslednjo izjavo belgrajske »Epohe«: »Zadovoljni smo z razvojem svojega parlamentarnega življenja. Želimo le, da bi bila parlamentarna borba in borba v javnosti na višini evropskega parlamentarizma in evropskega tiska,«
Mi smo tudi zadovoljni in želimo istega, Vendar če pogledamo v najbližnjo preteklost nazaj, v tiste čase, ko nas je demokratsko časopisje zmerjalo brez ne-hanja in dan za dnem s »klerikalci«, ko nam je, kadar ni vedelo kaj drugega bolj neumnega reči, očitalo Šuštcršiča, čeprav ve, da je to nepošteno, ko nas je proglašalo za pokrovitelje boljševizma in prikrite sovražnike države — potem se čudimo tej spremembi. Mi jo razlagamo psihološki in je ne smatramo za znamenje vladne moči in samozavesti.. Mi se bojimo cclo, da bo sedanji vladni tisk zopet neevropski, kakršen je bil takrat, ko še ni bil izraz ministrskih skrbi, ampak srčni izliv pristnega demokrata. Takrat se nam bo tožilo po teh prvih dneh nove vlade, in naj so še tako megleni.
Palitfilsa Irif&sišiG.
Pred par dnevi je sklenila Angleška v Teheranu, glavnem mestu Perzije, s per-žansko vlado pogodbo, ki je razburila, kakor poročajo dopisne agenture, na Francoskem politično javnost. Hrup, ki ga je dvignilo peržansko razumništvo zoper to pogodbo, jc šele obrnil pažnjo sveta na ta dokument. Proti denarnemu posojilu v znesku 1 milijarde frankov, odstopa Perzija Angliji obsežno nadzorstvo nad državno upravo, angleški uradniki vzamejo v svoje roke reorganizacijo peržanskih financ in angleški častniki se polaste vodstva državne vojske.
Nikdar še niso bile dosežene s tako malenkostno odkupnino tolike ugodnosti in tolika oblast nad suvereno državo! Ta neorganizirana, slabo upravljana dežela je gospodarsko tako razorana in oslabljena, da se je po neki notranji sili morala predati Angležem. Stopila jc v vrsto in stopinjo Egipta, ki je pravno, na zunaj in na papirju neodvisen, v resnici pa pokrajina Anglije.
Medtem ko sc na mirovnem posvetu v Parizu trudijo in mučijo ostale velevlasli
»Aben-Hamet,« je Španka povzela besedo, »oglejte si to fontano. V njej so odsekane glave Abenscragov. Tam na mra-morju so še vidni krvni sledovi teh nesreč-nežev, ki jih je dal Boabdil umoriti vsled raznih sumničenj. Tako narede v vaši deželi z možem, ki je zapeljal lahkoverno ženo.«
Aben-Hamet ni nič več slišal Blanci-nih besed; pokleknil je in je otroško pobožno poljubil krvne sledove svojih prednikov. Nato se je vzdignil.
»O, Bla ncaf« jc vzkliknil, »pri krvi teh plcmičev ti prisegam, da te ljubim z vso silo, zvestobo in strastjo Abcnseragov.«
»Vi mc torej ljubite?« je odvrnila Blanca, sklenila svoje lepe roke in se ozrla proti nebu. »Toda ali ste pomislili, da ste krivo-vcrec, Maur, sovražnik, medtem ko sem jaz kristjanka, Španka?«
»O, sveti prorok,« je odvrnil Aben-Hamet, »bodi priča mojih priseg ,..«
»Kako naj,« ga jc Blanca prekinila, »verujem prisegam moža, ki zalezuje mojega Boga? In, ali sploh veste, čc vas ljur bim? Kako se mi upate tako govoriti?«
Aben-IIamct ji jc bolestno odvrnil: »Da, res je, jaz sem le tvoj suženj, nc tvoj vitez.«
»Maur,« mu jc odgovorila Blanca. »vem, da misliš resno; tudi ti si bral v mojih očeh, cla te ljubim; moja strastna ljubezen do tebe presega vse meje; bodi krist-ian in ničesar ni. ki h' n.n'u razdrnžiln. Tn-
z reševanjem srednjeevropskega' problema, koraka Anglija določno in jasno na vzhodu svojo pot. Ta politika ve, kaj hoče, in kar hoče, zasleduje neupogljivo.
Za vpliv v Perziji se je borila Anglija z Rusijo v preteklih časih trdovratno in z menjajočo se srečo. Leta 1907., ko je mladi nemški imperializem začel prodirati preko Turčije proti mejam Indije, sta se Anglija in Rusija poravnale in razdelile Perzijo v posebna interesna območja z vmesnim nevtralnim pasom, ki naj bi bil preprcčevalec vseh sporov in vseh gospodarskih zavisti.
Danes je Rusija zrušena, Turčija pokončana, Nemčija ubita in preko praznega in brezmočnega ozemlja so se spustile an-aleške čete tja do kavkaškega gorovja. Skorb stoletne sanje angleške državne politike so izpolnjene. Od kaspiškega morja do indijskega oceana vihrajo zastave britanskega imperializma.
Tudi v ostalem je zmagalo politično stremljenje Anglije čeloma in brez pridržka. Od Kaira do Kitajske se razteza danes nepretrgano ozemlje, podvrženo angleškemu vplivu in angleškemu denarju. Arabija in Mezopotamija sta most, ki spaja sredozemske posesti imperija z bogatim in dragocenim vzhodom. Od Kaira do najjužnejšega dela Afrike — do Kaplanda se širi po uničenju Nemčije ravnotako neprekinjena in nedeljena angleška posest, ki se zliva s kolonijami vzhodne Afrike v ogromen in nepretrgan obroč okoli celine.
Vojna je prinesla Angležem razmah in enotnost njihovega prekmorskega gospod-stva. Ta pridobitev jc tako velika, da odtehta vse izgube v premoženju in vso nevarnost, ki ji je prinesel povzdig Amerike in Japonske.
Angleško meščanstvo se je izkazalo tudi to pot za dobrega in uspešnega raču-narja, ki doseže kljub vsem katastrofam in nesrečam vendar svoj končni cilj.
v	•
llMaeite neo&raBsf.
(Članek, ki ga priobčujemo, nam je poslal odličen Hrvat, kateremu so razmere v njegovi domovini dobro znane.)
Kamnik, 15. avg. 1919.
Danes sem čital v »Slovencu« članek, v katerem piše člankar, kako radi bi Židje dobili v Sloveniji enako priložnost za izkoriščanje zemlje in naroda, kakor jo že davno imajo na Hrvatskem.
Bratje Slovcnci! Vaši nasprotniki vam bodo rekli, da niste dosti liberalni, da ste tesnosrčni, da vaši duhovniki vodijo kampanjo proti Židom iz sovraštva do njih —
da pomisli pa tudi, da mc ne bo nikdar imel sovražnik kristjanov.«
Aben-Hamet se jc strastno oklenil Blancinih rok, ki jih je položil na svoj tur-ban in potem pritisnil na srce.
»Alah je mogočen,« je vzkliknil, »Aben-Hamet je presrečen. O, Mohamed, če bi ta kristjanka poznala tvojo zapoved, nič bi nc moglo ...«
»Ti preklinjaš Boga,« je kriknila Blanca. »Pojdiva odtod.«
Naslonila se je na maurovo roko in se bližala vodometu »dvanajstih levov«, ki ima po njih neko dvorišče v alhambri svoje ime.
»Tujec,« jc vzkliknila Španka neprisiljeno, »če gledam tvojo obleko, tvoj tur-ban, tvoje orožje, in se zamislim v najino ljubezen, tedaj sc mi zdi, da vidim senco lepega Abcnseraga ,kako sc jc nekoč sprehajal in razveseljeval na tem zapuščenem kraju z neverno Alfaimo. Razloži mi napis na mramorju te fontanc,«
Aben-Hamet je čital sledeče:
»Lepa kneginja, ki se jc okrašena z biseri, sprehajala po vrtu, jc tako povečala njihovo lepoto ...« Ostalo je bilo zabrisano.
»Ti si, ki ji veljajo tc besede,« je za-divljcn vzkliknil Aben-Hamet. »Draga, tudi za časa srečo niso videle tc dvorane toliko lepote, kot io zdaj v svojem razpadu. Čuj šumljanje vodometov ,ki sc v njih pene mešajo z vodo; poglej te vrtove nasproti ru\1r.T»na1im nhokom. onazui soince ki za-
pustite, ttaj govore, kar hočejo, toda Židov k sebi ne puščajte!
