Slev. 77. V Uubilanl, v petek 4. aprila 1319. Leto III. lakaja PBssn neeSaiJ lit pt-asRSkcv vsak sžas* popeMin. BK77I Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0,1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer ae jih na pri« obči. Rokopise se ne vrača, Inserati: Enostolpna petit* vrstica 80 vin., pogOjeit prostor 1 K; razglasi »n poslano vrstica po 60 vj> večkratne objav« po do* govoru primeren popust. -Ca...- . mk mmi ?-.-»•-i.v '&M ii« mmt. V.:: Ž&4 M. viz mr fflS! •v->* PosatKezitffl ftsv. »San« 39 VŽWBPlOW. ’%tL Iw§chiSciiw. socialna» dolgo, ne vemo v kakem pravcu se razvija sedaj vaša politika, mislimo si pa, da mora biti tudi vaš položaj težak, in vse vaše naloge naravnost ogromne, ker poznamo predobro vašo buržoazijo, ki ne zaostala v zanikrnosti, ozkosrčnosti in na-zadnjaštvu za nobeno izmed različnih. a v ciljih enakih buržoazij razkosane Evrope. Pa čutimo baš mi, slovensko ljudstvo okupiranih krajev, kake izredne moralne, materi-elne in narodne koristi bi bilo za nas. ako bi se politika Jugoslovanske države razvijala v pravcu modernejših, demokratičnih teženj. Duševna in fizična gravitacija nele delov lastnega naroda, marveč ljudstev sploh k eni ali drugi državi se pospeši najuspešnejše, ako izžareva duševno, gospodarsko in politično Življenje države v duhu višjega razvoja, silnejših pridobitev. Kako je v tem oziru pri materi domovini? Nad nas Je prišla sila italijanskega imperializma in militarizma, ki je pač tak, da se v ničemer ne razlikuje od drugih imperializmov in militarizmov tega sveta. Nasilje mu Je temelj, v tem je njegova moč in njegova — slabost. Žakaj nasilje rodi nasilje, reakcija revolucijo . . . Ni nam dobro, oh, ne; prav nasprotno, nadvse nasprotno. Ali čemu tarnati? Kdor ima moč, dela kakor se mu poljubi, seveda, dokler ima moč. In kdor je trenutno brez moči, mora pač zaenkrat potrpeti . .. Od dnevov tržaške revolucije, one tržaške revolucije, o katerih upamo, da nam bo še podana celotna zgodovina, zlasti o velevažni vlogi, ki so je tedaj igrali delavski zastopniki tržaškega ljudstva, posebno slovenski, pa do danes, so se doigrali v našem mestu dogodki silne važnosti, take važnosti, da so izpregledali celo tisti, ki so bili celo svoje življenje slepi. Naj se spomnimo samo na one ogromne množine ljudskega navdušenja, ki se je prodajalo v Trstu v dneh, ko je prišla sem italijanska vojska. Kaj je ostalo sedaj od vsega onega petja in vpitja? Pre} navdušena masa, ki ni bila delavska masa, se sedaj praska za ušesi, premišljuje in razmišljuje, je težkih misli in praznih žepov. Ah, ta ekonomični determinizem, kako ga je Marks vražje dobro pretuhtal! Zakaj od samega navdušenja se ne more živeti niti v Trstu, zato je treba dela in jela, je treba obratov, trgovine, polnih parnikov in brzih železnic. In tega pri nas ni. Delo počiva, obrati hirajo, trgovina peša, prosta luka spi. In vrhu vsega še kriza v valuti, nadležna zvalutacija krone, one sitne, vse trge preolavajoče avstrijske krone! Kaj storiti? Tukajšnje oblasti mislijo, da so napravile vsem neprilikam konec, če preganjajo nesrečno slovensko ljudstvo po mestih in deželi, če kratijo delavstvu — brez razlike narodnosti — priborjene pravice, če odpuščajo in izganjajo s lav kujoče železničarje — same sodruge, ki ne poznajo nacionalističnih mrženj 1 če ... Pa čemu bi našteval. Saj vemo, kako se v takih razmerah ravna. Pozdravljeni, pozdravljeni, sodrugi železničarji, ki nas po tolikih letih [skupnega boja sedaj zapuščate. Še " se bomo skupno bojevali! Naj vam rajši povem, da tvori edino razveseljivo točko v političnem in narodnem življenju mesta dejstvo, da se socialistično gibanje tu silno lepo in hitro razvija. Vse organizacije so se izredno ojačile; na tisoče in tisoče delavcev je združenih v njih; strokovne, politične, kulturne in zadružne organizacije imajo v svojih vrstah organizirano absolutno večino delavstva. In to se tiče ne samo italijanskega dela stranke, marveč tudi slovenskega. Spoznali smo zopet, da je le v organizirani moči, v solidarnosti, v ljubezni med narodi edina pomoč iz sedanjih klavrnih razmer. Ta ideja, to spoznanje je močnejše od vsakega sovraštva, od vseh neprilik. Tisto pot sporazuma, ki ne morajo najti države, bodo našli narodi! Pozdravljeni sodrugi, in nasvidenje v boljših časih, v onih časih, ko nas ne bodo ločile nobene težave, v časih, ko bodo pravice delavstva in narodov temelj svetovni politiki. Mi čutimo osrečujoči pomen teh bližnjih časov, in nanje računamo in čakamo. Narcdno-socialna zveza (NSZ). Vsakemu dostojnemu človeku Je odleglo, ko so se zadnja leta v političnem boju vendarle enkrat pokopali krampi, vile itd., priljubljeno orožje političnih rokomavzerjev, ko so se vendar nehali in opustili dokazi zavihanih rokavov. Politični shodi liberalnih in klerikalnih strank so navadno izzveneli v pretep. V čar opisih pa so letele psovke na na-spretnika, da se Je kar tekmovalo v surovosti izraza. Hvala bogu, da te-gi ni več, si je že marsikdo mislil na tihem, čitaioč naše liste ali prisostvujoč kakemu shodu. O ne -tako! Narodno - socialna zveza (NSZ) — dobro si Jo zapomnimo — ta dela na ta in na drug način Še bolj nečastno izjemo. Priznati pa se mora, da se pod tem razumejo samo voditelji in vzdrževatelji strank^, ter sklicatelji njihovih shodov. V interesu vsakega somišljenika je, da pojasnimo ta nestvor NSZ, da ne bo delal med našim proletarskim ljudstvom zmedo in povzročal nesreče, kakoršne v resnici nikak boljševizem ne bi mogel napraviti. Kaj je tedaj ta NSZ? Poznamo jih že, a njih dela nas silijo, da jih tem potom razkrinkamo. To je potrebno tem bolj, ker sam- nikdar ne pokažejo barve. NSZ ni nikakšna samostojna Stranka, marveč le podružnica, filijalka bivše in sedai nove liberalne stranke, to je one stranke, v kateri so se združevali in se še združujejo vsi kapitalisti, trgovci, podjetniki, veleposestniki, vsi oni izkoriščevalci ljudstva med vojno, ki si hočejo političnim potom zavarovati svoje malhe. 2 njimi se druži še nekaj, -a le malo višjega uradništva in inteligence z večjimi dohodki, med njimi večina zaslepljenih. NSZ ni torej nikakšna stranka proletariata, kmetskega in delavskega, marveč jc le mreža one liberalne kapitalistične stranke, ki hoče nezavedneže vloviti v njej za svoie namene. Ona nima nikakšnega načrta za izboljšanje gmotnega položaja zatiranih, ampak le od kapitalistične stranke nastavljena vaba. Toda, naj ima stranka kakršenkoli program, naj ima človek prepričanje, kakršno hoče, samo da ga tudi odkrito pove in zastopa. Čisto drugače pa dela NSZ. Njeni agitatorji na shodih nikdar ne povedo, kai so, kaj hočejo, kakšne misli zastopajo, oni le hujskajo, črnijo, iziabljajo ljudsko nevoljo za pristop k svoji NSZ in za naročanje Pesko-ve »Jugoslavije«. Ljudem vse obetajo in nazadnje prosjačijo za pristop, za pristopnino. Ljudje, dostikrat nepoučeni, mislijo, da imajo pred seboj socialne demokrate, in dajejo svoje kronice, ko sami ne vedo zakaj. Ali ni vse to korupcija naših razmer? Ali niso to politične kukavice? Ljudi kujskajo, da bi na eni strani lovili riespametneže za kapitalistično stranko, na drugi strani pa diskreditirali socialno demokracijo. Pa se bodo temeljito vračunali v svojih nadah, da bodo speljali na ta način ljudstvo pri volitvah v kapitalističen tabor. Kadar pride dan odločitve, jim bo krinka sama zdrknila raz neodkritosrčni obraz. Takrat bo konec njihovega »delovanja« in slepomišenja. ris iniu Ijjpnhlitakn uiad Govoril sodrug dr. R e n n e r, (Konec.) Ustava. Ustavno delo bo zajamčenje ljudske svobode. Vlada namerava s posameznim ustavrtimi zakoni del za delom zajamčiti svoboščine državljana. Reforma uprave mora obstojati v ustanovitvi res prave, demokratske, lokalne uprave. Ta naj v občinah, okrajih in okrožjih nadomesti dosedanji »višje-olilastni« sistem ter plutokratični vosilni red s samovlado ljudstva in demokratično voljenimi korporacijami. Reforma tiskovnega zakona se mora slednjič še enkrat dovršiti. Zborovalna svoboda se mora zajamčiti z demokratičnimi zakoni. Ker bodo posamezni zakoni temelj naši prihodnji ustavi, se jih mora kodeficirati. Vse privatno in kazensko pravo bo slonelo na nemškem pravu, v kolikor ne bo itak podvrženo pod zakonodajo Nemčije. Kodeficirati se mora delovno pravo, pod čemer razumemo tudi pravo javnih in privatnih nameščencev. Izdelanje delavskega zaščitnega prava, socialno zavarovanje, preskrba invalidov, vdov in siiot bo najbližja naloga zakonodaje. šolstvo. Kot poglavitno delo oskrbe za delo smatra vlada reformo naše prosvete od ljudske šole do visoke šole. Pouk naj bo pouk dela po metodi in po cilju! Ljudskošoiski pouk naj se naslanja na delovno naravo človeka, naj otroku odpre svet tudi s pomočjo načina, da otrok sam sodeluje, kar Jo najboljši stvaritelj volje! Srednje šole zahtevajo reforme v praktično smer. Naj dijake približujejo sedanjosti in prihodniosti in od preteklosti naj Jih boljinbolj oddaljujejo! Reforma vseučiiišča naj Nemško Avstrijo, posebno Dunaj napra- vi za nekako predstražo nemškega: duha in nemške kulture na jugovzhodu. Vse učilnice in učilišča naj bodo odprta vsem pridnim in nadarjenim brez razlike rodu in stanu. Naša dežela je sicer bogata lepote, prirod-nih zakladov pa dosti nima. Kar nam torej ne more dati narava, naj nam nadomesti znanje in izobrazba državljana. Naša prihodniost temelji predvsem na naših šolali. Pomnožimo si duševne sile in usposobljeni bomo za zopetno zgradbo našega narodnega gospodarstva, predvsem poljedelstva. Poljedelstvo. Obrati. Finance. Izkustva v vojni so nas šele naučila prav ceniti naše domače poljedelstvo. Industrijsko delavstvo bo gotovo vse storilo, da se posmftži produktivnost naše grud«, ker ma lajša vsakdanje življenje. Intenziti-ciranje poljedelstva zahtevajo ljudski interesi. To se pa brez pomoči vlade in žrtev' ne bo moglo doseči. To intenzificiranje poljedelstva zahteva proizvodbene industrije. Ta pa je sedaj oropana najvažnejšega; premoga! Zato moramo začeti s kopanjem premoga, moramo predvsem izrabiti milijone konjskih sil, ki dan za dnevom tečejo po naših rekah, v gonilnih obratih. Tako bo naša dežela postala ena izmed prvih industrijskih dežel. Elektrificiran}® bo pospeševalo tudi naše železništvo. Največje delo v prihodnjih letih pa bo izgradba plovbene vodne poti Ren-Donava, ki nas bo vezala z materinsko zemljo in s svetovnim mor-iem. To bomo morali izvršiti s pomočjo Nemčije. Kanal Maiti-Donavd je naša gospodarsko življenska žila. — Nemška Avstrija je vozel vseli zapadno-vzhodnih in scverno-južnih trgovskih cest v srcu Evrope. Treba nam je samo energičnega dela in vere v same sebe! Na ta način se bomo izkopali iz ponižanja in revščine! Olede ureditve naše valute in naših financ smo zaostali za našimi sosedi. ker smo imeli v nje preveč dobrega zaupanja. Velikih žrtev bo. treba, da to uredimo. Finančna uprava bo nemudoma izdelala potrebne: osnove — v prvi vrsti oddajo premoženja. To bo korak iz sile. Ne moremo biti rentna država, v kateri bi eden živel od obresti, drugi pa, da bi samo delal za obresti! Prehrana. Tudi zdravstveno stanje našega ljudstva bo treba popraviti. Ljudska prehrana se naj ne vrši več potom današnjih central, te improvizacije vnHeera časa, ki so bile dostikrat -------,-------,--------_ ! | j----~ ) LISTEK. - Internationala aeterna. Manifest internacionalnih intelektualcev, priobčen v .Plamenu*. Naša ljubezen je rojena v plamenu grozne blaznosti. In danes, kadar iste nevidne roke, ki so milijone ljudskih duš pognale v prepad ki so nas krvavo davile in zatirale vso krvavo dobo, kadar iste nevidne roke hočejo, da še dalje drže verige in bič, protestiramo proti temu. Las je, da se za.tro te nevidne roke enkrat za vselej. Mi, ki smo ranjeni na naši zadnji človeški časti, ki so nas metali v smrt granatam in vislicam, ki so nas psovali s psovkami, s katerimi se sramujemo opsovati poslednjega psa, protestiramo proti tem nevidnim rokam, ki nam groze zopet zavladati. Studi se nam ta farizejska burka sedanjih dni in protestiramo proti njej. Protestiramo proti njej v imenu velike ljubezni, katero smatramo za ideal gospoda Človeka. Protestiramo proti ponižanju in proti vsem silam, k ; h o č e j o biti nad č I o-veko m. Smo »otroci moritve« in žrtve »velikega časa«; spoznali smo vse in videli vse velike laži našega življenja. Spoznali smo zverstvo. Veliko, organizirano zverstvo cele zemeljske oble. V temi smo stali, kadar je krhal neznosen življenjski bes naše duše, in proklinjali N e b o, ki Je blagoslavljalo klanje sveta, in proklin-iali smo zemljo, ker je rodila državno življenje, 'življenje vojašnic in vežbovnikov. In v tej temi se je rodilo naše spoznanje. To je močnejše od Neba in Zemlje, močnejše je od Sile in močnejše od vseh nebeških in nadzemskih organizacij. Naše spoznanje proklinia danes ono, kar je bilo, in protestira proti onemu, kar je in kar more se biti. Nič ni močnejšega kakor v krvi rojeno spoznanje. A naše spoznanje se je rodilo v krvi in to je ljubezen do Gospoda Človeka. In v imenu te ljubezni protestiramo proti vsem mejam med ljudmi. Upiramo se vsakemu zavladanju človeka in zatreti hočemo laž državno, iaž razredno in laž plemensko in narodno, prestopiti hočemo vse prepade, brezdna in meje ter oznanjevati našo vero: Samo en bog je, a ta je Človek. Taisti človek, ki se tisoče in tisoče let neprenehoma mori, a ki danes povzdignjen in prebuden protestira proti vsakemu krvoprelitju. Ta človek Je večji ko narod, država, rod in razred, je nad vero in nad zakonom, je edini pomen sveta. In danes, v tem krvavem svitanju, najbolj zapuščeni med narodi v teh deželah, kai moremo drugega, kakor da Vas pozdravimo, zapuščeni bratje v daljnih krajih! Mi, sinovi jugoslovanskega naroda, uboga balkanska raja, ki so nas stoletja nabadali na kole in so nas morije tri vere in deset držav, ubogi Jugoslovani, ki še krvavimo od habsburških ran in ki nam pretc vislice in bodala italijanske solda -teske, Vas pozdravljamo, naši bratje v daljnih krajih. Blaznica in vojašnica Je naša domovina in stojimo sami kakor Vi stojite sami v Vaši domovini, v Vaši vojašnici in blaznici. Mi nismo patrijotje, ker preklinjamo vse parlamentarne in politične laži. Smo protidržavni in razkrajajoči, ako pomeni država diktaturo vpitja, blodnje, blaznice in vojašnice. Smo protinarodni, ako pomeni narod regiment rekrutov in blazno čredo, kar tira k moritvi. Preklicujemo vse te fikcije in jih priznavamo le v toliko, v kolikor služijo v dobrobit človeka. Pozdravljamo Vas, zapuščeni naši bratje v daljnih deželah. Pozdravljamo Vas ruski bratje, ki ste rešili čast slovanske discipline in prvi odstranili topove in bodala. Blagoslovljena Vaša roka, ruski bratje, zdravstvujte sinovi velike Majke, v katero verujemo. Pozdravljamo tudi Vas neznani francoski, angleški in italijanski bratje, ki trpite pod bremenom kakor mi in preklinjate vaše krvnike kakor tudi mi preklinjamo svoje. Pozdravljamo Vas, znane in neznane, slavne in brezitnene, one, ki nosijo prapore in one, ki tiho razmišljajo o človeku ter ga objokujejo. Vas Ramsay Macdonald, Vas Serrati in Vas Jekleni Ramain Rol-land! Pozdravljano Vas, Jouve in Mar-tinet in Vas, Barbusse, ki ste rešili čast galske perjanice! Tudi Vas, Wilhelm Herzog, Karl Kraus, Friedricli Adler, sinovi velikega naroda Karla Liebknecbta. Tudi Vas, madžarski bratje, pozdravljamo, prijatelji onstran Drave, ker objokujete smrt velikega človeka in našega brata Adv-a, ki ni nikdar pozabil, kaj je prav in kaj Je krivo, in ki se ie vedno ob času te krvave krize boril za zmago lepote in dobrote. I Vas pozdravljamo neznani ame-rikanski bratje, ker se razočarani vračate na drugo stran oceana in ker ste doživeli porazni zaton vseh velikih iluzij te lažnjive križarske; vojske. V tej srednjeveški blaznici stojimo sami in pozdravljamo Vas' osamljeni v daljnih blaznicah. Toda glej, veliko upanje imamo, da hoče; priti dan osvobojenja. Veliko upanje imamo, da hoče vzplamteti požar, ki prasketa stes* letja v srcih zatiranih in tužnih, požar, kigoriodpočetka. Internationala aeternalj Ona Internacionala aeterna, ki gori od početka v dušah razumnikov vseh narodov tega sveta, in za katero so vse te vojne, ministrske krize, aneksije in desanek-sije samo bolečine, ki prehajajo, Sveta ona Internacionala neorganiziranih in zasmehovanih fanatikov« ki so v raznih epohah zgodovinskim in krvavim krizam branili svoje dostojanstvo in upanje v Čidveka. Ta žarek svitanja, ker se rodi v, vaših srcih, pozdravljamo mi iz balkanske teme ♦<*- kličemo r Zdravstvujte! vezane po birokratizmu in kapitalu. Potrebujemo narodno - gospodarskih uradov, ki temelje na društvenih organizacijah produkcije, cirkulacije in konsuma, pod gospodarsko samoupravo udeleženih in pod urejevalnim državnim vodstvom. Prisilna iorma odzgoraj naj se nadomesti z organizacijo odspotiaj! To, kar bo bolje uspeva izven organizacij, na naj ne bo vezano! Dokler se ne bo v večji meri uvažalo, oziroma se produciralo doma, bo država skrbela za kolikor mogoče urejeno pokritje preliranbenih potreb. Bogati sloji bodo tu zopet morali marsikaj utrpeti. Državna uprava bo preprečila verižno trgovino in tihotapstvo, ki je največja škoda za naše narodno gospodarstvo. Militarizem. Bivši vladni sistem nas je ubijal, ker je stremil izključno za tem, da si obdrži .moč kot velesila. Militarizem nas je oropal imetja in duševne sile. In kljub temu, da le bil tako močan, se je vendarle moral zrušiti in ž njim se je naravno morala zrušiti tudi cela bivša država. Ta muka, militari • zcm, nas ne bo več mučila. Socializacija. Če dovolimo delavstvu prostovoljno in zakonskim potom soodlo-čevanje v produktivnem procesu in soudeležbo na uspehih produktivnosti, bomo varovani preteče anarhije. Nacionalno enotna in politično svobodna država Nemška Avstrija bo kot socialna organizacija zopet vzcvetela sredi med drugimi nacionalnimi državami, ki so nastale krog nas! Policijska ura in „Sveta Vojska". Od strani »Svete vojske« smo prejeli sledeče notice: Policijska ura. V 72. številki vašega lista pišete proti policijski uri. Med drugim pravite: »Mislimo, da se da pijančevanje vse drugače prijeti, ako ima vlada resno voljo napraviti red*. Prosimo prav uljudno in resno, da nam blagovoli uredništvo ali dotični sotrudnik, ki je to napisal, priobčiti svoje mnenje, kako bi se dalo pijančevanje na kak drug način bolje omejiti. Ako se nam kaj boljšega nasvetuje, potem tudi mi ne ugovarjamo, ako se policijska ura nekoliko naprej pomakne. A prosimo konkretnih predlogov ali nasvetov. Ža vsak dober nasvet bomo hvaležni. — »Sveta vojska«. Na to odgovarjamo sledeče* Da ne bo nesporazumljenj, izjavljamo najpreje, da sc mi borimo proti alkoholizmu kot ljudski bolezni, da pa ne stojimo, kakor tudi ne ogromna večina znanstvenikov, na stališču, katero zavzemajo prvoboritelji v »Sveti vojski«, t. j. na stališču popolne abstinence, ki Je za gotove ljudi in za otroke vsekakor potrebna, v splošnem priporočljiva, nikakor pa kar za vsekogar absolutno potrebna. Vsikdar smo pripravljeni podpirati vsako stremljenje, ki se bori tako proti akutnemu kakor kroničnemu alkoholizmu, na vrhove pretiranosti pa ne mislimo slediti nl-k» r in nikoli. Gotovo preprečujem dobršen del alkoholizma, ako mu odvzamem priložnost, da se razvije; za to pa vendar ni treba, da zapiram kavarne ob 10. uri zvečer, ampak za to zadostuje, da iztoč prepovem, in da to kontroliram, a to na resen in konse-kventen način. V stari Avstriji je bilo na pr. kavarnam prepovedano ob večernih urah točiti likerje — q kavarne so jih mirno točile naprej, in to v še izdatnejši meri, samo ne v »štamperlih«, ampak v skodelicah