Kako lepe so vaše vasi, kako čista mesta, kako marljivo in pošteno ljudstvo! Mislim, da bi bilo podobno tudi pri nas, če ne bi bilo skoro v vsaki vasi Žida. Tu ima navadno trgovino ali gostilno — iz-početka začne v majhni baraki, a čez par let je bogataš. Marsikateri je pobiral cunje ali prišel v vas s culo na hrbtu, sedaj pa ima že več hiš. Če se preseli kak Žia iz vasi v mesto, pride na njegovo mesto takoj drugi Žid, ki trguje z rumom, Špiritom, »drajerjem« — tobakom (zavojček za 3 jajca), robci (lahkovernemu ženskemu svetu daje cenen robec za na glavo za žito) itd. itd. Izpočetka ne bo ohol; nasprotno strahovito ponižen bo; vse mti moreš reči, rogati se mu v lice, zasmehovati ga, kolikor te je volja — vedno bo postrežljiv, rad bo dal na upanje, posodil ti bo denarja (seveda za lepe obresti), lc da privabi ljudi k sebi. A pride čas, ko bo gorje ljudem pred različnimi Weissi, Schwarzi, Ergerji ali Bergerji — ali kakor se bodo že v Jugoslaviji izpreminjali ti Hirschli v »Jelenice«, Fuchsi v »Lisice« itd. Koliko dobrih gospodarjev je propadlo zaradi nesrečne spretnosti teh ljudskih pijavk in narodnih izkoriščevalcev. Če bi vam začel nizati slike moralne korupcije, ki izhaja iz delovanja židovskih trgovcev, in gostilničarjev po vaseh v Slavoniji in Hrvatski — bi se vam ježili lasje. A kar jc najžalostnejše — naše bedno ljudstvo nc more često niti prav spoznati delovanja teh svojih »prijateljev«; če pride do spoznanja, tedaj je navadno že prepozno. Ko pride kateri izmed vas, bratje Slovenci, na Hrvatsko, naj se le malo zanima za to vprašanje, pa bo videl, da to niso prazne besede. Židje naj ostanejo daleč od vas! Mi še vedno upamo, da s pomočjo bratov Slovencev osvobodimo svoj narod te more, a oni se hočejo vriniti tudi med vas. Njihovi Sionisti hočejo, da naj se Židje selijo nazaj v Palestino. Srečno pot! Toda meni se zdi, da nekateri izmed njih mislijo, da bi morala biti fa »dežela po kateri se cedi mleko in med«, ccla država SHS. V Zagreb vam vro z vseh strani bivše Av-stro-Ogrske. Marsikateri od njih je postal iz vnetega pristaša propadle Avotro-Ogr-ske navdušen Jugolovan — čez noč. Preje jim je bilo načelo »immer mit der Regierung« sveto in to jim bo ostalo tudi sedaj v Jugoslaviji.
Pisec brošure, katera priporoča Slovencem Žide kot izvrstne trgovce, naj ve, da mi Hrvati predobro poznamo te »židovske sposobnosti«. Slovenci so dosedaj v trgovini tudi brez Židov prospevali, upa-
haja tam daleč za stebrišči, o, kolika slast, muditi se s tabo na tem kraju. Tvoje besede krasijo te kraje kot rože pri svatov-skem slavju. Kako se opajam nad posameznimi zvoki tvoje govorice, ki me spominja govoricc mojih očetov! Najmanjši šum tvojega oblačila po tem mramorju mc opijani. Ti si prelestna kot duh moje domovine, ki plove nad temi razvalinami. Toda ali sme Aben-Hamet upali, da bo lahko za vedno ljubil tvoje srce? Kaj je on brez tebe? On je prehodil s svojim očetom pogorja, on pozna vse rastline v puščavi, toda niti ene ni, ki bi imela moč zaceliti rano, ki si mu jo ti usekala v srce. On ima orožje, ali on ni nikak vitpz. Ali ti nisem preje dejal:
»Morska voda, ki sc nahaja med skalami v majhnih zalivih, je mirna in tiha, toda voda na odprtem morju kipi in valovi. In tudi moje življenje bo skrito, neznano, samotno kje v kotu kake tuje zemlje, medtem ko bo sultanov dvor razrušen od upora.« Tako sem dejal, mlada kristjanka, toda ti si mi dokazala, da vihar razburka in vzpeni tudi vodo, ki je v zatišju skal in pečin.« —
Blanca jc strme prisluškovala besedam, kakršnih do sedaj šc ni čula. Vztočni način izražanja se jc skladal s temi dvoranami, bivališči vil. Ljubezen sc jc vedno bolj in bolj polaščala njenega srca, začutila je, da se ji kolena šibe in morala se je tesneje nasloniti na spremljevalčevo ramo. Ahen-Haniet jc rad oklepa! sladko breme (Dalje.)
ti moramo, da bodo v svobodni domovini še bolj napredovali. Med naprednimi Čehi, ki so se naselili v Končanici (okraj Daru-var), ni mogel odpreti trgovine niti en Žid. Vse so v čeških rokah.
Vi, bratje Slovenci, ste med nami v Jugoslaviji najnaprednejši (brez laskanja to javno povem), in zato mislim, da ne boste verjeli puhlicam, češ, da bo pri vas vse cvetelo, ko vam pod pazduho sežejo Židje in da »kjer njih ni, jc beda.« Laž, bratje Slovenci, debela laž jc to in pisca brošure bi morali vprašati, »koliko je dobil za to svoje pisanje?« Pri vas, hvala Bogu, vidim že nekaj časa na lastne oči, da ni bede; beda pa bi bila tedaj, ko bi Židje prišli k vam. Smejal sem se nekoč, ko sem slišal pripovedovati, da da župnik v Sloveniji takoj zvoniti, če stopi v župnijo Žid. Pri nas zvone le ob požaru ali če se bliža hudourni oblak ter se je bati toče. Sedaj se približuje k vam, bratje Slovenci, duhovniki in drugi inteligenti. črni »trgovski oblak«! Zvonite! Zvenite! Opozarjajte glasno svoj narod na »židovsko nevarnost«.

Ob zadnjem prevratu v Budimpešti, ko si je osvojil najvišjo oblast nadvojvoda Jožef, se je sumilo, da se skriva za tem cel komplot, katerega niti vodijo v St. Ga-ieo v Švici, kjer bivata bivši cesar Karel in Žita. Ta komplot se dan za dnem bolj odkriva. Tako poroča »Berliner Tageblatt«, da je na Dunaj prišel kurir z lastnoročnim pismom Karla, v katerem bivši cesar izjavlja, da je nadvojvoda Jožef delal kot njegov zastopnik in da se mu za ves njegov trud iskreno zahvaljuje. Pariški »Le Temps« poroča iz Curiha: Prevrat nadvojvod'? Jožefa so pripravili v Švici princ Windischgraetz ter druga avstro-ogrska aristokracija. Povzročitelji gibanja nameravajo osnovati veliko katoliško državo v srednji Evropi, s tem da bi združili Mažarsko, Avstrijo in Bavarsko, Središče ieh mahinacij je Fribourg, Avstrijcem hočejo natvesti, da je ententa prijazna bu-Himpeštanski vladi, kar da se razvidi tudi iz izboljšanja kurza mažarske krone. Vpo-rabljajo vsa mogoča sredstva, da dokažejo možnost ustanovitve močnejše države kot je tako slabotna Nemška Avstrija. Pri Bavarski hočejo uporabiti stara nasprotstva med njo in Prusijo ter stare vezi z Avstrijo. Povdarjajo možnost gospodarskih ugodnosti od strani entente, v slučaju da bi se Bavarska odtrgala od Nemčije. Da dobijo privoljenje entente, ji predočujejo velike ugodnosti, ki jih predstavlja odcepitev Bavarske od Nemčije. Opravičeno ali neopravičeno zatrjujejo, da ta načrt podpira z verskega stališča tudi Vatikan. V slučaju da se ta načrt posreči, je jasno, da bi tudi Čehoslovaška morala pristopiti v to kombinacijo, ker bi bili sicer popolnoma odrezani od za pada. To je tudi vzrok razburjenja v Pragi, ki so ga povzročili dogodki v Budimpešti.«
Priobčujemo gornje poročilo pariškega lista, ker ie iz njega razvidno, kako je stara avstrijska aristokracija kljub svetovni vojni ostala na nezmanjšani stopnji naivnosti. Želja, po zopetnem vplivu po po-slaniških mestih, po zlati runi in različnih svetinjah in križcih jim vzbuja najčudovitejše idejne zgradbe. Kosali in lepili bi narode, izrabljali vero, stare lokalne nagone, papeža, valuto, gospodarsko vedo, entento, če bi se dala, sploh vse, kar si človek lahko predstavlja, le da bi vzdignili nekoliko svojo osebico nad navadne zemljane.
LDU Deutschaltcnburg, 18. avgusta. (Brezžično.) Kakor poroča neka korespondenca, se je grof Julij Andrassy mudil zadnje dni ua Dunaju, kjer je imel porazgo-vore z raznimi politiki in kjer jc dobil informacije ter navodila iz Švice. Nato jc odpotoval v Budimpešto; poverjena mu jc tudi naloga, da pri tej priliki obvesti nadvojvodo Jožefa, o stališču, ki ga zavzema bivši cesar Karel napram položaju ca Ogrskem. Po naziranju cesarja Karla naj oživi zopet mandat, ki ga jc prejel nadvojvoda Jožef dne 2o, oktobra 1918 na Dunaju od cesarja Karla kot homo regius na Ogrskem,
Nova ministrska kriza v Budimpešti,
LDU Dunaj, 18. avg. (ČTU) Ker ie bila ententa dosedaj proti nadvojvodi Jožefu in se socijalni demokrati branijo sprejeti portfelje, govorijo v Budimpešti o možnosti nove ministrske krize. Ako bi se bojazen tukajšnjih političnih krogov uresničila in bi vlada vsled pritiska od zunaj morala odstopiti, bi segli zopet po načrtu, katerega so prercšetavali pred rekonstrukcijo Friedrichovcga kabineta in ki ga je ententa živahno podpirala. Po tem načrtu naj bi do odločitve v narodni skupščini načeloval državi državni svet, se-stoječ iz treh članov, ki hi ootem imenoval novo vlado.
Vprašanje Zapadne Ogrske,
LDU Dunaj, 18. avgusta. (ČTU) Kakor se poroča, bo najbrže danes prišlo k angleški, ameriški in italijanski misifi odposlanstvo zahodnoogrskib delavcev in kmetov, da prosi za podelitev mandata Nemški Avstriji in da poroča o zatiranju po novi mažarski vladi.
Mažarski teror v Zapadni Ogrski.
LDU Dunaj, 19. avgusta. (DunKU) Listi poročajo: Zastopniki zahodno-ogrskih občin so poslali nemškoavstrijski državni pisarni brzojavko, kjer prosijo za čimprejšnjo intervencijo nemškoavstrijske vlade, ker Mažari nadaljujejo aretacije ia z are-tiranci strašno postopajo. Prebivalstvo jc popolnoma obupano, ker se boji usmrtitve po prekem sodu. Zastopniki 231 občin Železnega komitata (Vasvar) so poslali ententnim misijam na Dunaju brzojavko, kjer prosijo r ozirom na samolastnost ma-žarskih posadk, da naj naročijo buditnpe-štanski vladi, naj takoj opusti preganjanja. Vse občine Zahodne Ogrske, kjer so bili v nedeljo shodi, so dobile posadke 30 mož z 2 strojnicama. Posadke zahtevajo pod smrtno kaznijo takojšnjo oddajo orožja in grozijo, da bodo sicer kraj zažgali. Da preprečijo pošiljatev vesti preko meje, so Mažari od včeraj zaprli mejo proti Štajerski. Zaradi nedeljskih shodov so zaprli kmetskega voditelja Wollingerja in ga odvedli v Monošter. Zahodno-ogrske občine so ententne misije brzojavno prosile, da se Wollinger izpusti iz zapora. Deputacija zahodno-ogrskih občin je šla danes k ententnim misijam, da jih pouči o položaju in zahtevah nemškega prebivalstva.
Hoover o preskrbi Evrope.
LDU Dunaj, 18. avg. (ČTU) Hoover, amerikanski kontrolor za živila, je enemu naših urednikov iz prijaznosti dal pojasnilo o namenu njegovega bivanja na Dunaju, rekoč: Nisem političen uradnik in moia naloga ni politična, misija. Ameriška in druge ententne vlade so mi poverile nalogo, da ukrenem vse potrebno, kar tiče prehrane, prevoza premoga in drugih gospodatskih vprašanj. Evropa je preživljala sedaj največjo lakoto od časa 301etne vojne. Sedaj je nova žetev spravljena. Te dni se pečam z dokončanjem računov; akcijo za prehrano za približno tri milijone slabo nahranjenih otrok v Evropi, med njimi tudi dunajskih otrok, nameravamo nadaljevati tako dolgo, da se vrnejo normalne razmere. Hoover se je ccl dan posvetoval s člani tukajšnje amerikanske misije za prehrano, kapitanom Gregori-jem, polkovnikom Simpsonom. dalje z vodilnimi osebami akcije za prehrano otrok, dr. Geissom itd. Ob 6. uri 40 min. zvečer se je zopet odpeljal v Pariz.
Tešii»'sko vprašanje.
LDU. Lyon, 18. avgusta. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov je imel sejo v ponedeljek popoldne. Ob istem času je zborovala tudi komisija, katera sc posvetuje o vprašanju pripadnosti tešinj-skega okrožja.
Splošna stavka v Alzaciji.
LDU. Berlin, 18. avgusta. (ČTU.) — Glasom poročila iz Rotterdama je v Miihl-hausnu in okolici včeraj izbruhnila splošna stavka, ki se je razširila tudi na tkal-nicc, vse javne uradnike in železnice. Francoski podprefekt jc posredoval, pogajanja pa so se razbila. Po vsej dolenji Alzaciji se je razglasila splošna stavka. Glasom poročil iz Pariza stavkajo tudi rudarji v saarski kotlini. Francoske vojaške oblasti so takoj nastopile in aretirale stavkarski odbor,
Odprava izjemnega stanja na Češkem.
LDU. Zraga, 18. avgusta. (ČTU.) Jutri sc sestane ministrski svet, v katerem bodo sklepali o odpravi izjemnega stanja, ki sc bo potem takoj razglasila.
Ljenin hoče odstopiti?
LDU. Berlin, 18. avgusta. (ČTU.) Tukajšnji politični krogi so po ovinku iz Stockholma prejeli zanesljivo vest, da sc Ljenin s svojimi pristaši in sedanjimi člani sovjetske vlade posvetuje o odstopu vlade. Najhujši nasprotnik nameravanega odstopa jc Čičerin, ki pa ima med vodilnimi komunisti prav malo privržencev.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo,
LDU. Pariz, 18. avgusta. (ČTU.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo se je glede letališč spremenila v toliko, da se letališča v Nemški Avstriji prepustijo privatnemu letalnemu prometu. Kot vojaško letališče sc Nemški Avstriji dovoljuje letališče Thalerhof pri Gradcu. Kakor poročajo iz dobrega vira, so se uvedle na podlagi zadnjih pojasnil avstrijske mirovne delegacije tudi bistvene financialnc olajšave mirovne pogodbe,
Bavarska vlada zopet v Monakovem. LDU. Bamberg, 18. avgusta. (ČTU.) Bavarska vlada sc ic danes preselila v
Monakovo. Iz Monakovega se je baje preselila v Bamberg začetkom aprila, ko se je v Monakovem ustanovila sovjetska republika.
Fnmunski prestolonaslednik se odpovedal.
LDU St. Germain, 19. avg. (DunKU) »Journal« javlja: Rumunski prestolonaslednik je poslal svojemu očetu zopet pismo, v katerem sc odpoveduje zase in svoje naslednike vsem pravicam do prestola. Odpoved se je načelnikom političnih strank uradno javila.
Pollfline novice.
-f Regentova zahvala. Prestolonaslednik Aleksander se je na vdanostno brzojavko predsedništva Deželne vlade za Slovenijo o priliki zasedbe Prekmurja zahvalil z nastopno brzojavko: Beograd, 18. avgusta. Predsedništvu Deželne vlade v Ljubljani. Delim radost predsedništva pokrajinske vlade slovenačke i celog naroda prilikom ulazka naše vojske u Prekmurje i oslobodjenja naše tamošnje brače, kojoj želim, da se pod okriljem zajedničke olačbine ubrzo osnazi od pretrpljenih žala, što jih je tudjinski režim još u poslednjim danima počimo. Aleksander.
-f Literarno in vzgojno merilo. »Učiteljski Tovariš* sc v svoji letošnji številki 13. avgusta hudujc, cla nekateri krajni šolski sveti ob novem letu črtajo list »Zvonček« ter naročajo »Vrtec« in »Angelček«, »ki sta lista pod duhovskim protektoratom in vodstvom«. Tako torej! To je merilo pedagogom, ki imajo centralo tam za frančiškanskim vrtom! Tako daleč so se povzpeli svobodoljubni in svobodomiselni vzgojitelji, da presojajo vrednost literarnih proizvodov nc po kvaliteti, ne po vsebini, ne po vzgojni tendcnci, marveč po tem, kdo je voditelj, kdo je protektor!