za črno kavo. To vendar ni umetnost, da prepovem v kavarnah izdajanje alkohola po 9. ali 10. uri, in zahtevam, da na pr. kasa napravi Črto ob tej uri za alkoholni iztoč, sklene račun, in da ta ukaz policija revidira. Tudi ni treba, da se pijane ljudi vedno zagovarja, ampak da se pijance, škandaierje, razgrajače itd. prime, pošteno kaznuje, in jim lokale prepove. V zakonodaji se ni treba ozirati na kriminelnega pijanca, in naj se uvede, da pijanost ni izgovor, oziroma da se kaznuje pijanost z isto odmero kazni, kot bi jo dobil trezen storilec. Mesto, da imamo 400 slabih zakajenih beznic, bi bilo dovolj, da imamo 10 res dobrih gostiln, snažnih, cenili, higijensko brez vsake napake poslujočih itd. Takih odredb v omejitev pijančevanja bi našteli lahko nebroj, a to ni naš namen. Kar smo hoteli dokazati, smo dokazali: da naj se alkohol prepove, ne pa, da se zapirajo lokali, s čimer se kaznuje p;> nepotrebnem ogromno množino posetnikov, ki sploh ne hodijo v kavarne pit. To pa mora tudi vedeti »Sveta vojska«, da bo preje ali sleje moi alo uriti do tega. da se pomakne policijska ura naprej, in da tako, kakor je zdaj, vendar vedno ne bo ostalo. Konečno je faktično tudi to, da ljudje vseh strank in vseh stanov ; nad sedanjo odredbo upravičeno go- > drnjajo, in da se z ozlovoljevanjein prebivalstva nikakor ne dela propagande za uspešen boj proti alkoholizmu. To vendar diskutira vsakega človeka, ki bi rad bral par listov zvečer, ali po končanem gledišču spil čašo čaja, ali za prernrazenega potnika, ki se ves trd pripelje v, Ljubljano, pa najde vse zaprto, zato, ker je svoj čas bilo preveč denarja v rokah gotovih ljuni, ki niso Ž njim vedeli drugega napraviti, kakor da so se po živinsko napili. Če bi nastopili nemiri, ali če bi se zopet pojavile »štimunge«, kakor so se pojavile, ko je bila končana svetovna vojna in je vstajala naša država, — ko je torej tudi leiiko umljivo raz-poželjenje mnogo pripomoglo k znani podivjanosti, saj je od danes do jutri možno priviti ventil, kjer in ke-dar je to treba. Ali da bi v nas vladala policija kar tja v en dan. in nas mudila z nepotrebnimi šikanaini, tega ne maramo. Upamo pa, da tudi »Sveta vojska« nima na svojem programu, da naj hodijo njeni člani zvečer s kurami spat. O občinskem odboru na Jesenicah. Poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani je razpustilo občinski odbor na' Jesenicah, kakor beremo v »Uradnem listu« št. 68. Občinski odbor pa že od oktobra lanskega leta ni več posloval, ker občinstvo prejšnjega župana g. Ce-bulia ni moglo prenašati. Prejšnji odborniki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah' večina od S. L. S. Pri teh bi morala vladati sloga, ker ni bilo nobene nasprotne stranke! Razmere na Jesenicah so dokazale, ‘da ie ta stranka prišla do razsula in ni bila več zmožna gospodariti na Jesenicah. Zato Je moral biti občinski odbor razpuščen. Svo-lečasno se Je okrajno glavarstvo v Radovljici posvetovalo s strankami, da bi se sestavil občinski svet: iz treh od S. L1. S. 5n iz treh J. D. S. in štirih socialnih demokratov. O tem sta se dve stranke sporazumeli. S. D. S., ki prej ni mogla gospodariti, le proti temu vložila pritožbo na deželno vlado. V soboto, dne 29' marca t 1. so se sestali zastopniki strank, katere je imenovalo poverjeništvo za notranje zadeve, k posvetovanju, kateremu je prisostoval kot zastopnik okrajnega glavarstva dr. Vidic. Socialni demokrati so se držali navodil s strani svoje stranke, da, če deželna vlada ustreže pritožbi S. L. S., ki nima več večine na Jesenicah, ne smejo sprejeti odkazanih jim mest. Zastopniku okrajnega glavarstva v Radovljici g. dr. Vidicu so vročili torej sledečo izjavo: Okrajno glavarstvo v Radovljici! Podpisani protestiramo proti imenovanju sosveta za gerentstvo na Jesenicah ter odklanjamo vstop v ta sosvet iz sledečih razlogov: Priznali smo svoječasno z gospodom okrajnim glavarjem iz Radovljice dogovorjeni ključ, po katerem bi obstojal gerenski svet na Jesenicah: iz 4 socialnih demokratov, iz 3 jugoslov. demokratov in iz 3 od S. L. S. Vztrajamo pri tem in le pod tem pogojem vstopimo v sosvet na Jesenicah! — Jesenice, dne 29. marca 1919. — Jožei Pintar, skladiščni mojster na Jesenicah; Zug-witz Anton, tovarniški delavec na Savi; Gabriel Franc, tovarniški delavec na Savi. V nedeljo, dne 30. marca se je vršil na Savi pri Jelenu javni ljudski shod, na katerem se je tudi prebrala zgoraj omenjena izjava, ki jo je shod z burnim odobravanjem soglasno vzel na znanje in izrekel delavskim zastopnikom popolno zaupanje in da toliko časa ne smejo stopiti v občinski sosvet, dokler deželna vlada v Ljiib'jani ne dovoli delavstvu zadostno število zastopnikov v občinskem sosvetu! Socialno-demokrat-ska stianka na Jesenicah je najmočnejša in si ne bo več pustila jemati pravic od klerikalnih gospodovi Delavstvo ve, da je veliko dela v jeseniški občini, predvsem pa Je pereče stanovanjsko vprašanje. Delavstvo tudi ve, da so gospodje klerikalci bili temu nasprotni in tako tudi pri zidavi delavskih hiš od bratovske skladnice. In taki gospodje htčejo odločevati še nadalje v občini? Tudi deželni vladi v Ljubljani pcK emo, če se pogleda v zapisnike o deželnih in državnozborskih volitvah iz leta 1911., da je socialno-demokratska stranka dobila 408 glasov. S. L. S. 470 glasov in liberalna 79 glasov, da je pa svetovna vojna te številke še predrugačila! Zato zahtevamo, da se razpišejo takoj občinske volitve, da bo, ljudstvo samo odločalo! Politične vesti, Jugoslavija. Narodno predstavništvo- LDU. Belgrad, 2. (JDU.) Na 'današnji konierenci narodnega pred-stavništva, ki je trajala do 10. ure zvečer, so razpravljali o notranjem položaju, ki Je nastal po rekonstrukciji kabineta. Na konferenci se je od vseh povdarjala potreba takojšnje izvedbe agrarne reforme. LDU. Belgrad, 3. (JDU.) Na dnevnem redu današnje seje naro-nega predstavništva je odgovor prometnega .ministra na interpelacijo posl. dr. Pe .totnika zaradi slabih prometnih razmer na progah Ljub-Ijana-Zagreb-Beograd in Zagreb-Sa-rajevo, nadalje odgovor ministrskega predsednika Stojana Protiča na interpelacijo posl. Šegviča zaradi vrnitve umetnin in dragocenosti, ki so jih Nemci in Madžari odnesli iz ozemlja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, odgovor istega na interpelacijo posl. Akatanoviča zaradi odredb proti povzročiteljem zločinov za časa okupacije po bolgarskih in ogrskih četah. Seja se prične ob 9. uri dopoldne. Značilno! LDU. Split, 3. (DJU.) Organizirani tipografski delavci v Hrvatski tiskarni, v kateri izhaja »Nova doba«, so odklonili, da bi stavili nek polemični članek, s katerim je »Nova doba« odgovarjala na napade »Rad-ničkih novin«. Uprava lista je protestirala proti teinu in ustavila za sedaj izdajanje lista. Iz okupiranih krajev. LDU. Split, 3. (DDU.) Iz Orebiča poročajo: Vsled prihoda ameriškega odposlanca je vsa Korčula v obsednem stanju. Vsa posadka je konsig-nirana. 31. pr. m. zvečer so italijanski častniki zbrali mestne izrodke in organizirali demonstracije. Mesto krase z italijanskimi trobojnicami. Po mestu hodi na stotine vojakov. Vojaki vdirajo v tolpah v zasebna stanovanja in izvešajo italijanske zastave. Zaprli so pota, ki vodijo v vasi. Dovedli večje Število svojih prekomorskih bratov k nam, ki predstavljajo 80% prebivalstva v mestu in 90% na deželi. Vsako gibanje Je prepovedano. Narod Je ogorčen ter neprestano zahteva plebiscit pod kontrolo velevlasti. Po svetu. Nemško avstrijska narodna skupščina. LDU. Dunaj, 2. (ČTU.) Državni tajnik dr. Schurnpeter je včeraj prvikrat govoril v zbornici. Predmet posvetovanja je bil zakon o kreditnih operacijah. Dr. Schurnpeter je med drugim omenil, da znaša preli-minirani primanjkljaj prvo polovico leta 1919. 1200 milijonov, za vse leto tedaj 2400 milijonov. V tej svoti pa še niso všteti izdatki za akcijo znižanja cen; državni prispevek k cenam za moko in kruh, akcija za znižanje cen oblek, invalidna akcija, koncesije železničarjem itd. Lahko smo veseli, je rekel državni tajnik, če bo znašal končni primanjkljaj 5 do 6 milijard. V prihodnjih tednih se bo trudil finančni resort, da pospeši svoja pripravljalna dela v zadevah oddaje premoženja in drugih potrebnih oddaj. — Predlog o kreditnih operacijah je bil sprejet. LDU. Dunaj, 2. (DunKU.) V seji Je bila sprejeta resolucija poslanca Strafferja, v kateri se poživlja vlada, naj takoj ukrene vse potrebno, da se za večne čase prepove rodbini Bour-bon-Parma bivanje v Nemški Avstriji. — Resolucija Je bila sprejeta. Volitve na Ogrskem LDU. Budimpešta, 2. (DunKU.) Neka naredba revolucionarno vladajočega sveta odreja volitve vaških in mestnih svetov za najpozneje 7. ! aprila, volitve okrožnih svetov za najpozneje 10. aprila, volitve komi-tatskih svetov najpozneje 12. aprila in volitve deželnega sveta za najpozneje 14. aprila. Glasovi slovaških socialistov. LDU. Budimpešta, 2. (DunKU.) Danes se je vršilo tukaj veliko zborovanje slovaških socialistov. Sprejeta je bila enoglasno resolucija, s katero se zahteva takojšnje združenje slovaških socialistov z Ogrsko socialistično stranko. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Kunu. Ljeninu in Trockemu. Odškodnina NemčHe FraacIIL LDU. Berlin, 2. (DunKU.) Kakor poroča »Deutsche allgemeine Zel-tung« iz Pariza smatrajo zastopniki Zedinjenih držav odškodnino, ki Jo antanta zahteva od Nemčije še vedno za previsoko. Amerika stoji na stališču, d& se od Nemčije ne sme - več zahtevati, kakor. 