-f- Rešitev jadranskega vprašanja, ;>Nazione« poroča iz Milana: Neka oseba, ki je prišla čez Švico v Milan, zatrjuje, da sc bo jadransko vprašanje kmalu rešilo z obojestranskim zadoščenjem. Rešitev bi bila ta: ncvtralizacija ozemlja severovzhodno mesta Reke, to je med železniško progo Reka-Št. Peter in Snežnikom; v tem ozemlju bi sc nahajali kraji: Kastav, Lipa, Jelšane, Bistrica, Klana, Zagorje in Št. Peter. To bi uporabljala zveza narodov. V slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo, bi ta pas zasedla Italija, da se more tako boljše kriti Reka. Aneksija mesta Reke in obali zahodno do Voloske k Italiji. Ncvtralizacija reške luke, ki bi bila upravljana od zveze narodov. Nadalje bi pripadali k Italiji vsi otoku v Kvarneru, otoki pred Ši-benikom in pred Zadrom in kovčulanski otoki. Italijanska uprava v Zadru in Šibe-niku z majhnim zaledjem. Razpravlja sc o | Trogljah in Splitu, ki naj bi jih zadela ista usoda kakor Zader in Šibenik.
Jugoslaviji bi pa pripadalo: cela hrvatska obal od Bakarja do Obravaca; Bu-kovica, ozemlje med Bcnkovacom, Demi-šem, Sinjem in Omišem; cela južna Dalmacija od Omiša do Lastve. Italija bi dobila odškodnino v Afriki in Mali Aziji.
Informator nc ve povedati, kaj naj sc razume pod »italijansko upravo« nad Zadrom in Šibenikom.
—	V obrambo. Z viške šole so odšle tli učne osebe poučevat na Koroško. »Učiteljski Tovariš* trdi, da sem jaz zagrešil ta odhod. Resnica pa jc, cla sta dve učni osebi odšli zato,, ker sta bili nastavljeni na šoli samo suplentarično do 15. julija tekočega leta in nista bili sigurni, če ostaneta še drugo leto na šoli. Tretji jc odšel tudi prostovoljno, kakor sc domneva vsled voditeljskega mesta, ki ga jc dobil na Koroškem. Mesto teh treh pa sta že 2 nastopila službo in dva sta žc tucli obljubljena. Kola ne bo trpela nobene škode; prej bo pridobila. Pa Iudi sicer ni viška šola za kompetente v nobeni stiski, ker se vsak dan oglašajo, dasi še ni razpisano nobeno učno mesto. Nezdrav pojav za šolo pa jc, če učitelj noče poznati dolžnosti, ki mu jih narekajo šolski zakoni, odredbe in predpisi. Kakor doslej, tako bom tudi poslej gledal na lo, da bo v šoli red, disciplina in harmonija med učiteljskim zborom in ljudstvom. Sedanji učiteljski zbor pa mi jc porok v to. Kak »nezdrav pojav« pa se menda ne vrne več na šolo. Ivan Štrukelj, nadučitelj.
—	Južna železnica. V zadnjem času se množe slučaji, da hočejo izkazati posamezne osebe in tudi korporacije svojo zahvalo za dostavo vozov in odpravo blaga pri ravnateljstvu kakor tudi v posameznih postajah s ponujanjem denarja, raznih stvari itd., torej s podkupovanjem. Obratno ravnateljstvo vrši le svojo dolžnost, če ustreza upravičenim željam občinstva, kjer more in jc dalo tudi stroga navodila vsem podrejenim organom, da prepreči tako podkupovanje in postopa strogo proti prestopkom teh navodil. Prosimo v interesu dosedanjega dobrega imena naših že-
lezničarjev kakor tudi v interesu rednega obrata, da se podkupovanje v vsaki obliki opusti, ker se s tem nakoplje samo kazen prizadetim železničarjem in ovira železniški obrat. Stori se ipak vse, kar je mogo-i če, ker je to dolžnost železniške uprave, kar pa ni mogoče, tudi vsled raznih ponudb in daril ni in ne sme biti izvedljivo. Obratno ravnateljstvo se obrača na javnost, da naj uvažuje ta opomin, ker bi ai-cer nastopile neljube posledice tako zal žel. uslužbence kakor tudi za reden obrat in s tem za občinstvo.
—	Ustanovni občni zbor Gremija trgovcev za radovljiški politični okraj sej je vršil dne 10. t. m. v Radovljici ob pre* cej živahni udeležbi odličnih trgovcev i« trgovk celega okraja. Predlagana pravilat so bila enoglasno sprejeta, nakar se jd volil sledeči odbor: načelnik: g. L. Fiirsa-ger v Radovljici; namestnika; gg. P. Sitar, na Jesenicah in I. Finžgar na Breznicij odborniki: gg. I. Pretnar na Bledu, V* Savnik v Radovljici, I. Rus na Bledu« G« Budkovič v Boh. Bistrici, L. Zore v Kranj-* ski gori, K. Lorenz na Javorniku, A. Ču-fer na Jesenicah in A, Šimnic v Radovljici; namestniki: gg. M. Pošenel na Jese-nicah, F, Kappus v Kamni gorici, F. Ka-lan v Žirovnici in B, Čeme v Gorjah; pre* gledovalca računov: I. Rus na Bledu in A. Šimnic v Radovljici. Po enoglasno sprejeti resoluciji so sc zborovalci razšli s prepričanjem, da bo gremij trgovcev ščitil njih pravice in deloval v blagor in korist trgovstva brez razlike strank,
—	Abiturijentom, ki se hočejo posvft* titi montanističnim strokam. Ker se pričakuje, da sc jeseni posveti večje število abi-turijentov montanističnim strokam, poziv-Ije akad. društvo jugoslovanskih montani-stov »Sloga« vse one, ki imajo namen, obiskovati montanistično visoko šolo v Pri-bramu, naj se v najkrajšem času priglase pismenim potom na naslov: Viktor Šinkovec, abs. ing., premogovnik Velenje, Štajersko.'
—	Veliko zločinov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev privede v zapor in prisilno delavnico alkohol. Sodnik, ki jc v svoji praksi obravnaval 1100 slučajev tepeža, je dognal, da se jc v teh slučajih' kaznivo dejanje zgodilo v 700 slučajih! pod vplivom alkohola.
—	Konji za Koroško. V zadnjem času so zaplenili na Gorenjskem mnogo konj, katere so izkušali razni ljudje spraviti brez predpisanih odpremnih izkaznic na Koroško. Postopanje oblasti je bilo popolnoma pravilno, ker so za trgovski promet (bodisi po železnici, bodisi po cesti) s konji v tuzemstvu predpisane odpremne izkaznice, ki jih izdaja odsek za prehrano Slovenije v Ljubljani. Na to naredbo so bili prizadeti žc ponovno opozorjeni Z javnimi razglasi. — Pri prometu na Koroško obstoja še nevarnost, da se konji iz-tihotapljajo preko demarkacijske črte v, Nemško Avstrijo, kar se je tudi dogajalo v ponovnih primerih. Zatorej je posebna pozornost oblastvenih organov popolnoma na mestu. — Da sc nc oškodujejo po-trabni posestniki na slovenskem Koroškem, so sc zaplenjeni konji izjemoma vrnili onim, ki so na verjeten način dokazali, da potrebujejo konje za svoje gospodarstvo . Kazensko postopanje se je uvedlo le proti onim, ki <o osumljeni tihotapstva. V bodeče naj si vsakdo, ki hoče kupili konje ter jih prepeljati na svoj dom, preskrbi žc prej pri odseku za prehrano predpisano odpremno izkaznico. Odpremne izkaznice se bodo izdajale le na podlagi potrdil okrajnega glavarstva.
s k® snovlc©.
š Dekanija Staritrg. Dne 10., 11. in 12. avgusta jc g. nadpastir dr. Mih. Na-potnik birmoval v župnijah Staritrg, Šmartin pri Slov. Gradcu in v Št. Ilju. — Vizitacijc bi sc imele vršiti žc meseca junija, kar pa takrat radi roparskih nemških vpadov ni bilo mogoče.. Sprejem nadpastirja jc bil povsod prisrčen, udeležilo se ga je tudi več duhovnikov iz Koroške. Birmanccv jc bilo vkup 1807.
š Slovsnji Gradec. Tukajšnjo gostilno Schuller, prej gnezdo nemških in nemšku-tarskih zagrizencev, jc vzel v najem gosp. Andrej O s e t. Svoje posestvo na Tolstem vrhu, po dom. Kumcr, jc prodal g. Horvatu iz Maribora.
š Orožniki ustrelili tihotapca. Dne 13^ avgusta so pri Mariji Snežni blizu Cmure-ka orožniki ustrelili tihotapca Jakoba Kramberger, ki je spravljal živino čez mejo v Nemško Avstrijo.
š Povodenj v Pesniški dolini. Dvakrat zaporedoma, v nedeljo dne 3. in v ponedeljek dne 4, avgusta t. 1„ skoraj ob i«ti uri popoldne, se ie utrgal oblak nad Slovenskimi goricami. Nastala je povodenj, kakoršne nc pomni mlajši rod. Voda je drla s strašno silo s hribov v dolino, trgala zemljo, ceste, mostove, odnesla žitno snop-jc s polja, vdrla v hiše in hleve, rušila plotove, odnesla drva in gnoj z dvorišč. Za nekaj ur jc bil ustavljen ves promet na okrajni cesti. Popolnoma je razdrt most okrainc cesto md Ločičem in Sv. Bolfen-
kom, ki je bil nanovo postavljen leta 1909. iz močnega betona in kamenja, kot tudi kamniti most, ki veže okrajno cesto s Sv.
Urbanom.	, _
š Roparja ujeL Dne 8. avgusta je Dra-gotin Novak, načelnik ljutomerskega Orla ujel nevarnega roparja Lešnika, katerega ie orožništvo zasledovalo že več let. Ropar, ki se je skrival v Medjimurju in družil e drugimi tatovi, je vzbujal tamošnjemu prebivalstvu mnogo strahu.	i • • '
Koroške novice.
k Slovenski generalni vlkarijat. Po tadnji izpremembi demarkacijske črte, ko so naši, žal, zapustili Celovec, je škof dr. Adam Hefter uredil poseben generalni vikarijat v Dobrlivasi za tisti del škofije, ki je v naših rokah. Za generalnega vikarja jc imegovan naš zaslužni prvobojev-nik g. inf. prošt Matija Randl, za tajnika g. župnik Fr. Lasser iz Brnce.
k Župnijo Guštanj oskbuje g. Vinko Razgoršek, župnik v Št. Lipšu pri Rajneku, ki je moral to svojo župnijo že v drugič zapustiti, ker je prešla v sloviti pas B. Prejšnji tukajšnji župnik Avg. Križaj je pobral šila in kopita in odšel z Nemci tja nekam v Ziljsko dolino.
k Labudska dolina. Iz Št. Pavla nam poročajo, da je tam vladal najlepši red, dokler so bile tam naše čete. Prej je nagajala nemška »Volkswehr«, zlasti benediktinskemu samostanu, kamor so hodili »na hrano«, ker so bili itak vedno lačni. Dokler so bile naše čete tam, ni primanjkovalo živeža. Zdaj, tako malo časa po odhodu naših, pa že zopet nimajo ne kruha ne tobaka in je veliko tarnanja za obojim! Prej so imeli žemlje itd., zdaj po gostilnah ne dobiš niti koščka črnega kruha. Že o veliki noči so morali zapreti benediktinsko gimnazijo radi pomanjkanja šivil. In to v takozvanem »raju« koroške dežele, kakor so radi nazivali Labudsko dolino! Kako mora biti šele po drugih krajih te blažene dežele Lemišev, Pavličev, Laknerjev itd.
k Črna pri Prevaljah. Odkar smemo fcopet prosto dihati pod svobodnim jugoslovanskim solncem, smo se začeli v našem kotlu pridno gibati in združevati. Motila nas je med tem le začasna zasedba po nemških tolpah, ki je pa nas le še bolj navdušila za delo in organizacije. Od novega leta sem smo ustanovili zaporedoma tri kmetijske podružnice, in sicer: za Črno, Javorje in Koprivno, h katerim so pristopili skoraj vsi kmetje. Kmalu nato smo ustanovili čebelarsko podružnico za vse tri župnije, ki šteje do 80 članov in ki se je že prav dobro obnesla pri nabavi sladkorja. Dne 27. julija je bil ustanovni občni zbor »Okrajne Kmečke Zveze« za vse tri župnije, ki šteje dosedaj že lepo število udov. V vse organizacije so izvoljeni možje, ki nam dajejo poroštvo, da bo delo uspevalo. Poživil se je nadalje tudi orlovski odsek in prav pridno deluje. »Jugosl. Strokovna Zveza« je vsled silnega pritiska socialnih demokratov sicer malo trpela, toda zanimanje zanjo se zopet začenja, zlasti ker s tukajšnjo socialno demokracijo marsikateri ni več zadovoljen. V kratkem pa se nam bo posrečilo še neko podjetje, in naši ljudje bodo mogli prosto dati duška svojemu krščanskemu mišljenju in prepričanju.
štorih. Vodstva se po največji možnosti ozirajo na želje gostov. Vsakokratni na-ročilni listek za obed prve, druge ali tretje vrste se kupi vnaprej pri blagajni ob vhodu. Osobje obstoji iz dobro izšolanih in moralno neoporečnih žensk. Teh 12 podjetij, kjer je zaposlenih 400 samostojnih gospe in gospodičen, poseti dnevno do 11.000 oseb, kar znači na leto 4 milijone obiskovalcev. — Ali bi ne bilo mogoče v interesu domačinov in v interesu tujskega prometa ustanoviti v Ljubljani več modernih brezalkoholnih restavracij po švicarskem vzorcu?
DELO NOVE VLADE.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
Belgrad, 19. avgusta. Nocojšnja »Tribuna« prinaša program nove vlade in poroča: Dne 18, avgusta je bila prva seja nove vlade. Da bi se lažje, bolj hitro in bolj zaupno opravljali tekoči posli, se ustanove nastopni ministrski odbori: Za zunanje in notranje posle, za agrarne zadeve, za gospodarsko-finančne zadeve in vojni komite. Sklenjeno je, da se demobilizirajo vojaki od 35. do 37. leta. V tem zmislu sc predloži ukaz prestolonasledniku. Za invalide, ki prihajajo v Belgrad po opravkih, se ustanovi prenočišče, v katerem bodo imeli tudi nekaj hrane. Kakor kmalu bodo zaključena predpripravljalna dela, se bo zakon o ustroju vojske kmalu razširil na celo kraljestvo. Ker so bila dosedaj vojaa sodišča pristojna tudi za zločine in prestopke civilnih oseb, se ie sklenilo, da bodo za take zločine pristojna zopet civilna sodišča. Za ureditev valutnega vprašanja se bc čimprej ustanovila posebna anketa in se bodo storili vsi koraki, da se zabrani uvoz kron v našo državo. Nadalje se je razpravljalo, kako naj se v Makedoniji čimprej izvrši nova uredba z ozirom na razširjenje ustave na te kraje. Šerijatska sodišča ostanejo kakor doslej, dokler se ne urede nanovo civilna sodišča v državi. Sestavljena je komisija, ki pojde v Prizren, da prouči tam razmere in predloži primerne predloge za ureditev tamošnjih uprav,
VPRAŠANJE ZAUZPNICE NOVI VLADI
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Feigrad, 19. avgusta. Vlada bo v prvi seji narodnega predstavništva stavila vprašanje zaupnice. Iz krogov radikalnega kluba in dr. Ribarčeve skupine se zatrjuje, da bodo pri prvi seji glasovali za nezaupnico vladi.
MOČNA OPOZICIJA PROTI NOVI VLADI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.}
Zagreb, 19. avg. »Jutranji list« poroča iz Belgrada: »Tribuna« javlja, da so Jugoslovanski in Narodni klub, neodvisni radikalci in neodvisni demokrati ter na-cionalci sklenili, nastopiti energično proti vladi in. sporazumno z radikalnimi strankami.
Zagreb, 19. avg. »Jutranji list« poroča iz Belgrada 18. t. m.: Danes popoldne so imeli skupno sejo Jugoslovanski in Narodni klub, neodvsni radikalci, neodvisni demokrati in nacionalci. Sporazumno so določili svoje držanje in taktiko napram novi vladi.
NAPORI DEMOKRATOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 19. avgusta. Posamezni poslanci demokratsko-socialistične zajednice se trudijo še vedno, da bi pridobili še katere izmed ostalih parlamentarnih skupin, da bi aktivno sodelovali v vladi ali pa jo vsaj podpirali.
VLADNI KROGI PESIMISTIČNI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 19. avgusta. Večina poslancev demokratske zajednice z velikim optimizmom računa na uspešno delo nove vlade, a v vladnih krogih vlada črn pesimizem in kritizirajo Davidoviča, češ, da je pri pogajanjih pokazal premalo takta in tako onemogočil sestavo močne vladne večine.