75 milijard fran- kov; Francija pa sama zahteva 80 in Angleška in Belgija vsaka po 40 milijard frankov. Domnevajo, da bo sprejet dolar kot tem a! j zaračunanja, ker ima med vsemi kurzi menic največjo stalnost. — Predmirni dogovor bo končan do 1. maja. LDU. Berlin, 2. (DunKU.) Listi objavljajo pariško vest »Daily Teie-grapha«, da je bilo vprašanje nemških kolonij in vojaških odškodnin rešeno v Wiisonovem smislu. Finan-cijelna in gospodarska vzpostavitev Nemčije bo omogočena edino-le z amerikanskim miljardnim kreditom, i Nemiri na Wiirtemberškem. LDU. Nauen, 3. (Brezžično.) V Stuttgartu je došlo v. torek opoldne i do pocestnih bojev. Proti demonstracijskemu sprevodu stavkajočih delavcev so nastopile vladne čete s' strojnicami in oklopnimi avtomobili. Ker se demonstranti kljub ponovnim pozivom in slepim strelom niso umaknili, so čete ostro streljale na množico. Pri spopadu so bile 3 osebe usmrčene in mnogo ranjenih. Končno so vladne čete razgnale demonstrante in vzpostavile red. Stavkar.sko vodstvo je proklamiralo generalno stavko za vso wiirLemberško. Zaradi tega je sklenilo vodstvo meščanstva v Stuttgartu, da proglasi protistavko tudi za vso wurtember-ško. Zagovorniki generalne stavke baje nočejo samo izpolnitve svojih zahtev, temveč tudi vreči wtirtem-berško vlado in tako narediti tež-koče tudi državni vladi. Komentar k plenjenju v Frankfurtu. LDU. Nauen, 3. (Brezžično.) Plenjenja v Frankfurtu ob Meni, ki so bila v zvezi s pondeljkovimi nemiri, so bila zelo obsežna. Izropane niso bile samo trgovine z živili, temveč tudi številne trgovine s klobuki, oblekami, čevlji in orožjem. Tudi stanovanje nadžupana so oropali. Iz mestne prodajalne živil so plenilci odnesli dvesto stotov masla, 100 stotov masti in 70.000 jajc. V torek zjutraj je skušala množica v drugič napasti sodnijsko poslopje na Katonski cesti ter zažgati akte, a je bila krvavo odbita. Kolikor je doslej znano,» je bilo 9 civilistov in 4 vojaki usmrčeni, 30 oseb težko in 400 oseb lahko ranjenih. Večinska socialna demokracija, _ neodvisna socialna demokracija in spartakovska zveza razširjajo skupen oklic, v katerem po-zivljejo k treznosti. V torek zjutraj so se pričeli novi izgredi in napadi na trgovine z živili in pekarije. Boji so se vršili še popoldne. Parnik »Umbria« zadel ob mino. LDU. Lugano, 2. (ČTU.) Kakor poroča »Secolo«, je dne 29. marca ob 10. zvečer trčil oceanski parnik »Umbria« na potu iz Beneik v Tripolis v bližini Barija na plavajočo mino. Ladja je bila zelo poškodovana in voda je vdrla v spodnje strojne prostore. Na krovu Je bilo 2000 vojakov v polni vojni opremi. Poveljnik je dal takoj izpustiti več čolnov na morje, dva od teh sta se potopila in izginila z vojaštvom vred v valovih. Na signale za pomoč so dospeli parniki iz Barija in vzeli na krov 20 ranjenih, 80 vojakov in mornarjev se pogreša. Posrečilo se Je, parnik dovesti v Bari. Cenzura je prepovedala poročila o tei ladijski katastrofi. Ml ne verujemo. LDU. Berlin, 2. (Dun KU.) »Abend« Javlja iz Amsterdama: Kakor poročajo iz New Yorka, je izjavil Wilson odposlanstvu ameriškega kongresa, ki se mudi sedaj v Parizu,-da bo mirovna pogodba vseskozi soglašala s 14 točkami njegovega programa. Vprašanje blokade. LDU. London, 2. (DunKU.) Reuterjev urad javlja: Sklenilo-se je odpraviti blokado, ne samo proti Poljski in Estonski, temveč tudi proti Nemški Avstriji in proti pokrajinam, ki so jih zasedli Srbi in Rumuni. Mednarodna komisija s sedežem na Dunaju naj bi izvoz iz Nemške Avstrije v Nemčijo zabranjevala. Kakor Je Reuterjev urad dalje izvedel, ta odprava blokade za Ogrsko ne velja. Nemir! v Egiptu še trajajo. LDU. Berlin, 2. (DunKU.) »Abend« poroča iz Bazla: Kakor javljajo »Times« iz Kaira, še niso ponehali nemiri v gornjem Egiptu. Beduini napadajo celo angleške čete. Vlak, ki je prihajal iz Luxora, ie bil napaden; pri tem Je bilo umorjenih 7 angleških častnikov. Iz časppisja. »Jugoslavija« poroča po »Jedna-kosti« da je bil mostarski odvetnik Dušan Vasiljevič poslan na mirovno konferenco kot bosanski izvedene. Na račun se mu je izplačalo 2000 frankov dnevnih dijet.Tadični državljan in izsesovaiec Jugoslavije pa je prišel samo do Švice in se vrnil po- tem v Sarajevo, kjer je še nadalj« vleke! dnevne dijete po 60 frankov. Poleg tega je bil tudi imenovan za poslanca narodnega predstavništva, kjer dobiva dnevno 50 dinarjev duet. Drug slučaj je zadeva dr. Čoroviča, kustosa drž. muzeja, ki vleče plačo kot šef bosanskega dopisnika urada in je poleg tega tudi poslanec nar. predstavništva, kjer »vleče« 50 dinarjev dnevno. — Lahko si mislimo, koliko jim je na srcu blagostanje nove države. In ti ljudje hočejo delati v prid naroda. Pijavke! — Iz Belgra-da priobčuje »Jugoslavija« izvirno poročilo, da je trgov, minister Ri-barac napovedal, da bo suspendiral vse dosedaj izdane izvoznice za živež, ker je prišel na sled, da se dela ž njimi naravnost sramotna kupčija. V to sfero fe zapletenih celo nekaj poslancev. — Iz te vesti sledi, da j? tudi naše narodno predstavništvo postalo umazana špekulativna »branjarija« za nekatere koritarske poslance. Pride čas, ko bo ljudstvo obračunalo ž njimi tako, kot se jim niti sanja ne. Po shodih pa kriče, da delajo za domovino . . . »Mariborski delavec« piše ob priliki izstopa naše stranke iz vlad članek »Opomin z meje«: Pomislite, da imamo šele lastno državo, nimamo pa še določenih mej! V nevarnosti je ozemlje naše ožje domovine, Slovenije! Resno poživljamo -te« krcge, da odlože to svojo politiko, te svoje osebne interese itd. —< »Mariborski JDS delavec« menda ne ve, da smo mi vstopili svoječasno v vlado ie, da pomagamo konsolidirati naše rulado ujedinjenje: in ne morda iz kakih »osebnih« interesov in da tudi nismo nikdar delovali za kake »osebne« interese, pa da tudi vsled »osebnih« interesov nismo stopili v opozicijo. Toliko brihtni smo tudi mi, da vemo, da nas hočejo trgati na vseh koncih in krajih, posebno našo Slovenijo, tako brihtni pa nismo bili in tudi ne bomo, da bi ne vedeli, da ravno razni Jugoslovanski Tisze ogrožajo našo državno konsolidacijo! ____________ Boljševizem in črne koze. Članek »Grobovi tulijo*, ki ga je priobčil »Naprej« dne 22. marca, ie dal gospodom pri »Slovenskem Narodu« zopet priliko, da so odprli njih skladišče, v katerem imajo nakupi-čenih trrezštevila izpričeval o boij-ševikih, in so par teh izpričeval priobčili v njih »Organo Magno«, da dokažejo, kaj se lepega godi v Rusiji. Najprej moram povedati, da sem se prav prisrčno nasmejal, ko sem prečital članek v glasilu uajno-vejših jugoslovanskih demokratov, (rekel bi liberalcev, pa se bojim, da se zopet raztogotijo), ker sem kon-štatiral, da so se gospodje članka v »Napreju« precej ustrašili. No, upam, da jim ne bo hudega, ker s a takoj drugi dan v uvodniku »Imperializem in boljševizem« tolažijo, češ, da so fraze, ki jih rabijo !-no - demokratični agitatorji, samo fraze. Sem tudi Jaz mnenja, da so nazori različni in svobodni, zato pustim, naj gospodje pri »Slov. Narodu« mislijo o soc.-dem. agitatorjih in o boljševizmu, kakor se ji; a zljubi Pravijo sicer, da nimajo namena izpodbijati naših nazorov o boljševizmu, pač pa se jim zdi umestno, opozoriti nas na sodbo mož. ki poznajo boljševištvo bližje in natančneje. Dosedaj so bili boljševiki sami razbojniki in roparji. Ker so seveda kot taki vse pokradli iii oropali, so naenkrat postali dobri ljudje, ker podkupujejo vse vprek in plačujejo na miljone. Boljševiki so nadalje izvrstni tihotapci, ker vtihotapljajo v salonskih vozovih cele zaklade. To pa je ničla proti Še strašnejšim podrobnostim, ki jih »Slov. Narod« navaja iz spričevala švicarskega poslanika v Petrogradu. Iz poročila tega gospoda je posneti, da imajo boljševiki velike množine bacilov koz in legarja, zato razsojata ti dve nadlogi tako, da Je prebivalstvo de-cimirano. Vsled tega morajo tvor-nice pohištva izdelovati velike kr-, ste v katere »nabašejo« 7 do 8 mrtvecev in — kdor več ima, naj več da! Čuditi se je, da so v tem oziru boljševiki nepraktični. Mesto da pustijo tvornicam pohištva izdelovati velike krste, bi jim morali ukazau; da izdelujejo najluksurjoznejše pohištvo, do katerega bi morali imeti pravico samo »državljani prve vrste«, t. J. delavci. Za poč’t! S par besedami hočem še potolažiti gospoda v uredništvu »Slov. Nar.«, naj se ni-karne bojijo »rdečega terorja«, ker če je prebivalstvo v Petrogradu in Moskvi decimirano v tako kratkem času, bosta legar in črne koze v doglednem času boljševizem pogoltnila. Škoda je le, da imamo pri nas in na zapadu legarja. koz, lakote in takih ropotij dovolj in da nimamo še boljševizma, ki šele prihaja, počasi, a — gotovo! Hotd sem pisati v dru-.gačnem tonu, pa se ne splača! Dopisi. Litija, Moramo omeniti v našem, fako priljudnem listu shod železničarjev, ki se je vršil 30. marca na Pošti v Litiji. Toda obžalujemo, da ni bilo še kaj govornikov. Vsa čast sodrugu Perdanu, ki.se že gotovo nahaja na potovanju. Želimo mu vsi, da se posreči, kar želi sam in njegovi sodrugi. Želimo mu, da bi sre-"čen in zdrav dospel nazaj v domovino, ter prinesel s seboj Še kakšno merco za tukajšnje litijske koritarje! Bila sta dva mladeniča, ki sta mu nekoliko oporekala, toda sodr. Perdan jima je še bolj navdušeno ribal pod nos. G. Lajovic je gotovo mislil, da se gre za agitacijo za prostovoljne legije 1 Kaj ne? G. Laiovic naj se raje potrudi, da stopi v službo železničarjev, in služi preko 20 let, potem bo tudi on lahko ugovarjal takemu, ki po njegovem mnenju o tem nima pojma! Gospodje frakončki menijo, da zatirajo revno ljudstvo, ampak gorje, če struna na goslih poči! To bo hujši pok nego 42 cm topa! Glejte, da se ne bo zgodilo tako, kot tistim devicam na Ruskem, ki so prišle z lepo opravo pred Lje-nina, pa so mesto solnčnika v roki in mesto tistega kosmatega mačka na roki imele rovnice, grabile in motike na rami! Gospodje frakončki: Na prihodnjem shodu se malo spodobneje obnašajte! . Kamnik. V nedeljo, 30. m. m, je priredila Nar. soc. zveza društven shod v telovadnici! — Čitalniške dvorane je bilo seveda za delavce škoda! Udeležba je bila slaba, kar dokazuje, da se delavstvo zaveda, kje je njegovo mesto. V, splošnosti se je samo zabavljalo čez naše sodelavce, ki ne trobijo v njihov liberalni rog. Očita se nam nemčurstvo, celo breznarodnost! To ni res! Narodnost mi priznavamo vedno in smo jo tudi priznavali vse in Povsod. Za Jugoslavijo, za narodno ujedinstvo smo se mi socialisti borili ze desetletja preje kakor vsaka druga slovenska stranka. Mi smo imeli naslov: »Jugoslovanska soc.