NARODNI KLUB IN DR. KOROuEC,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 19, avg, »Riječ SHS« piše med drugim o sestavi vlade: Demokratski klub je že imenoval tri svoje člane, da bi v ponedeljek podrobno razpravljali vsa sporna vprašanja s tremi zastopniki Narodnega kluba. V zadnjem času pa je predsednik Narodnega kluba to možnost odbil. Min. predsednik Davidovič mu jc namreč sporočil, da dr, Korošec ne gre v koalicijo, ako ne bo sporazuma z radikalci. Predsednik Narodnega kluba pa mu je odgovoril začudeno: »Kaj? dr. Korošec ne gre? Potem tudi mi ne moremo! Dr. Korošec nam je opasen v agitaciji, pa bi nam bil v opoziciji še opasnejšil«
PROTI SOCIALISTIČNIM MINISTROM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 19, avg. »Radničke Novine« ostro kritikujejo vstop socialistov Korača, Bukšega in Kristana * noyq vlado«
IZMIŠLJENE VESTI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,) Belgrad, 19, avgusta Demokratski listi so včeraj razširjali vest, da je Protič nevarno obolel. Danes se ta vest odločno zanikuje. Ista glasila razširjajo danes vest, da bo dr. Korošec odpotoval za mesec dni na Krf.	;
SHODI LJUDSKE STRANKE,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 19. avgusta. Poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Lovro Pogačnik in Stanko Banič sta imela v djakovskera okraju šest zelo dobro obiskanih shodov in v Djakovu zaupen političen sestanek. Narod se je soglasno izjavil za idejo koncentracijske vlade.
NOVA STRANKA V VOJVODINI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 19. avg. »Večerne Novosti« prinašajo vest, da je v Št. Tomažu v Vojvodini bila skupščina, na kateri se jc sklenilo ustanoviti novo stranko za Vojvodino, ki ne bi imela šovinističnega strsnkar-skega značaja. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen dr. Meda-kovič, ki pa ni bil navzoč, za prvega podpredsednika bivši ban Mihalovič, za drugega podpredsednika pa Geca Laloševič, Sestavil se ic načrt o organizaciji in programu nove stranke,
Cerkveni vestnSk,
c Zlata maša, V nedeljo, dne 17, t, m. je obhajal vpokojeni župnik Anton Lovšin v Radomljah svojo zlato mašo v družbi svojih sošolcev, nekdanjih kaplanov in sorodnikov. Cerkev je bila za to slovesnost prelepo okrašena. Jubilantu iskreno čestitamo.
c Sv, oče irskim sk-ofcic. Irski škofje so se v posebnem pismu zahvalili sv, očetu, ker je povišal njih mučenika Oliviera Plunketa na oltar. Sv, oče je odgovoril, da se ne vmešava v narodno politične zadeve. Hvali vernost irskega ljudstva in njega vdanost do sv. Cerkve.
c Izobrazba srbske pravoslavne duhovščine. »Srbija« poroča, da so na nedavni enketi v Belgradu, ki se je pečala, s sestavo zakonskih načrtov o cerkvenih oblasteh sprejeli predlog, naj se v bodoče sprejemajo v bogoslovnico učenci četrtega gimnazijskega razreda, na bogoslovno fakulteto pa absolventi bogoslovnice.
__
1SWWBBLBVSKE ZVEZE
Tabor v št. Vidu pri Stični, Iz vseh krajev Dolenjske prihajajo poročila, da bo udeležba častna za našo organizacijo. Ravnateljstvo drž. železnic- nam pripravi posebne vlake. Iz Ljubljane bo odhajal posebni vlak ob tričetrt na 8. zjutraj, kočevski vlak ima pa itak zvezo v Grosupljem. Proti Novemu mestu in Št, Janžu vozita zvečor posebna vlaka, ob 8. zv., tako je ustreženo tudi tej želji naših Dolenjcev. Preskrbite si pravočasno legitimacije od Orlovske Zveze, vpošljite 1 K prispevek in dobite jih po pošti.
Orel — Trebnje. Na tabor v Št. Vidu pride 35 bratov v kroju, med njimi 10 telovadcev.
Orel — Št. Rupert, Prijavljamo 80 fantov za orlovski tabor v Št. Vidu.
Št. Peter pri Novem mestu. Od nas gre 45 fantov. Na svidenje v Št. Vidu!
Žalna pri Višnji gori. Pride nas 50 fantov.
Zveza Orlic« ima sejo danes 20, t. m, ob 18, uri v sobi O. Z., Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje. Ker so na dnevnem redu važne stvari, prosimo vse odborni-ce, da se seje gotovo udeleže.
Na vaditeljski tečaj »Orlic« so se priglasili sledeči krožki: Trbovlje (3), Škofja Loka, Uršulinski samostan (1), Škofja Loka (3), Radovljica (2), Žiri (3), Šmartno pri Litiji (2), Topolje p. Mengeš (1), Št. Vid nad Ljubljano (4). Poživljamo, da se še ostali krožki hitro priglase.
Orel — Ljubljana, Št. Peter. Fantovski večer se vrši danes v sredo, 20, avgusta, Razgovorimo se o Čehoslovaški in o prireditvah v Mariboru in Št,Vidu. Pridite vsi! Odbor.
Orli na Murskem poljn. 15. avgusta t. I. se je vršil pri sv. Križu na Murskem polju velik orlovski tabor z velikim uspehom, Po vseh župnijah ljutomerskega okraja se ustanove novi odseki. Pozdravljeni bratje!
Vič. Telovadni odsek, naraščaj ter ženski telovadni odsek se udeleže prireditve v Stični pri Št Vidu na Dolenjskem. Na svidenje!
Orlovske prireditve: 24. avgusta 1919 Št. Vid pri Stični, 31, avgusta v Komendi (okrožje Kamnik), Križnagora (Starotrško okrožje), Selce (škofjeloško), Sostro (odsek); 7, septembra Trbovlje (Zvezna), 8, septembra okrožne seje, 14. septembra v, Ihanu, 21. septembra v Št. Vidu pri Ljubljani«. 28« O* na, Ježici .(desetletnica OrlaL
Seja predsedstva in vaditeljskega zbora O. Z. se je vršila včeraj 18. avgusta t, 1. ob poinoštevilni udeležbi, s posebnim navdušenjem so bili pozdravljeni bratje: iz Hrvaške, Koroške in iz zasedenega ozemlja ter zastopnik kat. nar. akad. dijaštva. Dnevni red je obsegal poročila O delovanju okrožij, izmed katerih obsavsko najbolj vzorno posluje, pomanjkljivosti vi posameznih okrožjih se odpravijo o priliki okrožnih sej, ki se bodo vršile 8. septembra 1919. Razveseljivo je poročilo o koroških Orlih, kjer je naša organizacija v naj-lepšem razvoju, uredi se obenem vprašanje izobraževalnih in vaditeljskih tečajev, na Koroškem. Orlovska organzac. najipo-stane opora pri ljudskem glasovanju. Tudi odseki v zasedenem ozemlju marljivo delujejo, o čemur nam poročajo pismena poročila ondotnih odsekov. — Urede se orlovske prireditve v mesecu septembru, _i
Določijo se za posamezna okrožja po en organizatorični in po en tehnični poročevalec, prvi ser tanek okr. poročevalcev se vr5i v ponedeljek, 25, avgusta. — Osnuje sc v predsedstvu O, Z. prosvetni odsek, ki bo vodil izobraževalno delo v orlovski organizaciji. Odsek bo prirejal stalne veče-^ re z razgovori o delu Orla. — S septemb-brom 1919 pričnemo s stalno mesečno statistiko statistične podatke bodo pošiljali odsek mesečno O. Z. Podrobnosti zvedo odseki potom okrožnice. Določi se komisija, ki bo vodila prve predpriprave zal Maribor, prva seja se vrši 8. sept, t. 1. y Mariboru. — Uredi se končno več notranjih zadev odsekov.
lipred
Konec »Evelinc« pred ljubljanskim vzklicnim
sodiščem.
Poročali smo, da je bil gledališki tajnik' Oradeš (Daneš) obsojen pri okrajnem sodišču v Ljubljani na 7 dni zapora, oziroma na 490 kron denarne globe, ker je ob demonstracijah, povodom vprizoritve »Evellne« razžalil gospoda skladatelja, okrajnega sodnika Lajovica. O razpravi pri okrajnem sodišču, kakor tudi o zadnji vzklicni razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem smo natančno poročali. Dne 19. avgusta dopoldne se je zadeva končala. Vzklicnemu senatu jc predsedoval gospod nadsvetnik Vedernjak, votanti so bili gospodje dvorni svetnik Andolšek, nadsvetnik Einspieler in svetnik Nagodc, g. skladatelja, okrajnega sodnika Lajovica jc zastopal g. ar. Vodušek, Gradeša (Daneša) g. dr. Krivic. Dr. Vodušek je uvodoma odgovarjal na izvajanja Daneševega zagovornika g. dr. Šubica. Po izvajanjih g. dr. Voduška je prišel v razpravno dvorano g. Daneš, ki se je vsedel k svojemu zagovorniku g. dr. Krivicu. Predsednik senata g. nadsvetnik Vedernjak je vprašal stranki: »Ali ni mogoče, da se doseže poravnava?« G. Daneš je izjavil: »Nisem mislil g. skladatelja, okrajnega sodnika Lajovica, žaliti. Če sem ga razžalil, obžalujem to za svojo osebo kot Gradeš.« Gospod skladatelj, okrajni sodnik Lajovic je izjavil: »Nimam nič proti temu, Če se zadeva tako konča. Toda v svoje zadoščenje moram zahtevati od g. Gradeša, da se zaveže plačati konzervatoriju Glasbene Matice 1000 kron.« Gospod Daneš je sprejel pogoj, ki ga je stavil g. skladatelj, okrajni sodnik Lajovic, nakar je zastopnik g. Lajovica, dr. Vodušek, predlagal, da naj se zniža kazen g. Danešu na najmanjšo mero. Vzklicni senat je na to znižal g. Danešu kazen na 10 kron globe, oziroma v 24 urni zapor.
Kdo ve, kje. se nahaja Marija Cotič, 15 let stara, doma iz Podgore pri Gorici? Bivala je pri svo;ih sorodnikih Petru in Ju-diti Cotič v Prosnicah na Moravskem (Lichtensteinska ul. 7), Odkar sta imenovana sorodnika umrla, ni o dekletu nobenega glasu. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči njeni materi Frančiški Cotič, Dev. Marija v Polju št. 22.
Dno 13. t. m. so je vršila znana kazenska razprava med dr. Mlhajlom Rostoharj6nl in menoj. Na njoj sem podal čisto konkreten dokaz resnice; od mene povedana podrobna dejstva obsegajo za dr. Mihajla Rostoliarja težko obdolžitev. Vsakdo bi bil pričakoval, da bi bil on nanjo takej na razpravi primerno reagiral. A na začudenjo tega ni storil. Zato pa skuša naknadno sedaj mene smešiti in »ugotavlja« v včerajšnjem »Slov. Narodu«, da sem si 31. 10. 1918 zaman želel biti adju-tant na štadjskom poveljstvu, da nisem bil dno 1. 11. 1918 od 10. ure dopoldne več v službi jugoslovansko armade ln da nisem odtlej imel na štacijskem poveljstvu več. opravka, češ ker mo je on (!) odslovil takrat. Koliko je na tem resnice, naj priča sledeče potrdilo, nohnjalofe sc v izvirniku v mojih rokah-
Ccipodu
iiuumju Hugo Uhliiu,
tu.
S teui Vam potrjujem, da sto bili od dneva preobrata do dneva ustanovitve češke legijo moj adjutant. Toga mesta sem Vas oprostil na Vašo željo z obžalovanjem, kert ste se v teh težkih dneh službo, kot jako neut.rudljiv in zanesljiv častnik Izkazali.
Ljubljana, 14. novembra 1918.
Polkovnik Ludvik Pour s. r., štacijski poveljnik-
Jasno je torej razvidno, kjo in v kakšnefflf činu sem bil do 3. 11. 1918; tega dne namreč, sem s stotnikom Huso ustanovil tukajšnjoi Čehoslovaško legijo. Da bi jaz imel nalog, kje kaj zapleniti, nikdar niti trdil nisem. To ve vsakdo, kdor io količkaj pazljivo prečita! trditve mojega dokaza rešnice-
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1919.
Ingenlenr Uhlif Hngo.
Uubilanske novice.
lj Člani in članice ljublj. prosv. društev se udeleže orlovskega tabora v Št. Vidu pri Stični. Iz Ljubljane vozi posebni vlak, ki odhaja ob %8. uri zjutraj in se Vrača ob 10. uri. Legitimacije za polovično vožnjo izdaja Orlovska Zveza (Jugoslovanska tiskarna, pritličje). Vse predpriprave kažejo, da bo ta tabor lepa manifestacija krščanske misli, zato vabimo vse ljubljanske somišljenike, da se tabora polnoštevilno udeleže, če le mogoče v narodnih nošah. Društva naj pridejo z zastavami!
lj Prosvetno društvo frančiškanske
(are ima svojo odborovo sejo v četrtek dne 21, t, m. ob 8, uri zvečer. Seja je važna in obvezna za cel odbor! — Odbor.
lj Poroka. V nedeljo, dne 17. t. m. sc fe poročil v trnovski župni cerkvi v Ljubljani pisatelj Vladimir Levstik z gdč. Josi-pino Dular.
lj Krekova prosveta. Odborova seja Zvez« služkinj in Podpornega društva se vrši jutri ob 8. uri zvečer v Alojzijevlšču. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
lj Brezalkoholne restavracije. V Curihu, mestu z nad 200.000 prebivalci je ta-mošnje gospejno društvo v teku zadnjih 18 let otvorilo 12 brezalkoholnih restavracij, katere domačini in tujci kar najboljše obiskujejo. Restavracije, izmed katerih se jih nahaja sedem v lastnih hišah, so vse moderno in udobno opremljene. Temeljna načela teh podjetij so točou in hitra postrežba; največja snaga v vseh prostorih, oddaja le svežih in dobrih jedil ter zdravju koristnih brezalkoholnih pijač po nizkih cenah; prepoved napitnine in kajenja v gostilniških pro-
Boljši delavec
i S C e mesečno sobo, oziroma prenočišče za takoj ali pozneje. Ponudbe na Anončno ekspedlcijo AL. MflTLLIČ, Ljubljana, Kongresni trg 5.
Kobila okraiM
V noči na 18.8.t.l. je bila posestniku Francu TrSarju ua Vrhniki, li. Št. 1:60, po nepoznanem storilcu ukradena rujiva, bolj velika kobila (fuksa) z dolgo belo liso na glavi, vredna približno 10.0C0 K.
Za izsleditev iste sc plaCa riotičnernu primerna nagrado.
PflhiČI\/n komP1- in kuhinjske stvari rUUlMVU, so naprodaj na Zabjeku S,
III. nadstr.
Proda so lepa, dobru, l/pni/a cena 4000
breja, molzna illUsll kron. Cesta v mestni log št. 15. v Ljubljani
Molzna Krava
se proda blizu Ljubljano. Naslov pove: Kupč. pisarna „MERKATOR". Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Mirna slranKa
(ena oseba) s stalno službo išče prazno sobo s posebnim vhodom, event. tudi eno ali dve sobi s knhinjo, najraje na Resljevi costi ali v Št. Peterski okolici. Ponudbe pod šifro „Sontpeterska oi iica„__
Premog ali drva se da za nagrado one-
preskbi sianovaoie bami in kuhin
Jo za takoj ali november. Ponudbe sprejema upravništvo lista pod št. 48S0.
V zdravilišču Rogaška Slatina
»	9
neka stranka sledeče vrednostne predmete:
1)	1 zlat prstan s tromi velikimi briljantl,
2)	1 koiier s srebrom okovan,
3)	uhani z velikimi briljantl.
Poštenemu najditelju teh predmetov je zasigurana nagrada po
5000 K.
Kupi se dobro ohranjen, okovan
Ponudbe s ceno na upravn. pod št. 4830
Proda sc ena
il*
Zalokarjova nlica št. 11.
TtZ) služkinja
za vsa dela in
CnllRrirfl	va*ena Šivanja in
oUUDl UD, otrok, proti dobri hrani in visoki plači. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 47i0, ako znamka.
Svarilo !
Izjavljam, da nisem plačnik za eventuelne dolgove, napravljene na moje ime in na moj račun.
Rudolf Mam, fotograf.
Išče se za graščino na Gorenjskem neoženjen, zanesljiv, pošten, vesten
izurjen v vseh strokah vrtnarstva in sadjereje. podatki v upravništvu pod .4366" (ako znamka za odg.)
in več gospodov na brano sprejme Lampert, Vegova ul. 3.
v Ljubljani se išče v najem. Ponudbe na Lambpert, Vegova ulica št. 8,
hm«
9
ječmen, ssoss, otroki i. sir. cisž
Samo na debelo I
nudi
žsi preSziSGžžE
Samo na debelo 1
Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tel-
Blezan
tramove — drva — oglje, kupuje vsako množino
v,DRAVA", lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Mariboru.


Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1S22 in 1923 — to
je za štiri leta — nastopni
ffl M
K 8000 K 500.