-dem. stranka« že takrat, ko se liberalcem se sanjalo ni, da bodo morali postati »jugoslovanski« demokratje, ako bodo hoteli še eksistirati kot stranka. Vi, gospodje liberalci, capljate za nami, daleč za nami, se delavstvu prilizujete in hlinite; ste našemljeni z demokratičnim frakarstvom, a v srcu vam je edina misel: prej ko mogoče napraviti 12 urni delavnik, odpraviti državne brezposelne podpore ter vsa dela, katera je napravila jugoslovanska socialna demokracija v prid slovenskemu delav-S;VUJ. Da se pa to ne zgodi, bomo na straži!, -- Ker se ves kapitalizem, trgovina in obrt organizira internacionalno, t. je mednarodno, se tudi “ti ^ organiziramo mednarodno! V suicaju, da se pa ravno Jugoslovani-^ ovenci obdamo s kitajskim zidom, fif- f-1!1? zgoddL da bodo Čehi o nas TOisiin, da živimo v deželi, kjer teče kamniška Bistrica in v njej živijo krokodili, kakor menijo, da po naših gozdovih skačejo opice! — Modro povedal pri shodu neki tukajšnji liberalec: »Dvajset let zasledujem socialne demokrate in prišel sem do Prepričanja, da ti pomagajo samo Nemcem in Lahom«. Ta človek se je gotovo preveč udal v svoje prekup-cevalstvo, da ni opazil našega razvoja m dela! Sicer se pa iz Društvenega doma itak vidi samo do Al-iJtec^la,- V®ba vam le še par sto i zasie,dovati sociali-zem, da bode slo v vašo trdo glavo, da m navijanje cen in prekupče-\ulstvo socializem! Ravno ta go-spoa bi bi! prvi v Kamniku, ki bi bil za 20 urni delovni čas! Nad vse nesramna laž je bila na tem shodu fz-ecena, da' smo dobivali socialisti od nsri'cev Podporo, menda prav ogiomne svote! To je laž! In Isti go- o ^eJaf 11V?C,! PozivIUmo ga, da l)nr lt ,~,Llberalni delavski od- i ~^nam Je 011 izPosloval dosetm p ač ,Tudl to ni res! Kar je ueveSt C doses:el g°sP°d major, lavstvn n^0VarJle saml Ta Prl de-na mestu naPr iubIieni TOSP°d' mož Vsa' &???,£ SrZt"'?0*'" vati plače na pritisk proletariata' sale s februarjem menda. Torej takrat še tega liberalnega odbora niti bilo ni! — Glede aprovizacije bomo govorili prihodnjič, ker do danes niti ne verno kakšne cene so pri »stih- prednostih, katere uživamo. ‘Najbrže bo cena visoka, ker imajo p stvar v rokah pač ta pravi! — "-mično opozarjamo razne liberalne iabstre«< naj ne poskušajo terori-ati naših somišljenikov! Ne igrajte limZ °?nje,m! Kar ni liberalnega, se u n sedaj kar naenkrat dozdeva ne- ' X , Llberalci imajo prakso v Postopanju, ki pa ni pristno »libe-aien« m vseskozi »narodno - na-»■ -den!« Imamo dokaz, da jim niso po godu najbolj zmožni učitelji in učiteljice — češ, da so nemškega duha! Gotovo jim ne no po godu tudi naš gosp. poveljnik, ker ima nemško gospo soprogo; in je vendar zmožen v svoji stroki, da mu ga ni para. Čuvali bodemo delavci, da bo tisti pri nas, ki je z nami dober in Jjudomil; a naj bode karkoli, četudi ni kričavi slovenski liberalec. Naš program je internacionalen. — Razumete, liberalci ! ? Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Tukaj se je vršil v nedeljo, dne 23. marca shod. Slovenske kmečke zveze, katerega so se mnogoštevilno udeležili tudi socialni demokrati. Poročevalec dr. Jerovšek je opisal svetovni položaj in orisal razmere v Nemški Avstriji. Ko pa je govornik omenil, da nam je vzela Nemška Avstrija sladkor, ki je bil namenjen iz Češke za Jugoslavijo, so to odobravali šolski otroci: Prav je, da so ga vzeli stran! No, gospodje Kmečke Zveze! Prvič sem .videl na shodu šoloobvezne otroke! To se sme po mojem mnenju goditi le na shodih S. K. Z. Nad 20 otrok je bilo pod 14. letom. Povejte, kam spadajo šoloobvezni otroci! Lepo se skrbi za šolsko mladino, da kar po cele tedne in mesece morajo biti brez šolskega pouka! Vaša prva dolžnost bi bila poskrbeti za kurjavo šolskih prostorov, da bi se zaradi kurjave ne pustilo po cele tedne in mesece brez šole naše mladine, ki je prav dosti trpela v tej kruti vojni! Ali vas ne bo sram, ko bomo imeli same analfabete? O tem seveda se ni govorilo na shodu, da se naši mladini pomore do prave kulturne vzgoje! Narasli bi vam veliki stroški, če bi se dala drva iz občinskih gozdov na razpolago za kurjavo naše ljudske šole! Ko je konča! dr. Jerovšek, se Je oglasil k besedi sodrug Marčič, pozdravil navzoče in sporočil zborovalcem, da se ne more strinjati s predgovornikovimi besedami, ki je naglašal, da smo prosti in svobodni v naši Jugoslaviji. Nato je sodrug Marčič orisal »prostost« in »svobodo« v Jugoslaviji, ki nam zaplenja časopisje, pošilja cenzorje na shode in se pretepa ljudi za kazen itd. Nato so zborovalci, socialni demokrati napravili medklic: »to naj bo »svobodna« Jugoslavija!« To pa petim ali sedmim možicelnem in nekaterim nerazumnim dekletom, ki so bile na shodu, ni ugajalo, da so socialni demokrati kričali »pfuj« in so začeli ugovarjati. Nato je sodrug Marčič prekinil svoj govor. Dobil je besedo sodrug Iiajdnik, kmet in pristaš naše stranke. Omenil je občinstvu, da je deputacija, ki je bila teden poprej izvoljena na socialuo-demokra-tičnem shodu, da posreduje v Mariboru pri okrajnem glavarju dr. Lajn-šičn zaradi prehranbenih težkoč občine Črešnjevec, izposlovala prvo najbolj potrebno pomoč na ta način, da je dalo glavarstvo za občino Črešnjevec in za ubogo bistriško delavstvo 1 vagon krompirja na razpolago. Navzoči so sodruga Hajdni-ka z zanimanjem poslušali in gospodje SKZ so si mislili: Aha, to je dobro, da se bo dobil krompir! Morebiti ga bo tudi za naše prešičke nekaj, ko otrobov ni! In glej; ko je prišel dan delitve, pride v Slov. Bistrico z vozom gospod P. in prosi gospoda na aprovizaciji, ki je odgovoren za pravično oddajo krompirja, da naj bo tako dober in mu da krompirja za ubogo ženo B., ker jo ie pozabil zapisati na listo, na kateri pridejo v poštev samo tisti, ki so v resnici potrebni. Na prigovarjanje gospoda P. je dala aprovizacija za to ubogo ženo B. 200 kg krompirja. V resnici ga pa tudi ta žena ne potrebuje za sebe. Mogoče, da ima kakšne prašičke, za katere bode rabila ta krompir. Kolikor mi je znano, so dobili še drugi pristaši gospoda P. po 150 kg krompirja, ki ga pa tudi niso potrebni, saj so ga v jeseni sami prodajali! No, gospodje okrog SKZ, krompir pa je vseeno dober, četudi se ga dobi na posredovanje socialnih demokratovi No da, vi še nikoli niste skrbeli za vaše bajtarje in delavce v občini Črešnjevec! Moram se še zahvaliti dopisniku »Slov. Gospodarja« za njegove lažnjive besede v št. 13 z dne 27. marca. V poročilu pravi, da so prišli socialni demokrati iz Pragerskega pod vod-'stvom sodruga Marčiča. Omeniti pa moram resnici tia ljubo, da sta bila samo dva naša pristaša iz Prager- lX;VSi.dru*] pa smo bili iz Le-nuPJiki d 1 sp,ada P0d občino Črešnjevec! Povedati moram tudi, da je večina leskovških kmetov, bajtarjev m delavcev, v naši politični organizaciji, razen par, peloliznikov, ki jih itak ne rabimo. Vsem tistim, k! spoznajo pravico našega mnenja! ker v slogi je moč, v socializmu naš spas! »Ljudski Glas* I Prva številka Ja danes JzSja. Dnevne vesti. — Frakarija pri »Slov. Narodu« se je že oglasila in vzdignila pač kot za ta posel najbolj sposobna in »damam« sorodna kasta svoje bojno kopje nad nas ter se šla bojevat za »damo« — seveda brez upa zmage, o tem je lehko prepričana. Pozabila je pri tem žalibog natančno razložiti, kako resno delo opravlja tisto meščansko ženstvo, ki reprezentira »dame«. Ali spada v to resno delo | spanje do opoludne, ali fivfi o clo-[ oktea, ali poliranje nohtov po 3 ure na dan, ali čitanje modnih žurnalov, ali posedanje po slaščičarnah, pohajkovanje po cestah — ali repre-zentacije — tega nam »Narodov« viteški fraicar ni razložil. Kolikor mi poznamo dame, je njihovo še »najresnejše« delo sekature poslov do pezne noči. A »Slov. Narod« in njegovi kavalirji naj bodo prepričani, da bo tudi zanje in za »smetano družbe« v najkrajšem' času napočil dan sodbe; da je ta dan že jako, jako blizu, in da bo ob zori njegovi tako temeljito zginila frakarija obeh spolov, kakor tega danes morda še sama ne sluti. Le malo potrpljenja še prijatelji, -- ura se bo skoro stekla, in potem bomo govorili naprej. —- Interpelacijo glede sklicanja deželnega zbora za Slovenilo je stavk na seji deželne vlade poverjenik za socialno skrb sodrug Prepeluh. Res, skrajni čas bi bil, da se ustreže tej splošni zahtevi, ki bi mnogo prispevala k pojasnitvi položaja. Radovedni smo že, kdaj bo zmagal pri nas demokratizem. — Pomilostitev za politična In mani pomembna kazenska dejanja je predlagal na seji deželne vlade poverjenik za socialno skrb sodrug Prepeluh. Sem spadajo vse politične kazni in razne obsodbe, ki so se izvršile zaradi potvarjanja potnih listov in aprovizacijskih kart pod pritiskom zlasti prejšnjega režima in v sili. — Nesreča. Včeraj dopoldne se je neki dijak I. državne gimnazije igral med šolskim poukom s patrono, ki je razpočila in mu odtrgala štiri prste na roki. — Izpred ljubljanske porote. Nezvesti uradnik. 