K K
300. 200.
K 1000
proti navedenim letnim najemnim zneskom:
I.	Trgovina (švicarija) za mlečne izdelke za . ,
II.	Trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi izdelki za.......................
III.	Krojaška trgovina, oziroma sprejemališče za krojaška dela za..................
IV.	Trgovina za damsko šiviljo, ozir modistko za
V.	Trgovina z delikatesami za.........
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše
ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. P. n. interesenti za gori razpisane trgovine se vabijo, da si iste že sedaj na licu mesta ogledajo, ko je takozvana velika sezija.
Ponudbam, katere je vložiti do 15. septembra 1319 naravnost pri „Ravnateljstvu državnega zdravilišča v Rogaški Slatini" je poleg ponudb najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	O strokovni usposobljenosti.
2.	O narodnosti.
3.	O zadostni višini obratne glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo „državncgn zdravilišča v Rogaški Slatini", oziroma so tam razvidna.
V Rogaški Slatini, dne 12. avgusta 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča „RQGRŠKR SLFLTINiV.
za roCni ln vratilni pogon, vral.la (gepelno) e.stilih 1 Sita*	n.Ki, rijerjl, sliunoroznlce /.a pogon z roko in silo, sadne n v nsiie HliHiiainice, »acini mi ni brzoiariniKt, s!!skaUi ce
za seno in drugI poljedelski stroj! o vedno v volikl izbori v zalogi.

'.s.

. Vi- •■
-m
■ -a/~ .
««J
F8AKC MITT!, Ljubljana, Martinova cesta 2
edina saioja pol.eciiskth strojev Sovama UitSiAV.a a CJKP.
društvo za elektrotehnično in strojniško industrijo.
Inženerji RottenbOcher i dr.
Telefon Inter. 8-81.
Kukovičeva ulica 32.
Brzojavi: Elektra, Zagreb.
in
ij«i!j(
naprav, koje spadajo v elektrotehniško in strojniško stroko.
Veliko skladišče
materijala, naprav in strojev, na- {{] bavljenih od prvovrstnih elektro- 'n tehniških tvornic.	fji

Zanesljivega
mlinarja in mizarja
za zaboje in za razna popravila sprejme
Kolinska tovarna v Ljubljani.
za akordno delo iščem.
Gvornica Sirko, Zagreb.
izar m jtro
Išče so poslovodja mizarske ali strojniško stroke, vešča moč za veliki obrat. Reflektantje, ki so dosloj službovali v mlinu imajo prednost. Ponudbo naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Monter« 4813.
V mestu Velikovcu je naprodaj hiša v sredi mesta nasproti dveh ulic. obstoječa lz treh sob, 1 kuhinje, 1 parne kuhinje, kleti. 1 hleva, skednja, velika vodna moč, elektrika, za trgovino in ?.a vsak obrt pripravna. Leži na glavni cesti. Hiša je dobro zidana in je vsled družinskih razmer takoj naprodaj. — Cena 50.000 kron — Poizve so samo ustmeno v »Narodnem Domua v Velikovcu, Koroško.
za poljsko-gospodarstvenu pecaru žeste, — koji je i u gospodarstvu uporabljiv te neženja a izim toga dobro preporučen, traži za čim skoriji nastup službe.
Vlastehnstvo (Ramja krat (Koprivnice, firvafska.
dolgoletna praksa pri novčanih zavoda in eksportnih trgovina, poznaie hrvatski, nemški, laški in tudi dober za francosko korešpondencijo. Cenjena vprašanja pod »Samostalen, 4820« na naslov lista.!
bukova in hrastova, vsako množino za takojšnjo alt poznejšo odpošiljatev se kupnjejo. Ponudbe sprejme Matenžek iVI. v Mariboru. — Posredovalci dobe primerno provizijo.
z vrtom in nekaj sadja z električno razsvetljavo v vasi Smihel pri Pliberku na
Koroškem se takoj proda. Več pove županstvo Bistrica p. Smihel pri Pliberku,
Presfafa špirita.
Direkcija plena v Beogradu prodaja potom licitacije sledeče količine §p!r3ta, in sicer:
V Loki dne 22. avgusta 1919 v občinski pisarni 150 hI čistega in 305 hI nerafiniranega špirita,
v Pančevu dne 25. avgusta 1919 pri mestni komandi okoli 200 hI špirita, ki se nahaja v zalogi na železniški postaji v Pančevem.
Ponudbe se morajo oddati omenjene dni do 4. ure popoldne, opremljene s takso 10 dinarjev ali 30 kron.
Ponudbe se razumejo za cele množine v dotičnem mestu, ccne se pa odrejajo od 100 litrov.
Varščine v višini 10 % od cenjene vrednosti se morajo položiti en dan poprej ali na dan licitacije. Vrednost enega litra čistega špirita se računa pri tem s 35 kronami, od litra nerafiniranega špirita pa z 12 kronami.
Za tuje podanike znaša varščina 20 °/n.
Špirit se izroči kupcem na mestu, kjer se nahaja. Kupci ga pretočijo, izmerijo in na lastne stroške in z lastnimi sredstvi odpeljejo.
Kupec mora plačati vse občinske davščine s katerimi je špirit obremenjen, državne davščine pa plača direkcija plena.
Licitacija velja za kupca takoj, za državo pa še le, ko jo direkcija plena odobri.
Od dSrEfccE!!G <<Tlena, v Beogradu 7. avgusta 1919 št. 19.500.
npno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portlaud-ecment, betonsko železo, tračnico, fine koso in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeCe in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erda.", „B.elciol", „EuJin", biks, žveplo, zeleno nalico, kavo, raznovrstno snkno, gotove obleke za dečke in druge potrebščine, naj se obrne na trgovsko agenturo	^^ p^ y t]nW|4]ll ^^ ^^ f
Trboveijska premogokopna družba
kupi za sukcesivno takojšnjo dobavo spodaj označen mehki rezan material
in stavbeni les.
7 vagonov desk 10
18 8 6 6
20 mm močan
. S« „ * " & ' -
» 60 ».
trame za podlage (PolsterhSlzer) 6X8 ali 8X10 cm, 4 m dolge
2 „ merkantit obrezan stavbeni les 5X6 eol, 4 m dolg
X "	»	»	" " ® X ® n ® „
2 „ obrezan stavbeni les (Staffelholzer) 10X10 cm, 4 m dolg 2 „ obrezan stavbeni les (Staffelholzer) 10X13 cm ali 12X12, 4 m dolg.
Deske so lahko dolge 4 m in 380 m. Ponudbe je vposlati na Trboveljsko premogokop no družno, iijuiiijana, Knafljeva ulica 13. — Tudi ponudbe na delne pošiljatve se vpoštevajo proti ugodnim cenam.
Za orijentacijo tukajšnjih interesentov naznanjamo, da je treba imeti za vse v Nemško Avstrijo idoče uvozno blago od Nemške Avstrije izdano uvozno dovoljenje. Isto dovoljenje mora preskrbeti prijemalec blaga pri »Deutsch-
ostorreichisches Staatsamt der Finanzen, Zentralstelle fGr Ein- Aus- und Durchfuhrbewilligungen, Wien I„ Johannes-gasso 5.« Prošnjo za dovoljenje uvoza je opremiti s 3 K nemško-avstrijskim kolekom. o<§> Podružnica Nemško-avstrijskega urada za trgovski promet v Ljubljani, ni še pooblaščena izdajati uvozna dovoljenja. Podružnica pa si bodo prizadevala pri Dunajski centrali na to delovati, da bi se te težkoče v kratkem času odpravile, koje so iz teh novih naredb nastale.
E»ra svinčenem rudoHopu v Mežici na Koroškem je razspssano mesžo samostojnega
ProSnje s prepisi šolskih in službenih spričeval ter z navedbo zahtevkov plače se naj vložijo najpozneje do 1. septembra t. L
DrSavno nadzorstvo in upravništvo v HeSk!.
vinske in rakijske stroke, prvovrstna moč se išče pod ugodnimi pogoji za takojšnji nastop ali po dogovoru. Ponudbe: Zagreb, Glavna poota predal 41
Kupi se vsako množino zdravega in čistega
in vsa zraven spadajoča dela priporoča
špecijalna t; rjo v r.a s šivalnimi stroh In Kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7.
v deblih od 11 2 do 5 metr. dolgih ||| ter debelih najmanj 20 centimetrov. j||
Tolenra se eno do dve grči na deblih od štirih metrov.
Kupi se tudi drug obrtni les.
Ofertc za kubični meter, naloženo oddajna postaja naj so pošljejo tvrdki
Bratje vvINKLE, Sevnica ob Savi_