31. marca je stal pred porotniki Bruno Klauer, 2$ let star, bivši računski oficial v Ljubljani. Klauer je pod vodstvom bivšega deželnega šolskega nadzornika Albina Belarja, ki je pri deželnem šolskem svetu uvedel akcijo za dobavo čevljev revnim otrokom na meščanskih in ljudskih šolah na Kranjskem, vodil račune in sprejemal denarne zneske, ki so jih prinesli zastopniki šol. Ta denar je moral nalagati pri podružnici avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani pod naslovom »Deželni šolski svet, akcija za čevlje«. Meseca aprila je pa Belar zbolel, zato se je vodstvo vse te akcije izročilo Klauerju. Dočim je do tedaj Klauer vodil račune pravilno in ravnal s prejetim denarjem po ukazu, je takoj po odhodu svojega predstojnika zašel na krivo pot Začel je v Kreditnem zavodu v raznih zneskih dvigati denar, katerega je zase porabil, tako je do 9. oktobra 1918 skupno vložil 8338 kron 40 vin., dvignil pa 7418 kron 48 vin. Klauer pa tudi po nakaznicah sprejetega oziroma osebno prineše-nega denarja ni vedno nalagal v Kreditni zavod, temveč, kakor sam priznava, okoli 4000 K poneveril. Obdolženec, ki svojo krivdo priznava, misli, da znaša skupna vsota poneverjenega denarja 15.000 K — v škodo siromašnih šolskih otrok. Porotniki so se izrekli z osmimi glasovi proti štirim za krivdo obdolženca, nakar ga je sodišče obsodilo na 15 mesecev ječe, poostrene z enim trdim ležiščem vsako četrtletje. — Tatvina v tukajšnji vnovčevalnicl za živino. Rajko Lubej, IGletni zlatarski vajenec, je odvzel 21. novembra svoji odsotni sestri, ki je bila blagajničarka v tukajšnji vnovčevalnici za živino, blagajniške ključe, odprl blagajno in izmaknil denarno pismo z vsebino 118.980 K, ki ji ga je dal trgovec in uradnik vnovčevalnice, Ivan Bahovec, v shrambo. Takoj drugi dan je odšel v Zagreb, kjer si je nakupil različno perilo, zlato uro in druge stvari. Tu se je seznanil z Ivanom Paveo, 341etnim delavcem iz Gerače vasi, in Viktorjem Mezetom. Obljubil jima je dobro plačo, ako mu pomagata pri njegovi kupčiji. Odpeljali so se v Sisek in od tam v Petrinje, Tu so kupili tri konje in nadalje v Novi še kočijo in konjsko opremo, kar so vse skupaj prodali na semnju v Bihačni. Nato se jim je pridružil še neki Petrovac. Iz Bihačne so se vsi štirje odpeljali v Celje, kjer je Lubej izročil del nakupljenega sukanca, ki ga je kupil v Bihačni, Mezetu in Petrovaču, da bi ga z dobičkom prodala naprej, Lubej in Paveo sta pa v Celju potratno živela in sta bila v noči na 12. marca 1919 .v tolerančni hiši areti- rana. Pri Lubeju se je našlo še 64.273 K, pri Paveu pa 11.540 K; nad 40.000 K je Lubej zapravil. Po zasli-šavanju sta bila obdolženca priznana krivim, in sicer Lubej hudodelstva, Paveo pa soudeležbe tatvine. Sodišče je obsodilo Lubeja na 2 in pol leta težke ječe, poostrene s postom in temnico na dan 21. februarja vsakega leta, Pavea pa na 6 mesecev Ječe. — S to razpravo se je končala prva letošnja porotniška doba. — Napad. Pred nekaj dnevi sta dva neznanca na Poljanskem nasipu napadla neko osebo ter jo hotela oropati. Toda vsled pretnje s samokresom sta jo takoj odkurila. —■ Vsled tega opominjamo .merodajne faktorje, da naj raje skrSe za varnost človeka, nego da zalezujejo povsod socialne demokrate. — Svoboden prevoz. Ker je v vprašanju blokade ozemlja bivše Avstro-Ogrske ustvarjena nova situacija, je odredilo finančno ministrstvo v Belgradu prevoz blaga preko našega ozemlja v vseh smereh nadalje svoboden. — Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 5. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi tridejansko burko »bpanska muha«. Otrokom tudi v spremstvu staršev vstop ni dovoljen. —- Društvo zasebnih uradnikov in uradnic in sicer skupina za industrijo, obrt in trgovino prosi vse člane in članice, ki spadajo v to skupino, da takoj vrnejo izpolnjene podatke. To velja tudi za tiste tovariše in tovarišice, ki sicer niso še člani dimštva, a so se jim tiskovine tudi doposlale. — Zveza Škoutistov ima svoj društveni sestanek v nedeljo, dne 6. aprila ob 10. uri dopoldne pri »Novem svetu«. Tovariši, katerim so prejemki povišani, se prosijo, da pri-neso s seboj natančne podatke. Za družine preganjanih tržaških železničarjev so nam dospele še nasledme zbirke: skupina Zagorje 229 K 60 vin., skupina Jesenice 582 kron, skupina Zidan most 483 K (ta zbirka je bila zbrana po sledečih polah: št. 1, Likonih 255 K, št. 2, Fr. Vrhove 91 K, št. 3, M. Petkovšek 48 kron, št. 4, Baida 33 K, Kosem 49 K, št. 5, Sumej 16 K). Prej izkazano 1068 kron, skupaj 2362 kron 60 vinarjev. Ves ta znesek smo že odpre-mili v Trst, da se izroči svojemu namenu. Vsem darovalcem topla zahvala! Iz stranke. V petek, dne 4. aprila ob 8. url zvečer zelo važna seja izvrševaine-ga odbora. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Ptuj. Krajevna org. JSDS ima v soboto ob 4. uri popoldne v uradni sobi okrajne bolniške blagajne svojo sejo, na katero so nljudno vabljeni vsi sodr. odborniki in zapisnikarji. Shodi. V soboto, due 6. aoriia: V Ljubljani za drug! okraj ob 7. uri zvečer v gostilni pri Plankarju (prej Kramer), Dolenjska cesta. V Ljubljani za tretji okraj ob 7. uri zvečer v gostilni »Pod staro lipo«, Rimska cesta štev. 18. V nedeljo, dne 6. aprila: 1 V Škofji Loki ob 3. uri popoldne. V Zgornji Besnici pri Kranju ob 3. uri popoldne. Poroča sodr. Če-iešnik. V Slovenski Bistrici cb 1. uri popoldne. Poročevalec pride iz Maribora ali iz Ljubljane. V Strnišču pri Ptuju ob 2. uri popoldne. Poročevalec iz Ljubliane. V nedeljo, dne 6. anrila t. L na Zgornji Polskavi pri Slov. Bistrici laven političen shod. Poročata sodr. Marčič in sodr. Bračič. Čas in prostor shoda se še določi. Poročila. Shod v Predtrgu pri Radovljici se je vršil 30. t. m. v gostilni pri Koku ob zelo slabem vremenu v prav obilni udeležbi domačega prebivalstva. Navzočih je bilo tudi večje število radovljiških inteligentov in nekaj ženstva. Poročal je sodrug dr. Korun, IH je najprvo pojasnil razredno stališče socialno-demokratič-ns stranke. Človeštvo se deli v dva velika razreda, in sicer v delovni razred, kamor spadajo vsi duševni in telesni delavci, bodisi da delajo v uradu, na polju ali v tovarni, in ki žive od svojega zaslužka; in pa razred kapitalistov, katerega kolosalni dobički izhajajo iz izkoriščanja delovnega razreda. Socialistična stranka zastopa interese delovnega naroda v nasprotju s klerikalno in liberalno stranko, ki hočeta zastopati kapitaliste in delovne sloje obenem, ki pa v resnici služita le interesom bogatinov. Govornik omenja kričeče razmere v. notranjem življenju naše države, kjer se hoče vladati še vedi no potom bajonetov, kjer ni pravo5 svobode, po kateri naš narod taka strastno hrepeni. Svobodna trgovina je prinesla konsumentu velike! škodo, napolnila pa bo žepe špekulantov in verižnikov. Zato zahtevajo socialisti takojšnjih sprememb v teni oziru. Zunanji položaj mlade države je tak, da jo dosedaj socialistična stranka podpirala vJado pri urejevanju razmer, toda upeljava svobodne trgovine in zavlačevanje agrarne reforme so prisilile njene zastopnike k odstopu. Glede bodočega sodelovanja socialistov bo odločilno stališče, ki ga bo zavzela vlada v socialnih vprašanjih. Kljub temu pa ostane revolucionarni in republikanski program stranke v polni veljavi. Vse mešetarile v Parizu ne bodo pravično rešile našega narodnostnega vprašanja na obali Jadranskega morja, edina naša rešitev je v. preobratu, ki ga pripravljajo v Italiji delovni sloji. Takrat bo pa prišel tudi za naš narod čas, da vzame sam v svoje roke državno krmilo iz rok kapitalističnih laži-demokratov« Po programu se socialno - demokratična stranka ne loči od boljševikov, pač pa po načinu, kako uresničiti ta program. Socialisti hočejo spremeniti kapitalistični družabni red v socialistični potom mirnega razvoja in organizacijo, med tem ko uporabljajo boljševiki silo. Čim manj je žrtev, in krvi, tem bolje bo. V debati se je. oglasil slučajno navzoči sodrug iz Srbije, ki je bil med vojno v našem kraju interniran. Izrazil je svoje veselje nad močnim socialističnim gibanjem našega naroda, pa tudi dvome o uspehu ministerijalne politike. Buržoazne stranke so storile v Srbiji veliko krivico socialistom. Po volilnem glasovanju !eta~T912. bi morali dobiti srbski socialisti 12 zastopnikov. v narodno predstavništvo, bur-žoazija pa jim je dala samo enega. Govornik izraža nadeje, da se bodo vsi slovenski, hrvaški in srbski socialisti združili v mogočno jugoslovansko socialno-demokratično stranko. Po njegovem govoru je bil zaključen shod. V Begunjah pri RadovIHci se je vršil v nedeljo, dne 30. marca v restavraciji I. Avsenika shod socialno-demokratično stranke. Otvori! ga je zastopnik radovljiške krajevne politične organizacije in podal besedo sodrugu dr. Korunu iz Ljubljane. Govornik je stvarno razložil program socialno-demokratične stranke, ki se zelo hitro in uspešno razvija med našim malim kmetom in kmečkim delavstvom. Narod polagoma začenja uvidevati, da služita drugi dve slovenski stranki, ki se borita proti socialistom, le interesom kapitalistov, t. j. bogatih trgovcev, velikih posestnikov in drugih vojnih dobičkarjev. Glavni stebri klerikalne stranke po deželi so ti magnati in pa župani, ki so kot n. pr. begunjski paša Trunk (ljudje ga imenujejo Štrbunk), revnemu ljudstvu pred vojno toliko škodovali v vojaških zadevah in pa pri aprovizaciji. Liberalna stranka pa je sramežljivo zatajila svoje prejšno ime in se prekrstila v. »Jugoslov. demokratsko stranico«, ki jo vsled podobnosti imena ljudstvo dostikrat zamenja z »Jugoslovansko socialno - demokratično stranko«. V liberalni stranki imajo. odločilno besedo denarni mogotci ia ti ovirajo vsako akcijo v prid delovnega ljudstva, h kateremu pripada ravno tako mali kmet, kmečki delavec in obrtnik, kot pa fabriški delavec in uradniški proletarijat. Socialistična stranka zahteva, da se zemlja veleposestev nad 100 oralov, razdeli med male kmete, tako da bt! tem in njihovim družinam omogočeno pošteno preživljanje. Stranka zahteva tudi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti, tako da ne bo več po naših vaseh polno ljudi, ki imaio premaio, da bi živeli človeku podobno. Vse te in druge zahteve pa se bodo uresničile le tedaj, ako se bo ljudstvo krepko oprijelo socialistične organizacije in pridno čitalo strankine liste, dnevnik »Naprej« in pa tednik »Ljudski Glas«, ki le namenjen v prvi vrsti kmečkemu prebivalstvu. Socialisti nočejo jemati nikomur vere, hočejo pa zabraniti, da bi klerikalci izrabljali cerkev v svoje strankarske namene. Zborovalci. katerih je bilo nad sto, so pa-zno sledili izvajanjem govornika. Prvikrat se je slišal na javnem shodu v Begunjah odkritosrčen glas, ki se ne boji ljudskih izkoriščevalcev in ki se odločno bori za delovne slo-ie naroda, in ta je izhajal iz ust glasnika socialno-demokratične stranke. Po govoru dr. Koruna se je oglasil k besedi domači župnik in skušal napeljati vodo na klerikalni mlin. No, zadoneli so iz srede navzočih o T očni glasovi, ki so mu dokazali, da : -Ti kmgtje ne zaupajo več klerikalcem, ki so tako brezvestno agitirali v prilog vojni. Zaključnim besedam dr. Koruna so zborovalci burno pritrjeval?. Brežice. V nedeljo, dne 30. marca popoldne se je vršil pri nas laven iiudski shod. Prostori »Narodnega doma« so bili nabito polni, razen Brežičanov so prišli na shod tudi kmetje iz daljnih vasi. Poročevalec sodrug Mihevc je v poldni our-nem govoru razlagal vzroke in posledice svetovne vojne, ki jo je povzročila kapitalistična fronjo in kako hoče kapitalizem to imperialistično gonjo nadaljevati. Govornik je orisal nadalje trhli političen položai. ki je sedaj v naši domovini in katerega hočejo nekatere klike meščanskih strank vzdržati, kar brez ljudske vo-jie ne hode šlo. Nadalje je sodrug Mihevc govoril o potrebi sklicanja deželnega zbora, češ, mi Slovenci, ki stojimo na najvišji kulturni stopnji v Jugoslaviji, zahtevamo, da se da legaslativna pravica deželnemu zboru za Slovenijo. Zborovalci so govorniku burno pritrjevali. Nato je sodrug Vehovec v jedrnatih besedah spodbudil zborovalce k organizaciji, razložil jim je, kako so rav- Sto v sedanjem času potrebne orga-lizacije, ki imajo nalogo, bojevati se moti kapitalističnim organizacijam. Sodrug Baraga kot sklicatelj in (predsednik shoda, je očrtal domačo lokalno politiko, za kar je žel burno odobravanje — Prišli so po shodu k 'poročevalcem kmetje, ki so prosili, ua bi se tudi v njihovih krajin priredili socialistični shodi. Rajheiiburg. Kdo bi si mislil, da bodo ti »brezverski« socialni demokrati hodili od vasi do vasi in sejali seme socializma, kjer so se kmetje jprekrižavali, ko so slišali o kakem 'socialnem demokratu. Danes hrepenijo po socialističnem nauku. Zato ičlovek z veseljem opazuje, kako gremo s hitrimi koraki v boljšo bodočnost! Seveda imamo še precej nerazoranih njiv, toda ako imamo voljo in moč, bo kmalu po vseh, do sedaj še ne razoranih njivah cvetelo rdeče cvetje! Tudi v Rajhenburgu so se začeli zelo zanimati za našo stranko. Dokaz shod, ki smo ga imeli v nedeljo, dne 30. t. m. vršil se je političen shod naše stranke, ki je bil zelo dobro obiskan. Vsi prostori jso bili nabito polni. Poročal Je sodr. Vehovec iz Ljubljane in sodr. Pečnik iz Zidanega mosta. Sodrug Vehovec je poročal o predvojnem stanju našega kmeta, kako da So morali marsikateri mali kmetje prodati zadnjo kravo iz hleva in so odšli tja v daljno Ameriko v rudnike in tovarne. Koliko jih je bilo, ki so kopali, kopali tako dolgo, da so izkopali sami sebi svoj — grob. Družina je čakala in upala na boljšo bodočnost. Ali prišla ni boljša bodočnost temveč vojna! Meščanske stranke so dovoljevale kredite za oboroževanje. Slikal Je v živih potezah trpljenje našega naroda v vojni in o početku ustanovitve Jugoslavije, o nalogah naše države, da bomo zadovoljni, da bomo irneli vsi dovolj prostora doma! Sodrug Pečnik je poročal o delovanju meščanskih strank v narodnem predstavništvu, ki mislijo, da bodo zopet vodili ljudstvo tako, kot so bili navajeni pred vojno. Ljudstvo je danes spoznalo te gospode, ki so vsak dan drugačnega mnenja! Shod bo ostal Rajhenburčanom v dobrem spominu. Kličemo vam: Na delo! Uspehi so nam gotovi! Strokovno gibanje. Iz strokovnih organizacij. Shod natakarjev In natakaric ter kavarniških, hotelskih in gostilniških uslužbencev je v petek, dne 4. aprila - ob po! 12. uri ponoči v kavarni »Central«. Na shod vabimo vse društve-nike in društvenice ter druge tovariše in tovarišice, ki še niso pri društvu, da se razgovorimo o naših stanovskih razmerah. Organizacija naravnost lepo napreduje, zato pojdimo s tem večjim veseljem k delu. — Odbor. Društven shod Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo, podružnica Spodnja Šiška, se bo vršil v petek, dne 4. t. m. v gostilni Fa-vaj ob pol 7. uri zvečer. — Sklicatelj. Shod lesnih delavcev v Celju se bo vršil v soboto, dne 5. aprila ob 7. uri zvečer v hotelu »pri lastovki«. Poročevalec iz Ljubljane. Shod lesnih delavcev In tapetnl-kov iz Ljubljane hi okolice se bo vršil v nedeljo, dne 6. aprila t. I. točno ob d. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni red: Mesečno poročilo: mezdne razmere v lesni in tapetniški stroki, ter sklepi k temu; razno. Z ozirom na važnost dnevnega reda naj nihče ne manjka. Odbor. Občni 2bor lesnih delavcev v Polzeli se bo vršil v nedeljo, dne 6. aprila ob 2. uri popoldne. Poročevalec iz Ljubljane. Pridite vsi! Občni zbor lesnih delavcev v Št. Lovrencu nad Mariborom se bo vršil v nedeljo, dne 6. aprila ob 2. uri popoldne, in ne v pondeljek 7. aprila. Pridite vsi na shod! Poročevalec iz Ljubljane. Shod kovinarjev v Štorah se vrši v pondeljek, dne 7. t. m. ob 2. uri popoldne. Agitirajte za polno udeležbo. — Osrednji odbor. V nedeljo, 6. aprila t. I. se vrši v Šmartnem pri Litiji (gostilna g. Gruma) ob 10. uri dopoldne ustanovni občni zbor usnjarjev in sorodnih strok. Člani, pridite vsi! Mezdno gibanje. Ljubljanski pečarski pomočniki so v mezdnem gibanju. Delavci te strelce naj ne potujejo v Ljubljano, dokler ni gibanje končano. __________ Vestnik „Svobode“. Celje. V nedeljo, 6. aprila ob 2. ur! popoldne v dvorani gostilne na Zelenem travniku ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za Celie — Sodrugi in sodružice, udeležite se v obilnem številu zborovanja naše kulturne organizacije. — Po zborovanju ob 4. uri popoldne se istotam vrši društveno predavanje; predava sodružica M. Urbančeva iz LiuHlane Kultura. »Veriga.« Ljudska zgodba v treh dejanjih. Spisal Fr. S. Finžgar. Režiser H. Nučič. — »Veriga« ni drama, marveč dialogizirana novela; pisatelj jo je krstil »ljudska zgodba«. Dejanje zgodbe je kaj skromno: Kmet Marko Ir, njegov sosed Mejač se spreta radi verige, ki jo je Marko zgubil pred desetimi leti in zdaj — kot domneva in trdi sam — našel tik Mejačevega kozolca. Iz tega prepira se razpali dvoje strasti, dvoje pristnih kmečkih trm si stopi nasproti, mota se v klop-čič nerešljivega konflikta, ki ga nenadoma preseka tragična smrt deda Primoža, Markovega očeta, v vrtincu Krnice. Spričo te smrti se pobotata razljučena kmeta, sežeta si v roke. Kakor dejanje samo, je enostavna tudi ideja te tendenčne zgodbe: strast rodi novo strast, prepir nov prepir in končno nesrečo. — Gotovo je, da ima ta Finžgarjeva dramatizirana zgodba za narod mnogo vzgojevalnih kali v sebi, da je idejno neoporočna, dasi prav nič ne nova, da je ta monotona strast, enolična, kipeča iz same sebe, risana z vso nazornostjo mojsterskega opazovalca kmetske psihe, podana s Finžgarje-vinl nekoliko starodobnim, robatim, a iskrenim realizmom, za katerega mi mlajši, iskalci čisto drugačnih lepot in vrednot, nimamo več pravega zmisla. Človek se divi tej žlahtni, zdravi ljudski govorici, ki se peni kakor gorska studenčnica, tej zgoščeni lapidarnosti in krepkoči dejanja. Ali pa prepričuje gledalca? Bojim se, da ne. Priznati moram, da me to delo vzlic vsem tehničnim izpiljenostim ni zgrabilo niti enkrat s tisto primarno elementarnostjo, ki je bistveni učinek vsakega resničnega umotvora. Čudil sem se, ko je tako nepričakovano, skoro brez prehoda, zavela burja razljučenega prepira z odra, čudil na koncu, ko je vse to ugasnilo v še bolj nepričakovanem tragičnem slučaju — slučaju in nič drugega! — Primoževe smrti. Finžgarjevo pisateljsko pero ima mnogo vrlin: morda bi bil on naš največji realist, da ni tako vnajen, tako formalen; njegova umetnost ne prisije do zadnjih globin človeške duše, goreče v proklet-stvu svojih strasti. Zato tudi to njegovo delo, ki mu rad priznavam mnogo dramat§ko-umetniških kvalitet, sosebno ogibanje nepotrebne teatralike in hlastanja po cenenih efektih, ne nosi na sebi bleska vzvišene neoporečnosti, marveč je njegov celotni učinek preveč vnanji, nekako literaren, skorajda artističen. Vsekakor pa zavzema v našem ubožnem slovstvu dobrih ljudskih igrokazov eno izmed častnih mest. Igra je bila sliajno naštudirana, tako vestno pripravljena kot malo-katera, kar sem jih videl letos. Zato so jo tudi temu primerno igrali. Vprašanje je seveda, so-li ti kmetje, ki nastopajo v »Verigi«, zares kmetje ali ne. Gotovo je gospod Finžgar videl ob snovanju tega dela vse drugačne gorenjske grče tam izpod škofjeloških hribov, nego sta Marim gosp. Nučiča in Mejač g. Bratine. Ne trdim, da sta bila slaba, vem, da sta njuni ulogi težji, nego se zdi, znano mi le, da je naše dramsko osobje prekomerno obremenjeno z najheteroge-nejšlmi ulogami, da bi moglo sproti ustvarjati zares umetniške kreacije. Zato govorim sine lra. Vzllc temu bi g. Nučič v ulogi kmeta moral opustiti tisto »salonsko« noslanje in se odločiti za ta ali oni dialekt in g. Bratina bolj diferencirati In modulirati svoj kričavi prepir. V celoti pa zaslužite obe ulogi priznanja. Nenavadno dobra sta bila bajtar Drnolec g. Ločnika, ki je opremil svojo ulogo s finim Intrlgantsklm umevanjem ta Boltežar g. Preka, nekoliko karikiran a imeniten tip hribovca . Janez in Micka, ljubeči žrtvi nesrečnega prepira njunih očetov, sta bila dokaj resničen kmetski par, zlasti Micka (g. Juvanova) je podala svoj zanimivo risani značaj zelo verodostojno, do-čim ie Janez (g. Gregorin) ob slovesu malce pretiraval. Tomažinu g. Novaka v igri ni nedostajalo inteligence, prav tako tudi svetopisemskemu očaku Primožu (g. Rasberger) ne. k: je bil posebno v zarotniški sceni z obema dečkoma poln najiskrenejše topline. Zoni obeh razprtih sosedov, Mina (g. Bukšekova) in Liza (gdč. Rakarjeva) ste iz svojih ulog storili, kar se je dalo storiti, polna življenja pa je bila dekla Alena (gdč. V. Danilova). Tudi oba mala fantička nista bila slaba. Poznalo se je, da so se vsi igralci oklenili z vestno ljubeznijo svojih nalog in zelo pripomogli do precej častnega uspeha večera, ki se je na zunaj očitoval v burnem ploskanju igralcem in pisatelju. Pisatelju je bil izročen velik venec. F. A. Nafntovefše vesti. Prosta trgovina z Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 2. (DunKU.) Ameriška misija je na podlagi poročila ameriške mirovne misije v Parizu obvestila državni urad za vnanje posle, da bodo asociirane vlade dne 2. t. m. razglasile, da se z Nemško Avstrijo zopet otvori prosta trgovina. V tem vprašanju je tudi veliko-britanski polkovnik Cuningham, državni tajnik za zunanje posle, po naročilu veliko-britanske vlade danes objavil: 1. Od 2. aprila dalje se dopušča prosti uvoz vsega blaga v Nemško Avstrijo, iz-vzemši omejeno število vojaških predmetov. 2. Zopetni izvoz iz Nemške Avstrije v Nemčijo, boljševiško Rusijo in Ogrsko je prepovedan. Izjeme teh omejitev more dovoliti le posebna medzavezniška komisija, ki se bo v to svrho sestala na Dunaju. Tej komisiji se bo naročilo, da v primernih krajih na nemški in ogrski meji postavil nadzorovališča, da se prepreči zopeten izvoz, in sicer s sodelovanjem nemško-avstrijskih carinskih uradov. Razun tega naj komisija stori vse potrebne korake, da se v nemško-avstrijskih tovarnah za-brani izdelovanje vojnega materi-iala. Zahteve državnih nastavljencev v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Kakor Javlja korespondenca, je včeraj odposlanstvo stalnega zastopstva organizacij nemškovstrijskih državnih nastavljencev predložilo državnemu kancelarju dr. Rennerju zahtevke državnih nastavljencev vseh kategorij in službenih panog. Odposlanstvo je zahtevalo, da se takoj dovolijo olajšave, ki so bile podeljene železni-čarjerrt in poštnim uslužbencem, namreč: nakazilo potrebščin iz de-mobilizacijskega blaga in postavitev meduradnega sosveta državnih nastavljencev. Državni kancelar je upravičenost teh zahtev pripoznal in obljubil, da se bo stvar rešila v prvem kabinetnem svetu, ravno tako, da se bodo rešile tudi druge želje. Odposlanstvo se je potem oglasilo pri državnem kancelarju za finance dr. Schumpetru. Nemško-avstrljska narodna skupščina. LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Sprejeti so bili nastopni zakonski načrti: Zakon za varstvo pekarske obrti, zakon o preskrbi vojnih ujetnikov in civilnih aretirancev, zakon o izgonu iz dežele n prevzetju premoženja habs-burško-lotrinške rodbine. Na predlog poročevalca dr. Schacherla je bil sprejet v drugem in tretjem branju zakon glede odprave eksteritorijalno-stl, ki ni osnovana v narodnem pravu. Predlog poslanca Clessina o odpravi plemstva je bil sprejet v drugem in tretjem branju. Istotako tudi predlog o odpravi smrtne kazni in predlog o prenosu poslov bivšega državnega sodnega sveta na tiemško-avstrijski ustavni sodni svet in predlog o pomiloščenju vojnih ujetnikov in civilnih internirancev. Prihodnja seja jutri ob 3. popoldne. Češka socialistična kiuba zahtevata pojasnil. LDU. Praga, 3. (ČTU.) »Češko Slovo« poroča: Oba socialistična kluba narodne skupščine sta imela snoči posebni seji, kjer sta_ razmotri-vala zunanji položaj, zlasti pa vprašanje intervencije na Ruskem in na Ogrskem. Dosegla sta ugodne uspehe. Sklenila sta, da je treba varovati nedotakljivost ozemlja Cehoslo-vaške republike in vzdrževati gospodarske zveze do skrajnih posledic. Zaiadi tega država ne sme z oboroženo silo poseči v razmere v teh dveh državah. Da se pa popolnoma pojasni zadeva, odpošljeta oba klu- ba skupno deputacijo socialističnega bloka k ministrskemu predsedni-štvu in k predsedniku dr. Masaryku. Zahteve češkega socialističnega kluba. LDU. Praga, 2, (ČTU.) Večerna izdaja »Prava Lidu« poroča: Zastopniki socialističnega kluba so intervenirali pri ministru za notranje zadeve Švehli v stvari razpisa volitev v novi parlament. Zahtevali so, naj takoj po določitvi mej Čehoslo-vaške republike ustavni odsek predloži načrt nove ustave in novega poslovnika narodne skupščine. Minister Švehla je izjavil, da je za takojšnji razpis volitevv narodno skupščino, kar se bo zgodilo, čim bodo občinske volitve gotove. Načrtu pa nasprotujejo razmere na Slovaškem. Minister se bo takoj dal natančneje poučiti o razmerah na Slovaškem. ah so še kake druge ovire za razpis volitev. V to svrho bo v kratkem sklicana konferenca načelnikov strank. Stavka v ruskem področju, LDU. Essen an der Ruhr, 3. (ČTU.) Stavka v ruhrskem področju se je snoči nepričakovano močno razširila, tako da stavka danes približno 190.000 delavcev. Celokupno število delavcev v ruhrskem ozemlju cenijo na skoro pol milijona mož. Slep! optimisti. LDU. Bern, 2. (ČTU.) »Teho de Pariš« javlja: Načrt za prodiranje proti boljševikom je že izdelan.Akcija se prične že prihodnje dni. Močne rumunske čete in francoski kolonialni vojaki so pripravljeni prodirati proti Budimpešti. Ta armada bo znašala 500.000 mož. Po načrtu mora vso Ogrsko zasesti v 14 dneh. Iz Marseillesa in Genove odhajajo vsak dan na Reko parniki z vojnim rnate-rijalom z zapadne fronte. Čehi bodo di žali severno mejo na Ogrskem, da preprečijo predor boljševikov iz Ogrske na Slovaško. Z današnjim dnem se je začela blokada Ogrske. Petrolejski tanki v Rumuniji eksplodirali. LDU. Dunaj, 3. (ČTU.) »Dimi-neata« prinaša vest, da so petrolejski tanki v Konstanci eksplodirali. Mnogo ljudi je bilo ubitih in ranjenih Vse hiše v bližini pristanišča, kjer se je dogodila nesreča, so zgorele. Domneva se, da so eksplozijo povzročile bulgarske boljševiške čete, ki so se v zadnjem času pojavile v Dobrudži. Aprovizacija. Iz seje mestnega aprovizaciiske-ga odseka z dne 2. t. m. je poročati: Krušne moke še vedno primauikuje. Z največjo težavo je zagotovljena peka kruha še do prihodnje nedelje. Aprovizacija izpopolni svojo ubožuo akcijo in bo poleg mesa razdeljevala tudi kruh in moko po znižani ceni. Razdelilni načrti se pravočasno objavijo. Za velikonočne praznike razdeli aprovizacija po 1 kg bele moke na osebo. Pekovska zadruga se pritožuje, da postopanje aprovi-zacije s posameznimi peki ni v redu. Pritožbe so popolnoma neupravičene. Pekom v mestni pekarni se zvišajo plače. Meso na rdeče izkaznice B bo deliia mestna aprovizacija v soboto, dne .5 aprila v cerkvi sv. Jožefa. Določa se tale red: dopoldne od 8. do pol 9. št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 400, od 9. do po! 10. št. 401 do 600, od pol 10. do 10. št. 601 do 800, od 10. do pol 11. št. 801 do 1000, od po! 11. do 11. št. 1001 do 1200, popoldne od 1. do pol 2. št. 1201 do 1400, od pol 2. do 2. št. 1401 do 1600, od 2. do pol 3. št. 1601 do 1800. od pol 3. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. št. 2001 do 2200, od po! 4 do 4, št, 2201 do 2400, od 4. do pol 5. št. 2401 do konca. . Čebula za VII. okraj. Stranke VIL oiuaja dobe čebulo v soboto, dne 5. t. m. pri Miihieisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9, št. 1 do 330, od 9. do 10. 331 do 660, od 10. do 11. št, 66! do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K. Čebula za VIIf. m IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe čebulo v soboto, dne 5. t. m. pri Miihieisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: VIII. okraj popoldne od 2. do 4. IX okraj od 4. do 5. Stranki* dobi za vsako osebo 3 kg čebule kar stanc 2 kroni. Raznoterosti. * Brezžični telefon. Ameriška informacijska pisarna poroča iz Nc\v-Yorka: Po trditvi dr. de roresta, znanega strokovnjaka in izumitelja brezžične telegrafije, bo Še letos mogoče govoriti s pomočjo radiotelefo-na v daliavo 12,000 milj, s čimer b* dosedanja možnost govorjenja za 6000 milj povečana. ■■■n. ,, ................ ......... Izdajatelj in odgovoriti urednik: Josip P e t e j a n. lisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Naznanjam p. n. občinstvu, da o tvori m 6. t. m. Priporočam se z najboljšim vinom, starim in novim, kakor tudi z najboljšo kuhinjo. Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, najiskrenejše prosim p. n. občinstvo obilnega obiska odličnim spoštovanjem M. Dežeiak. slav. občinstva aUUlli - se priporoča -^Restavracija v Prešernovi ulici -štev, 9.* Ripojnj tfPfli so kupi. Ponudbe pod .stroj* rliUlll! dl!UJ na Anončno ekspedicij* Alojzij Matelič, Ljubljana. .zdelova- Mišfi* pefasjifeftfe, , stenice, Umki i pieizkusenegn rsdikzlno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5-—; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K5'--, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2*-— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2: tinktura proti pasjim bolham K 1*50: prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju In zelenjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. itinker, JEBgfefe 68, Petrinjska ulica 3, 111. Sprejme v trajno delo večja množina dobro Šroti d««3«SSl plaži ©£i 24 ;2 l«P©Bn Delavni čas je deset ur na dan. Prehrana se dobi večinoma pri gozdarskemu uradu. Baron Born-ovi gozd. urad. Naznanilo Podpisani uljudno naznanjam, na sem otvoril trgovino z delikatesami v Sp. Šiški, Kolodvorska cesta štev. 150. Za cenjeno naklonjenost se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča Karol Favai. * odličnim spoštovanjem THE REX C2 Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 7, I. nadstr. (nasproti glavne pošte). Trgovina z pisalnimi, razmnolavalniml In ratanskimi stroji, pijarnišktm pohlltvom amarikanskaga sistema, tar vsemi pIsarnESklml polrebiiinamb Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.